Posts Tagged ‘he moste’

  • Stran 1 od 2
  • 1
  • 2
  • >

Predstavitev celovite prenove HE Moste

ODBOR ZA REŠITEV SAVE DOLINKE
 

PREDSTAVITEV CELOVITE PRENOVE HE MOSTE Z OHRANITVIJO DOLINE SAVE DOLINKE V PIŠKOVICI IN BRJEH PRI ZASIPU (TISKOVNA KONFERENCA 3. 7.2006)

Predlog celovite prenove HE Moste izhaja iz osnovnih načel Odbora za rešitev Save Dolinke, ki se zavzema za ohranitev naravnih vrednot med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva s simbolnim pomenom. Predlog tudi dosledno spuštuje referendumsko odločite prebivalcev Občine Bled, po kateri se ne »ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu«.

Strokovnjaki Odbora smo že od vsega začetka poudarjali, da nismo proti prenovi HE Moste, nasprotno zavzemamo se tudi za sanacijo akumulacijskega bazena, nasprotujemo pa »kompenzacijskemu« bazenu, ki bi potopil dolino Brja in uničil zavarovano območje, ki je konec koncev naravni spomenik.

ZAVAROVANJE:
Območje Brja in Piškovice je zavarovano z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled. Območje Piškovice je zavarovano z mednarodno mrežo za Evropo pomembnih naravnih vrednot Natura 2000. Naj poudarimo, da je bilo na podoben način pripravljeno tudi zavarovanje Brja, vendar je bilo tik pred oddajo seznama zavarovanih območij v Bruselj maja 2004 iz seznama izbrisano.

CELOVITA PRENOVA STARE HE MOSTE
Predlog celovite prenove HE Moste je naravnan tako, da se bo izjemna pokrajina z naravnimi vrednotami med Blejskim kotom pod Triglavom in Deželo pod Stolom skoraj v celoti ohranila, elektrarna pa tudi preživela.

A/ PRENOVA STARE HE MOSTE
V skladu z načeli trajnostnega razvoja se izkoriščajo naravne in tehnične danosti, tako da se upoštevajo kakovosti prostora in posebnosti narave ter, da hkrati noben korak dosedanjega razvoja elektrarne ni storjen v prazno. Zato se obstoječa elektrarna s utrditvijo terena in strojnice v celoti prenovi in posodobi. Vodni režim Save Dolinke je osnova za režim njenega obratovanja, za določitev razmerja med njeno pretočno in vršno energijo. Če se izkaže, da ta prenova elektrarni omogoča osnovno preživetje, naj pri tem tudi ostane.

B/ NOVA HE MOSTE
Predlog nove elektrarne s strojnico na desnem bregu Save Dolinke prenovo ne negira temveč jo logično dopolnjuje. S prestavitvijo izravnalnega bazena nižje dobimo večjo delovno višino elektrarne in s tem za primerljiv rezultat potrebujemo bistveno manjši izravnalni bazen, ki je lahko pokrit in ozelenjen. Optimalno mesto za izravnalni bazen je travnik ob cesti Bled Lesce tik pred savskim mostom, kajti s stališča naravovarstva nima izrazitih naravnih posebnosti, s stališča energetske izrabe pa leži ravno na tisti meji ko Sava po zadnjih brzicah začne izgubljati padec. Breg Save z gozdnim robom na dolžini celega okljuka ostane nedotaknjen, bližina ceste pa bistveno olajša izvedbo. Celovita prenova območja bi omogočila prenovo degradirane cone nekdanje gradbene baze na nasprotni strani ceste, postavitev mostu za kolesarsko in peš stezo ter bistvene popravke Betinske soteske vključno z ureditvijo obeh križišča na Koritno in v Lisice. S kontroliranjem biološkega minimuma skozi Piškovico in Brje ter z upočasnjenim naraščanjem vode, ki bi ga omogočil izravnalni bazen, bi se bistveno izboljšali pogoji v strugi tudi mimo Šobca in celem toku do Mavčič.

Tako posodobljena elektrarna bi lahko postala zgled za sonaravno urejanje podobnih problemov. Skupaj z naravnimi vrednotami bi lahko postala del turistične ponudbe, ki bi bila zgled za novo sožitje med civilizacijo in naravo, tehnologijo in prostorom, človekom in okoljem.

Ljubljana 3.7.2006 Odbor za rešitev Save Dolinke
Janko Rožič, predsednik

HE Moste

He MosteHE Moste obratuje, kot prva elektrarna na reki Savi od leta 1952. Pregrada je betonska, ločno-težnostna in leži v najožjem delu savskega kanjona, v soteski Kavčke, pod Žirovnico ter je s 60 m višine tudi najvišja pregrada v Sloveniji. Akumulacijski bazen omogoča tedensko izravnavo pretokov. HE Moste je načrtovana kot akumulacijska elektrarna za proizvodnjo vršne energije. Ob izgradnji je bilo sprva načrtovano nadaljne izkoriščanje "zgornje Save" in nastati bi morala še ena elektrarna (Lesce), kjer bi njena zajezitev predstavljala kompenzacijski bazen HE Moste. Do tega pa ni prišlo in tako današnja elektrarna še vedno deluje z začasnim vodnogospodarskim dovoljenjem iz leta 1960.

Za evakuacijo vršnih voda in praznjenje akumulacije je ob desnem boku namenjen temeljni izpust. Vtočni objekt leži ob levem boku pregrade in od tu je speljan dovodni rov v dolžini 840m do strojnice. V dovodni rov so speljane tudi zaledne vode iz potoka Završnica. V strojnici, ki je v celoti vkopana, je nameščena vsa hidromehanska, strojna in elektrooprema. Iz strojnice poteka odtočni rov v dolžini 1,5 km in premera 4 m, do iztoka v Savo. Komandni prostor s stikalnimi napravami in 110kV stikališčem je na terasi nad strojnico.

HE Moste sestavlja skupaj s starejšo HE Završnica (1914), na potoku Završnica enotni energetski sistem. V strojnici HE Moste so bili prvotno vgrajeni trije agregati (francisove turbine) s skupno požiralnostjo 28,5 m3/s. Sistem je bil dograjen l. 1977 z vgradnjo četrtega agregata v strojnici HE Moste, s požiralnostjo 6 m3/s in s priključitvijo dovodnega cevovoda HE Završnica. Sistem je bil načrtovan tako, da bi omogočal v času presežka proizvedene energije prečrpavanje savske vode v višje ležeči bazen Završnica, kar zaradi onesnaženosti Save ni bilo nikoli realizirano. Zato in zaradi nezanesljive opreme testnega agregata s slabim izkoristkom je bil agregat 4 v letu 1999 rekonstruiran. V okviru rekonstrukcije agregata je bil zamenjan gonilnik, vodilne lopate z novo hidravlično obliko, turbinski regulator, ter vsa pomožna tehnološka oprema. Na elektro področju je bila izdelana nova tehnološka lastna raba agregata, zamenjan vzbujalni sistem s statičnim vzbujalnim sistemom z digitalno regulacijo in mikroprocesorskim krmiljenjem, vgrajena nova zaščita agregata z numerično in multimikroprocesorsko strukturo, ter vgrajen distribuiran mikroprocesorski sistem za lokalno in daljinsko vodenje agregata iz oddaljenega centra vodenja SEL.

V okviru rekonstrukcije agregata je bila izvedena še njegova ekološka sanacija v okviru katere so se vsa ležajna mesta izvedla s samomazalnimi pušami in segmenti DEVA. Za prečrpavanje drenažnih voda iz območja agregata je vgrajen oljni separator, ki očisti vse vode pred iztokom iz objekta.

Akumulacija

AkumulacijaAkumulacija se prične na Slovenskem Javorniku in konča v Mostah.  V zajezitvi se je od pričetka obratovanja do danes nabralo več kot dva miliona kubičnih metrov nevarnih in deloma tudi strupenih snovi. Gre za prod, pomešan z žlindro, fenoli in razne bitumenskimi smolami in ostalimi odplakami, katere je proizvajala takratna Železarna Jesenice. Sedanji lastnik, Acroni je po IPPC dolžan do leta 2011 uskladiti proizvodnjo jekla po tem standardu.  Leta 1974 so na pregradi zadnjič odprli talni izpust. V usedlinah, ki so pritekle skozi pa so bili tudi fenolni izcedki iz železarniških deponij odpadkov. Zato so od Most do Zbiljskega jezera poginile vse ribe. Od takrat izpusta niso več odpirali, izdelali pa so zaprti sistem, kar jim zdaj omogoča, da vzdržujejo loputo.

(vir: SEL d.o.o., arhiv Odbora za rešitev Save Dolinke)

HE Moste-tehnični podatki

sQs : m3/sek 13,8

Qi: m3/sek  3 x 9,5  =  28,5     

Hb: m 524 – 457  =    67

e: 0,75

P: MW 14,0

t: h 8000

E:  GWh 54,2

Ev: GWh 54,2

Galerija Brje

[nggallery id=2]

Stališče liste za ljudi in prostor o sanaciji HE Moste17. 10. 2010

Odgovor in stališče do izjav ob otvoritvi prenovljene HE Moste oktobra 2010

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Ali se obetajo ponovni pritiski in skušnjave po uničenju Brja in Doline Save Dolinke?

V zvezi s poročanjem medijev o prenovi HE Moste in načrtih za širitev le-te, vam podajamo naše stališče.

V listi za ljudi in prostor pozdravljamo odločitev Savskih elektrarn za sanacijo dela strupenih usedlin ob jezu HE Moste. Čeprav bi načrtovana sanacija zajela zgolj majhen delež usedlin (0,4% ocenjene skupne količine s strani Savskih elektrarn), gre po našem mnenju za prvi korak pri reševanju tega okoljskega problema z dolgo zgodovino.

Seveda pa predstavljeni način reševanja z oblikovanjem toksičnih jezerc na rečnem bregu, skozi katere naj bi se pretakala voda in čistila, zahteva resno strokovno presojo s strani neodvisnih strokovnjakov. Predvsem je potrebno preprečiti možnost kontaminiranja podtalnice s fenoli in težkimi kovinami ter izpiranje preostalih usedlin ob ponovnem odprtju talnega izliva.

Hkrati s predstavitvijo obnove strojnice in predvidene sanacije dela usedlin so Savske elektrarne ponovno napovedale širitev in doinštalacijo HE Moste z izgradnjo izravnalnega bazena na zaščitenem območju Brja in Piškovce. Občani občine Bled smo se na referendumu jasno izrekli za ohranitev varovanja zaščitenega območja, prav tako pa je evropska komisija zaradi njegovega okoljskega pomena izrecno zahtevala vključitev tega območja v Naturo 2000. Vključitev v Naturo 2000 bo omogočila črpanje evropskih sredstev iz programa Life za varovanje območja in ureditev učnih poti, opazovalnic za ptice ter ostale potrebne infrastrukture za sonaravni turizem.

Odbor za rešitev Save Dolinke je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravil alternativni projekt doinštalacije HE Moste, ki dokazuje, da je mogoče zadovoljevanje energetskih potreb na okoljsko sprejemljiv način in da uničenje Doline Save Dolinke ni potrebno. Kot kaže, pa so se kljub temu zopet okrepile aktivnosti za realizacijo zastarelega projekta z nekaj kozmetičnimi popravki. Sodeč po dogajanjih v preteklih mandatih lahko računamo z novimi pritiski in skušnjavami, zato od vseh kandidatov za župana Občine Bled še pred nedeljskimi volitvami pričakujemo jasno opredelitev glede spoštovanja referendumske volje občanov.

mag. Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Varovanje blejske Save je visoka stopnja človekove zavesti

Dr. Tone Wraber, redni univ. prof. v pokoju

Energijo seveda potrebujemo, o tem ne moremo dvomiti. Postavlja pa se zelo aktualno vprašanje, kaj še lahko žrtvujemo za potešitev vedno večje energijske žeje. Zelo aktualno zato, ker nekoč ni bilo tako. Ko so gradili, npr. dravske in druge naše starejše elektrarne, se to vprašanje še ni zastavljalo, vendar pa je minilo že več kot pol stoletja od tedaj, ko se je slovenska javnost uprla energijski izrabi Bohinjskega jezera in že tedaj glasovala v prid ohranitvi naravne dobrine. 

V živem spominu je še odločitev iste javnosti, da zaradi potreb po energiji ne bomo žrtvovali doline Soče nad Tolminom. V novembru 1965 sem se udeležil tridnevnega simpozija o družbeno-ekonomski upravičenosti gradnje HE Trnovo. Ko že nekaj let berem ali poslušam zagovornike gradnje HE Moste, se še živo spominjam razlogov, s katerimi so tedaj zaradi vršne energije utemeljevali potrebo po gradnji HE Trnovo. Brez nje naj bi nam grozil električni mrk, »življenje ob sveči«, kar pa se kljub neuresničeni gradnji sploh ni zgodilo, Soča pa še vedno teče energijsko neizrabljena, a živa. Tudi tedaj so se zagovorniki gradnje dobrikali javnosti z enostranskim poudarjanjem delnih koristi od gradnje in z omalovaževanjem stališč njenih nasprotnikov. Poslužili so se celo prekinitve električnega toka na večernem zasedanju, na simpozij pa pripeljali svoje pristaše, da so med nastopi nasprotnikov gradnje divje žvižgali in vpili. Bila je prava ponovitev znamenite »tople grede«.

Zgodba se ponavlja. Dovolj je, da se spomnimo dosedanjih javnih razprav o gradnji spodnje HE Moste ali pa preberemo sluzasto lepljivo vsebino sporočila za medije Modro sožitje (Savske elektrarne, 5.oktobra 2004 in 13. septembra 2005). Zagovorniki gradnje tudi tokrat javnost iz-postavljajo enostranskim ali celo zavajajočim informacijam. 

Ker nisem energetik, pišem izključno v imenu zagovornikov varovanja krajine z njenimi živimi in neživimi naravnimi danostmi ter iz etičnih razlogov. 

Argumenti okoljevarstvenikov so prepričljivi in v današnjem času še posebej aktualni. O argumentih je bilo v našem primeru že dovolj povedanega, zato jih ne bom ponavljal. V prvem trenutku se morda marsikomu zde nepomembni, zanemarljivi, simbolni (saj res, koliko je v denarju vreden Triglav kot simbol slovenske dežele?) in zato brez materialne vrednosti. V resnici pa pomenijo klic k sožitju z naravo, k medsebojnemu sožitju vseh ljudi in k višji stopnji zavesti, od katere je v končni posledici odvisen tudi materialni obstoj človeške vrste.

Človeštvo je do takšnega spoznanja potrebovalo tisočletja. Danes se ga vse bolj zavedamo, čeprav je stvarnost od njega mnogokrat še vedno oddaljena. Človeška sebičnost, lahko bi jo imenovali tudi egoizem (človeške) vrste, je še vedno velika, kljub vse pogostejšim slabim izkušnjam. 

Narava in človek kot njen del se sicer spreminjata, večkrat tudi neugodno, vendar ni pametno, da človek kot razumno bitje pri tem nerazumno sodeluje. Aesontius docet. Soča uči. Od izvira do Tolmina skoraj neokrnjena, nas spodbuja pri naravoohranjevalnih prizadevanjih. Verjamem, da bo ostala takšna tudi blejska Sava.

 

Uvodno razmišljanje

 

Janko Rožič, Odbor za rešitev Save Dolinke

 
Od prve do druge številke se je obseg naše ZAvesti skoraj podvojil. Kljub temu, da smo prispevke krajšali, kolikor se je le dalo, za kar se seveda vsem opravičujemo, je pred vami še vedno kar zajetno branje. Izjava za javnost Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave še enkrat potrjuje, da “izravnalni ukrepi ne morejo nadomestiti kompleksnosti in unikatnosti obstoječega prostora.“ Dr. Mihael Tomšič, raziskovalec iz Inštituta Jožef Štefan in nekdanji minister za energetiko je s kratko, a natančno analizo v prispevku Doinstalacija HE Moste  ni gospodarna – projektna dokumentacija pomanjkljiva,  pokazal na ključne slabosti ne samo projekta, temveč tudi elektroenergetskega sistema, ki take projekte generira. Kratek stik je prav v razmerju med lokalnim virom in globalnim okvirom. Primer HE Moste kaže, da smo še daleč od  “vzpostavitve preglednih ekonomskih odnosov med podjetji
energetike“, kakor je leta 1997 priporočala Mednarodna energetska agencija. Namesto, da bi storili  “bistven korak v ponovnem vzpostavljanju ekonomskih odnosov, osnovanih na vrednosti“ se tu v nerazumevanju sodobnih ekonomskih zakonitosti ogrožajo temeljne slovenske in evropske vrednote. Dr. Tomšič poudarja, da je “doinstalacija HE Moste razsipanje državnega kapitala z okoljsko škodljivimi posledicami.“ Razvoj? Ne, razkroj! 
 
Je to modrost sožitja? Kako je mogoče prodajati zastrupljen tehnološki bazen z večmetrskim nihanjem gladine kot novo turistično pridobitev Bleda? Mar to ne dokazuje, da jim manjka energetsko – gospodarskih argumentov. Kako je mogoče, razglasiti potopitev doline in uničenje naravnega spomenika za naravovarstveni ukrep? Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek. Strokovnjaki odbora, ki na to opozarjamo, smo v njihovih zakupljenih oglasih zgolj aktivisti, ki zavajamo. Toda kdo zavaja? Kupljeni oglasi, z videzom pravih člankov v Gorenjskem Glasu, niso samo očitno kršenje zakona o medijih, temveč otipljivi dokaz, da je pri nas mogoče kupiti celo stroko. Oglaševanje? Ne, razglaševanje!
 
Ne samo, da projekt s takim izravnalnim bazenom nima prave gospodarske utemeljitve, kršili so zakon na občinskem svetu in prestopili zakonsko normo v javnem prostoru medijev, na drugi strani pa imamo strokovno utemeljeni in pravno potrjeni naravni spomenik, še enkrat preverjen skozi najsodobnejše evropske naravovarsvene kriterije Nature 2000. Naša država ima enkratno priložnost, da že prepoznano lokalno posebnost med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva, povzdigne na globalno, evropsko in svetovno raven. Naša državljanska dolžnost je, da preprečimo kršenje zakonodaje in ohranimo te vrednote za vse, ki prihajajo. 
 
Dejstvo je, da generator energijo samo generira, šele v naravi se nam energija regenerira, šele stik s celoto celi. Že Prešeren je vedel, že Rikli je videl, pojdimo na izvire, postanimo izvirni, bodimo vestni, bodimo ZA …
 

Strupene usedline, ki zelo ogrožajo zdravje ljudi ob Savi in njeni okolici

 

Aleš Alijeski, univ.dipl.bio.

 

Že večkrat ste bili  seznanjeni  z dejstvom, da se za jezom HE Moste nahaja  velika količina  usedlin (2,3 mil m³) prepojenih z težkimi kovinami, fenolov, raznimi kemikalijami in razgradljivimi organskimi odplakami. Zelo visoke vsebnosti težkih kovin Ni, Co, Cd, Pb, Hg, Mn in drugih, pa niso opazne samo v samih usedlinah, ampak tudi v presežnih koncentracijah v rastlinstvu, ki se nahaja na obrežju same akumulacije. Razlog, da ne HE Moste, ali kdo drug, nimajo nobenega namena odstraniti strupenih usedlin, ker naj bi bile stabilno »zapečatene«, se nam zdi skrajno neodgovorno in strokovno neopravičljivo.  Iz zgodovine obratovanja ravno taiste HE Moste vemo, da takšen teoretični nadzor nad tako nevarnimi usedlinami še zdaleč ni zanesljiv. Leta 1974 je pri njih že prišlo do »pobega« tega smrtonosnega tovora,  čemur je sledil popoln pomor rib in življa vzdolž Save vse do Črnuč.  Posledice pa je bilo moč čutiti  tudi daleč po toku Save navzdol. Takšne usedline nikoli niso varno zapečatene, saj v njih neprestano potekajo v anaerobnih razmerah metabolne aktivnosti bakterij, ki povzročajo postopno mezenje strupenih snovi iz usedlin. Občasno pa se tudi zgodi, da iz usedlin uhajajo plini, ki nastajajo ob presnovi.  Mehurčki plinov »potegnejo oz. sprostijo« tudi nekoliko večje količine teh strupenih snovi, ki so le do neke mere stabilno zamuljene. Ker je teh usedlin veliko, postopoma na opisan način prihaja do kroničnega onesnaževanja akumulacije. Obstoječa akumulacija je vsekakor s stališča vzdrževanja skrajno zanemarjena in kar se tiče človekovih dejavnosti kot sta turizem in rekreacije popolnoma neuporabna in zdravju celo škodljiva, če ne celo zelo nevarna. Ta dejstva nam sama po sebi zgovorno povedo, kako zelo enostranske namene imajo tudi v prihodnje bogati gospodarji.

Mislim, da smo vas s stališča stroke ekologi in naravovarstveniki  dolžni opozoriti, da je sama problematika polucije novega izravnalnega bazena veliko bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled oz. kot nam jo v modrem sožitju predstavljajo propagandisti profesionalne službe, ki so jo posebej v ta namen najele in drago plačale HE Moste. 

Problematiko polucije predstavljam zelo na kratko. Na območju tik nad mestom, kjer naj bi se nahajala načrtovana akumulacija, se nahajajo velike travniške površine, pašniki in obsežne njive z monokulturo koruze, na katerih potekajo intenzivne kmetijske dejavnosti. Žal imajo tla na tem območju v našem primeru neželeno lastnost, da so zelo propustna  in se zato umetna gnojila (kemikalije), gnojnica (prisotno je prekomerno gnojenje), herbicidi in pesticidi dokaj hitro odcejajo skozi porozne prostore v bližnje vodotoke. Mokrišča, ki se nahajajo na samem dnu doline, presekajo pot tem vodotokom in delujejo kot filter, ki količinsko redči te strupene snovi in tako tudi močno ublaži njihove toksične efekte. Ker je tok Save dokaj hiter, s seboj odplavlja in dodatno razredči še tisti del teh snovi, ki se jim je uspelo prebiti skozi naravno filtrirno pregrado. Ob pojavu akumulacije bi bila, žal, ta mokrišča v celoti uničena, zato na tem območju ne bi bilo več naravnega filtrirnega sistema, ki bi te snovi še naprej lahko »zadrževal«. Verjetno bi kmalu prišlo do naplavljanja neželenih snovi v samo akumulacijo.

V stoječi vodi akumulacije bi se tako postopoma ustvarjal prebitek težkih kovin, razkrojljivih organskih snovi (stalen dotok jeseniške komunalne odplake), gnojnice (nitrati, nitriti- najbolj rakotvorne snovi, ki jih z vodo lahko zaužijete) ter ostalih smrtonosnih kemikalij in kompleksov, ki so poznani po svoji toksičnosti, genotoksičnosti in kancerogenosti. Pogoji za razvoj megle bi bili veliko bolj idealni (odprtost prostora in veliko vodno telo – 2,3 km dolgo jezero, večje razlike med temperaturo vode in okolico) kot so danes. Z njo bi potovale tudi nekatere od teh snovi, ki so hlapne, kar pa bi še posebej lahko občutili prebivalci naselja Dobe, ki pa so na žalost že tako ali tako močno preobremenjeni z rakavimi obolenji. Akumulacija kot taka predstavlja tudi resno grožnjo samemu zajetje pitne vode, ki se nahaja v njeni neposredni bližini, saj bi prišlo do dviga podtalnice in tudi morebitnih sprememb njenih lastnosti.

Ker ima reka oz. stoječa voda akumulacije vplive tudi na tla okolice, ki jo obdaja (voda se pretaka po majhnih prostorih tal več deset metrov od struge oz. bregov) ima negativne vplive tudi na samo okolico in življenje v njej. Strupene snovi, predvsem težke kovine, se tako lahko koncentrirajo v obrežnih tleh, od tod preidejo v obrežne rastline, živali in v akumulaciji sami predvsem na enocelične alge. Na algah se tekom časa snovi postopno koncentrirajo in se nato že koncentrirani obliki z njihovim zaužitjem pričnejo prenašati preko prehranjevalne verige  naprej in tako posredno zastrupljati še ostala bitja (v vodi npr.(alge→ rakce → ribe), na kopnem npr.(obrežne rastline→ rastlinojedce → mesojedce)). Tako so praktično  posredno ogrožena vsa bitja, ki živijo na tem območju.  Zato bi kopanje ali uživanje ujetih rib iz te akumulacije zelo verjetno ogrozilo zdravje ljudi, ki bi si takšne aktivnosti v njej upali privoščiti.

 

Težke kovine sodijo med najbolj nevarne polutante v okolju. V naše telo lahko pridejo oralno, preko dihal ali pa tudi preko kože in sluznic. V telesu se navadno kopičijo v kosteh (Kadmij (Cd) povzroča razkroj in deminelarizacijo kosti), telesnih maščobah, jetrih,ščitnici,trebušni slinovki, ledvicah in v možganih (Živo srebro (Hg) trajno poškoduje možgane). Negativnega posledice toksičnega delovanja težkih kovin pa se kažejo na različnih bioloških ravneh (HV Thurman in H.H. Webber 1984):

1. Na biokemično-celularni ravni pride do poškodbe celičnih struktur,  poškodb in mutacij dedne zasnove, mitohondrijev, celičnih membran in inaktivacije celičnih encimov (Svinec (Pb) onemogoča sintezo porfirinov)   itd.

2. Na organizmični ravni pride do presnovnih sprememb, odstopanja v vedenju, povečani obolevnosti, zmanjšanju hitrosti rasti, spolnega dozorevanja in razmnoževanja ter tudi do, rojevanja spačkov.

3. Na populacijski ravni s spremembami v populacijski dinamiki

4. Na ravni celotne združbe kjer prihaja  do vrstnih sprememb v življenskih okoljih, zmanjšanja vrstne raznolikosti in motnjami (upad) v energetskem pretoku.

 

 

 

 

Preprečimo zajezitev Save Dolinke

 

Dr. Jože Štirn, zaslužni univ.prof.

Član Evropske akademije za okolje

Preprečimo zajezitev Save Dolinke, ohranimo prost njen rečni tok in
tako tudi njene dragocene naravne vrednote!
 
Kot se vidi iz naslova, bom v tem prispevku pisal največ o nepopravljivem razvrednotenju rečnega okolja Save Dolinke in nekaterih drugih, zelo resnih problemih, do katerih bi po mojem trdnem prepričanju neizogibno prišlo v primeru dejanske izvedbe projekta “Sanacija in doinstalacija HE Moste“. Pred tem pa moram bralcem, ki še niso dovolj seznanjeni s to zadevo, posredovati nekaj uvodnih informacij. Najprej na kratko o ciljih tega projekta, ki so naslednji:
 
1 – sanacija obstoječega zajezitvenega jezera (delna) in dvig njegove gladine za največ 1.5 m;
2 – hidrotehnična obnovitev obstoječe, 54 let stare jezovne pregrade;
3 – postavitev sodobne strojnice HE Moste II na novi obrežni lokaciji nasproti zaselka Piškovca;
4 – izgradnja ~5 km tunela (∅ ~5 m), vodostana in cevovoda za spust vode od jezu do strojnice;
5 – izgradnja nove jezovne pregrade višine 18.5 m z vgrajeno strojnico HE Moste III ;
6 – formiranje novega zajezitvenega jezera med Piškotarjevim in Blejskim mostom.
 
 
Poleg navedenih investicijskih ciljev in pomembno zvišane proizvodnje električne energije, ta Projekt obeta tudi raznotere druge koristi, naložbe in dejavnosti, ki naj bi po potopitvi omenjenega dela rečne doline in sedanjega naravnega spomenika Brje, nenavadno pomembno prispevale k izboljšanju okolja na ožjem območju s formiranjem “novih vlažnih biotopov“, urejenostjo lepo nasutega terena ob jezeru, odpravljanjem smeti, kosovnih odpadkov ipd.. Novo zajezitveno jezero in preostanki ravninskeg terena (pretežni del doline, ki ne bi bil potopljen, so namreč strma in skorajda neprehodna gozdnata pobočja in navpične konglomeratne stene), naj bi omogočili tudi neslutene turistične, rekreacijske in izobraževalne možnosti, ki bi lahko pomembno razširile turistično ponudbo Bleda. Najbolj blagodejni učinek izgradnje izravnalnega bazena, (kot je v Projektu to zajezitveno jezero poimenovano), na katerega se nestrpno čaka že od l.1952, pa investitor in njegovi zvesti zaščitniki na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo vidijo v tem, da bi jezero umirilo hidrološka nihanja Save, vse tja do HE Mavčiče in tako ublažilo kritične erozijske procese (kar pa je samo delno res!). Spričo omejenega prostora v “Zavesti“, na tem mestu teh zadev nebom mogel komentirati, bom pa29/9/04 zvečer ob diapozitivih tudi otem predaval na Gozdni upravi Bled.Sploh pa se mi za te teme zdi škoda vašega in mojega časa, ker menim, da so bolj puhlice za pridobivanje prijateljevProjekta, kar me sem in tja spominja že na kakšno burko. Se bom rajši posvetil utemeljevanju mojega trdnega stališča, da je načrtovana zajezitev Dolinke, ne glede na pričakovane gospodarske učinke, enostavno nedopustna.
 
 
 
(pripis k sliki) Položaj spornega odseka Dolinke in naravnega spomenika Brje v "predsobi" slovenskega alpskega sveta, za katerega smo 1995 ratificirali Alpsko konvencijo, njenih določil in priporočil pa se, vsaj v zadevi Save Dolinke ne upošteva.
 

Kot prvo v tej zvezi, bom obravnaval skrb za ohranitev naravnega rečnega okolja Dolinke, ki bi nepovratno izginilo v načrtovanem zajezitvenem jezeru, kot zelo majhen, pa vendarle sestavni del celotne Save, upajmo pa, da ne tudi še en vzrok več v nadaljevanju degradacije njenega vodnega okolja. Naj začnem s tem citatom iz monografije Melik A., 1935, Slovenija I.: “Naši kraji so na glasu po tem, da imajo čudovito čiste vode, ki se odlikujejo po modrozeleni barvi, kot jo ima Sava . . . .“ Sam se je takšne še spomnim iz prvih povojnih let, pa ne iz Zelencev, ampak izpod Šmarne gore. Na žalost je ta alpska in naša najdaljša reka takšna samo še od izvira do sredine Jesenic, torej vsega 29 km, oziroma 13 % celotne dolžine Save, ki brez pritokov meri na slovenskem ozemlju 219 km. Nizvodno od Jesenic sledi 6 km neznansko onesnažene reke iz Moščanskega jezera, nato 3 km občasno hidrološko – osiromašenega rečnega okolja v “stari strugi“ ter 4 km “samočistilnega odseka“, skupno torej 13 km degradirane Save. Nizvodno od tega območja, tja do izliva Tržiške Bistrice, torej kakšnih 18 km, je Sava, sicer ne več deviška, vendar še lepa in prav neznatno onesnažena reka, no, z eno zanemarljivo “lepotno napako“ pod izlivom Save Bohinjke, zakaj tako, rajši ne bi povedal. Od tu do hrvaške meje pa je Sava skoraj neprekinjeno grobo onesnažena in degradirana do stopnje, ki je izrečno nesorazmerna, tako s številom prebivalstva, kot z vrednostjo industrijske in agrarne proizvodnje. Ostalo je torej le kakšnih 50 km, oziroma 23 %, več ali manj neprizadetega rečnega okolja.

Spričo takšne, kar malo grozljive podobe, pač ni treba biti ne vem kakšen specialist, ali pa sovražnik elektrarn in razvoja na sploh, da spoznaš in uveljavljaš: STOP za vse posege na Savi, ki bi nepovratno ogrozili njen naravni ekosistem, druge naravne vrednote ali njeno očarljivo lepoto. STOP tudi zato, ker če ne bomo nadaljnih uničujočih posegov preprečili zdaj, jim bodo sledili drugi, dokler Sava ne bo takšna kot recimo Pad. Mora pa se seveda ta STOP pač nekje pojaviti prvič.

(pripis k sliki desno) Investitor prikazuje vlogo nove zajezitve tudi kot okoljsko naložbo, predvsem v smislu omilitve rečne erozije, ki pa je v spodnjem sektorju Dolinke izjemna, pravilo pa so gornji podori, teh pa ne povzroča reka; dobro, da so, ker vračajo reki prod, ki zaradi HE Moste ne pride vnizvodno strugo; tale podor je v Piškovci.

Še posebno dobrodošlo bi bilo, če bi se ta “prvič“ udejanil v zvezi z našo akcijo za ohranitev naravnega toka Dolinke prav v “samočistilnem odseku“, kajti eden izmed poglavitnih razlogov te težnje je vzporedna ohranitev takšnega okolja, ki omogoča vse samočistilne, v največji meri biološke procese. Le-ti imajo za kakovost vode v Dolinki, pa tudi v gornjem delu že združene Save, ogromen pomen. Če bi si, takole za lažje predstavljanje, odmislili samočistilne procese tam, kjer naj bi valovalo novo jezero, bi bila kvaliteta Save, recimo pod Šobčevim bajarjem, verjetno prav tako slaba kot jo imamo v Piškovci, kadar HE Moste obratuje in iz iztočnega tunela bruha sivozeleno godljasto vodo. Investitor in drugi, ki o tej zadevi odločajo, bi se namreč morali soočiti z dejstvom, da v takšnih, grobo onesnaženih in evtrofnih zajezitvenih jezerih kot je n.pr. obstoječe Moščansko in kakršno bi neizogibno in zelo hitro postalo tudi novo načrtovano jezero, samočiščenje, v pravem pomenu te besede, usahne. V takih jezerih se kakovost vode ne izboljša, ampak pokvari; iz jezera teče slabša voda kot je bila tista, ki je vanj pritekla. Celo vsebnost kisika se bistveno zmanjša, ker bakterijski razkroj mrtve organske materije, (uvožene in v jezeru pridelane, pretežno kot mogočna biomasa, predvsem iz ponavljajočega se “cvetenja“ enoceličnih planktonskih alg), porabi  kumulativno ogromne količine kisika.

 

Zato bi sedimenti načrtovanega jezera bržčas ugrabili dobršen del kisika iz Radovne, ki je, še posebno zaradi svojih, izredno bogatih zalog kisika “dobrotnica“ samočiščenja Dolinke. Tudi izgubo teh in drugih dobrodejnih učinkov Radovne uvrščam med težke posledice načrtovane zajezitve. Seveda med prav take posledice štejem tudi že sam pojav jezera, za kar imam kar nekaj tehtnih razlogov, tudi v navezi s fantazmi o njegovi rekreativni in turistični rabi, vendar pa mi razpoložljivi papirni prostor ne dopušča nadaljnih razpravljanj. Zato tudi nimam možnosti, da bi nekoliko pojasnil nekatere strokovne pojme, pač pa predlagam bralcem, ki se posebno zanimajo, da si preberejo spodaj omenjeni članek prof.Tomana, pa jim bo vse to brž precej bolj razumljivo.
 

Četudi čutim, da bosta zdrava pamet in za premnoge Slovence tako značilna ljubezen do narave,
gotovo zmagali, tako kot sta (proti mnogo tršim pritiskom prejšnjega režima) na Soči, Radovni in
drugih nesprejemljivih hidrotehničnih projektih ter da zato do dejanske izvedbe novega zajezitvenega jezera sploh ne bo prišlo, se mi zdi smotrno opozoriti na naslednjo pomembno ugotovitev: v nobenem gradivu in dosegljivih dokumentih ter razpravah o tem Projektu na vseh mogočih ravneh, sploh ne najdem nobene resne obravnave ključnih vprašanj, kakršna sem na kratko pravkar orisal, ker pač v osnovi zadevajo varovanje naravnega rečnega okolja. Za mene je to šokantno in popolnoma nerazumljivo, tudi ironično, kot da je reka postranska reč, četudi bi zajezitev vendar najprej in najbolj prizadela prav naravno rečno okolje ter seveda njegove kopenske sestrice na obrežjih. Najbrž so prav zaradi očitnega ignoriranja “rečnih zadev“ naročeni raziskovalci SAZU pripravili, sicer kar lep katalog flore in favne, ki pa obravnava skoraj izključno le kopenske organizme, izmed vodnih pa le nekatere alge, ličinke žab in enodnevnic ter ribe, dočim bi najpreprostejša verodostojna analiza rečnih združb zahtevala raziskave za najmanj petnajst drugih taksonomskih skupin, ki pa sploh niso obdelane. To pa še ni vse, kajti kot je v svojem članku “Zajezene reke skoraj niso več reke (DELO,7/4/03) prav originalno povedal prof.dr. M.Toman, (predavatelj ekologije celinskih voda in vnet raziskovalec zajezitvenih jezer): “ekologija ni pesniška zbirka rastlin in živali v nekem okolju, ampak zapletena igra, v kateri vsak igra svojo življensko vlogo, tudi tisti, ki ga trenutno ni na odru. Le če to igro pozorno spremljamo, lahko pravilno sodimo o procesih v vodnih okoljih in relevantno odločamo o posegih, ki bodo zdravilni za vse organizme, vključno s človekom.“ Investitor pa “hop“, presodi, (samo na podlagi kataloga prvenstveno kopenskih organizmov ter skoraj brez kakršnihkoli uporabnih podatkov o fizikalno-kemijskih razmerah v kopnih in vodnih biotopih), tako kot je na primer 13/8/04 jedrnato razložil gospod Drago Polak, direktor Savskih elektrarn, v svojem pismu reviji VEČ (DELO): “na podlagi rezultatov meritev, izračunov, popolne biološke inventarizacije . . . lahko trdno  zagovarjamo izbrano rešitev kot edino sprejemljivo z ekoloških in gospodarskih vidikov.“ Torej na takšnih temeljih naj bi prišlo do nepovratne (!) izgube naravnih vrednot tega dela naše, slovenske Save in nenavadne lepote reke, obdane z očarljivo, naravovarstveno nenadomestljivo in že zaščiteno naravo njenih obrežij in širšega zaledja? Ob tem pa, za pomiritev živcev, iz Siddharte (Hesse, 1922): “ Vprašaj reko o tem, prijatelj! Poslušaj jo, kako se ob tem smeje!“
 

Za nadaljevanje teh razmišljanj, ponovimo samoumevnost, da bi prav presoja obstoječih in pričakovanih razmer v rečnem in jezerskem ekosistemu morala predstavljati osrednjo temo vrednotenja vplivov načrtovanega posega, vendar pa tega celo dokumenti, na katerih sloni lokacijski načrt predvidenih posegov, ne obravnavajo. Po tem sodeč, ta aspekt najbrž tudi v nobeni izmed 40-tih specifičnih študij, ki jih je investitor ustvaril, oziroma financiral zunanjim izvajalcem, ni adekvatno obdelan. Težko, pa vendar še nekako razumem Investitorja, da si je, očitno premalo razgledan na dokaj zahtevnem vrednotenju rečnega ekosistema, dovolil tako nekorektne spodrsljaje. Zdi pa se mi seveda nedopustno in graje vredno, da je prav tako ravnalo tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. No, v tej zadregi vendarle vidim določeno “olajševalno okoliščino“ v tem, da jim tam spričo zelo svojstvene strukture Ministrstva – ker ta namreč “daje streho“ obema: rabi in zlorabi okolja – pač ni lahko krmariti. Sploh pa o naravnanosti Ministrstva v tej zadevi najbolj zgovorno pričajo izjave gospoda ministra Kopača, ki jih je dal 18.avgusta t.l. po radiju A-1; nekaj jih, dobesedno po posnetku, navajam: “ ne glede na to, da mi ta projekt načeloma sicer podpiramo, vendar nima zelene luči, dokler ni spremenjen ta odlok (t.j. odlok, s katerim je l.1998 Občina Bled razglasila Brje za naravni spomenik, op.p.) po pravilni poti . . . po tem je seveda pot projektu odprta.“, pa še tole prikrito omalovaževanje: čeprav seveda tam (v Brju, op.p.) je neka naravna vrednota in malo, recimo hudomušnosti:. . . čeprav je bila (razglasitev, op.p.), eh, eh, tako po kavbojsko, če smem tako malo reči . . . Seveda lahko tako rečete, gospod minister, prepovedano ni, lepo pa tudi ne! 

Tedanjim občinskim svetnikom, ki so, legitimno in prav nič po “kavbojsko“, razglasili omenjeni Naravni spomenik, naravovarstveni zavesti občanov, ki so jih pri tem podpirali in neumorni dejavnosti strokovnjakov Odbora za rešitev Save Dolinke, smo namreč lahko vsi le globoko hvaležni, najmanj za to, da sedaj že več kot štiri leta zadržujejo izvedbo Projekta. Pri tem jih vodi osnovni cilj, da pač novo zajezitveno jezero ne bi potopilo Brja in izničilo njegov status naravnega spomenika. Odboru se moramo zahvaliti dvakrat, kajti na ta način so vzporedno reševali tudi naravne vrednote rečnega ekosistema, njegov vsestranski pomen, vključno njegove  pragmatične funkcije“, kot sem to zgoraj na kratko orisal in vas seveda skušal prepričati v logiko mojega, pa k sreči ne samo mojega stališča, da je projektna komponenta HE Moste nesprejemljiva in nesmotrna ter zato in spričo zgoraj obravnavanih pomanjkljivosti bazičnih dokumentov neizogibno zahteva najmanj popolno obnovitev vseh lokacijskih procedur. Status naravnega spomenika Brje namreč ni edina ovira na poti izvedbe Projekta, kot mislita Investitor in Ministrstvo. Če pa bi na tem vztrajali, bi to seveda vodilo v očitno kršitev določil Zakona o varstvu okolja (2004), Zakona o vodah (2002) in Alpske konvencije (1995).
 

Seveda bo obnovljeni lokacijski postopek zahteval bistveno izpopolnjene bazične dokumente, ki
bodo temeljili na rezultatih adekvatnih raziskovanjih vodnega ekosistema Dolinke in Moščanskega jezera ter vsaj enoletnega, visoko – frekvenčnega monitoringa razmer v fizičnem okolju in v bioloških združbah, kakor tudi na modelskih in eksperimenalnih simulacijah, namenjenih okvirnemu prognoziranju pričakovanih evtrofizacijskih pojavov v načrtovanem zajezitvenem jezeru.

 

Vzorec dna iz tolmuna v "stari strugi", ki kaže debelino plasti mulja na podlagi prej nanesenega drobnega peska

Pred tem pa še nekateri pogledi na Projekt z drugega zornega kota. Bržčas ni nikogar, ki sanacije ne bi navdušeno podpiral, še posebno pa ne med nami “odpisanimi“ iz Piškovce. Mi namreč živimo zraven Save, komaj nekaj metrov nad njenim sedanjim (!) vodostajem in mimogrede rečeno, pri vsakem potresu malo v skrbeh, da bi prišlo do porušenja pregrade in posledičnega premetavanja naših hiš po strugi, medtem ko bi mi, če sploh, surfali na porušitvenem valu. Investitor, pa tudi “odpisani“, smo torej stisnjeni v, ne ravno ljubezenski trikotnik mnogih okoljskih problemov in upravičenih naravovarstvenih nasprotovanj projektu v enem kotu, vprašanj potencialne odgovornosti za življenja in imovino 11 občanov v drugem ter trmastega vztrajanja investitorja na nedeljivi izvedbi projekta po “vse ali nič principu“ v tretjem kotu. Četudi z vsem srcem pripadam strokovnjakom Odbora za rešitev Save Dolinke, ob tejle zmedi investitorju vendarle dobronamerno predlagam, da še naprej išče realno možnost za obojestransko sprejemljivo izvedbo Projekta (saj tehnika zmore vse, mar ne?) in najde pot do dejanskega “Modrega sožitja“. Prav to namreč res vsi potrebujemo, kajti če bo Investitor nepristransko preverjeno dokazal, da sanacija obstoječe HE Moste brez nove zajezitve dejansko ni mogoča ter da zato ne bo mogel uradno zajamčiti varnosti pregrade, sledi nič drugega kot opustitev in razgradnja tega, roko na srce, res starega, zastarelega in okoljsko skrajno problematičnega sistema. V izogib morebitnim nesporazumom pa naj povem, da imam za takšno dokazovanje v mislih zgolj hidrotehnična in sorodna tehnična dejstva. Sklicevanje na pomembnost nove zajezitve za proizvodnjo električne energije, je namreč, ob upoštevanju neprecenljive škode na reki in ob njej ter, po mojem lajčnem mnenju, nesorazmerno visokih investicijskih stroškov), bolj kilav argument.

Večdnevnni tok goste blatne vode iz akumulacije Završnica v "staro strugo" Dolinke je le to masivno prekril z muljem in hitro potolkel vso rečno favno, ki si je opomogla šele po treh letih. To se je zgodilo junija 2000 zaradi nemarnega praznjenja jezera.

Kakorkoli že, trdno sem prepričan, da se bo moralo odločanje o tem, kaj se bo ali kaj naj bi se v tem delikatnem in nenadomestljivem okolju zgodilo:

1) sanacija z doinstalacijo, 

2) samo sanacija

3) opustitev HE Moste,

prenesti iz razmeroma ozkega kroga (Ministrstvo za okolje, prostor inenergijo, Investitor in občinski sveti: Bled, Jesenice in Žirovnica) na višjo raven Republike Slovenije, vendar, kot sem zgoraj že utemeljil, le na podlagi odgovarjajočih analiz in primerno pripravljenih strokovnih dokumentov. Potrebno pa je tudi bistveno več posluha za javno mnenje, domačinov in vseh drugih Slovencev, ki verjamemo, da je, v veliki meri še neprizadeta, prav gotovo pa očarljiva narava Slovenije naše največje bogastvo. Ob podobnih dilemah je pokojni dr. Miha Potočnik, naš legendarni alpinist, pa tudi uspešen borec proti neprimernim akumulacijam na Soči, Idrijci in Radovni, povedal takole modro in lepo: “Soča ni občinska reka, zato o njeni usodi ne more odločati samo ozek krog ljudi. Soča je slovenska reka. Soča je stvar vsakega Slovenca, ki ima o njej pravico povedati svoje mnenje“. Trdno sem prepričan, da bi prav tako povedal tudi o Savi.

Smeti na Moščanskem jezeru in ob njem nudijo kronično odurno podobo; nikjer na petih celinah
nisem na vodah videl takih "pejsažev."

 

 
 

 

Vplivi vodnih zadrževalnikov in hidroelektrarn na habitatne tipe, favno in floro

vir: © Savske elektrarne d.o.o.

povezava do izvornega članka na strani www.sel.si

Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, kažejo pa se različni vplivi tudi daleč dolvodno. Podobni vplivi se pojavljajo pri gradnji manjših hidroelektrarn. Vodni zadrževalniki imajo na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in favno dvojen vpliv. Prvi je neposreden, ki zaradi gradbenih posegov ob postavitvi jezu in utrjevanju rečnih bregov ob celotnem akumulacijskem jezeru, ob dotoku v jezero in iztoku pod jezom ali iz strojnice elektrarne ter seveda poplavljanjem, nepovratno uniči prvotno strugo vodotoka z vsemi habitatnimi in biotskimi značilnostmi. Kjer so struge vrezane v ozke doline, npr. Sava v Zasavskem gričevju, ali soteske, so uničeni tudi habitatni tipi strmih pobočij in skalnih sten, ki jih marsikje naseljujejo na hladnih legah dealpinske rastline (Rhododendron hirsutum L., Aster bellidiastrum (L.) Scop., Clematis alpina (L.) Mill. idr.) na termofilnih pa npr. Dictamnus albus L. in Cotinus coggygria Scop. V razširjenih dolinah se na najnižjih rečnih terasah poleg omenjenih habitatnih tipov pojavljajo še prehodna in nizka barja s številnim redkimi in ogroženimi rastlinami Cladium mariscus (L.) Pohl, Liparis loeselii (L.) L.C. Rich. idr. Na poplavljenem širšem obrečnem prostoru je uničena tudi vsa pedofavna, razen večjih in bolj mobilnih vrst.

 
Pod jezom akumulacije je vodni režim spremenjen v tolikšnem obsegu, da povzroči delne spremembe favne in flore. Za mnoge vodne organizme je kljub izgradnji ribjih stez pregrada na reki ali potoku nepremagljiva ovira in so prekinjene vsakršne migracije. 
Druga oblika vpliva je posredna. V mirujočem akumulacijskem jezeru za pregrado se skoraj v celoti spremeni vrstna sestava vodne favne ali vsaj delež posameznih vrst. K tem spremembam prispeva postopna evtrofizacija vode in skoraj praviloma polucija. Enako se na obrežju jezera, ki je pogosto utrjeno s kamnometi ali kako drugače urejeno, naseli rastlinstvo in razvije vegetacija značilna za stoječe vode ali močvirna rastišča, ki npr. za gričevnato-alpsko območje Slovenije ni značilna. V plitvih delih jezera se naselijo vodni
makrofiti. 
 
S postavitvijo že samo ene večje pregrade se na vodotoku dolvodno zmanjša prodonosnost, ki se v primeru izgradnje verige pregrad stopnjuje do popolne prekinitve prenašanja proda. Z zadrževanjem vode se zmanjša njena erozijska moč in reka izgublja naraven življenjski ritem, v katerem je bilo spreminjanje oblike, širine in poteka struge ali ustvarjanje prodišč normalen pojav. Prodišča so v rečnem ekosistemu izredno pomemben habitatni tip s številnimi specializiranimi vrstami. Na prodiščih iz večjih prodnikov so značilni npr. hrošči rodov Bembidion, Elaphrus, Agonum, Perileptus idr., med drobnejšim peskom pa je značilna intersticielna favna, ki jo sestavljajo majhni, podolgovato oblikovani organizmi kot bakterije, protozoji, turbelariji, kotačniki, nematodi, kopepodni in amfipodni raki. Med rastlinskimi vrstami se v spodnjem toku Mure uveljavljajo enoletnice in pionirske vrste kot npr. redka Cyperus glomeratus L ali Dichostylis micheliana (L.) Nees in mnoge adventivne rastline. 
V prostoru manj opazne male elektrarne na praviloma manjših rekah in potokih pogosto izredno negativno vplivajo na vodni režim, zmanjša se pretok po delu struge, zaradi česar mnoge živalske in rastlinske vrste nimajo več osnovnih pogojev za življenje. Vsaj lokalno lahko gradbeni posegi povsem spremenijo habitatne tipe. Pri oceni vplivov teh elektrarn bi morali vsaj na dobro ohranjenih vodotokih veliko bolj kot do sedaj upoštevati strokovne podlage, ki temeljijo na pregledu flore, favne in habitatov. Skoraj praviloma za manjše vodotoke ni ustreznih podatkov in so zanje predhodne raziskave zato še bolj nujne. 
 
Kljub dolgotrajnemu zmernemu vplivu človeka na vodotoke, še vedno ugotavljamo pestro sestavo habitatnih tipov tekočih voda in prisotnost mnogih ozko specializiranih in v Sloveniji ali v evropskem prostoru redkih rastlinskih in živalskih vrst. Gradnja hidroelektrarn na večjih in manjših vodotokih močno spremeni vodni režim in z njim povezane fizikalne, kemične in mehanične pojave v strugi in ob njej in hkrati veliko bolj kot dosedanji posegi vpliva na živi svet. Deloma so po dokončanju gradnje habitatni tipi v celoti uničeni ali močno spremenjeni, postopne pa se pojavijo nove vrste, ki pogosto, vsaj v lokalnem okviru, niso avtohtone ali jih najdemo izjemoma. S stališča ohranjanja čim bolj neokrnjene narave kot celote, so veliki objekti na rekah, npr. pregrade in jezera za njimi, nesprejemljivi. V primeru, da se določi kot kriterij za odločanje o možnosti posega izbor vrst in habitatnih tipov iz mednarodnih in domačih dokumentov (konvencije, direktive, zakoni), verjetno obstaja potencialna sprejemljivost večjega posega na nekaterih odsekih rek. Ustrezne strokovne podlage za pripravo ocene vplivov bo seveda mogoče pripraviti izključno na osnovi natančnega poznavanja ekosistema tekočih voda in njegovih sestavnih delov, rastlinskih, živalskih vrst in habitatnih tipov. Obstoječe informacije so pomanjkljive, zato bi bilo nujno čim prej pričeti s sistematičnim in celovitim raziskovanjem flore, vegetacije, favne in habitatnih tipov vodotokov in obvodnega prostora ter tako dopolniti manjkajoče podatke. Z dobro organiziranim delom bi bila biološka stroka sposobna v nekaj fazah izdelati podatkovne baze za vodotoke, ki so potencialno uporabni za energetsko izrabo. Na tak način bi bile biološko-naravovarstvene strokovne podlage, ki imajo pri oceni vplivov vedno pomembnejšo vlogo, pripravljene pravočasno in bi bilo odločanje o sprejemljivosti posegov korektno in predvsem hitro.
 
 
 
 
 

 

Povzetek priporočil iz strokovnega mnenja Novi energetski in strokovni vidiki obnove HE Moste 27. 6. 2001

 

mag. Stane Jerše, mag. Andreja Urbančič, prof.dr. Miha Tomšič

Zaradi velikih sprememb v času od izdelave študij izvedljivosti projekta dosedanje strokovno gradivo ne daje zadostne podlage za objektivno odločanje o izvedbi projekta sanacije HE Moste.

Ekonomiko investicije je potrebno ponovno variantno preveriti v spremenjenih tržnih razmerah zaradi uvedbe trga z električno energijo, česar dosedanje študije še niso zadostno obdelale.

Z dograditvijo dveh plinskih turbin v termoelektrarni Brestanica, obnovo in doinstalacijo obstoječih HE ter odločitvijo o gradnji verige HE na spodnji Savi, (letošnja odločitev za prečrpovalno HE Avče 180 MW in po potrebi HE Kozjak 2 x 200 MW … op. ured.) se bo v Sloveniji bistveno povečala kapaciteta vršnih HE ter obseg regulacijskih kapacitet, kar v relativnem merilu zmanjšuje pomen doinstalacije HE Moste.

V dosedanjih študijah niso bile enako podrobno obravnavane različne možne variante obnove HE Moste.

Brez objektivnega večkriterijskega vrednotenja več možnih alternativ ne more priti do kvalitetne odločitve glede izvedbe projekta. Ponovno bi bilo potrebno analizirati vsaj še možnost obnove elektrarne na sedanji lokaciji brez izravnalnega bazena oz. z manjšim izravnalnim bazenom in z doinstalacijo manjše moči.

Šele ocena donosnosti v novih okoliščinah odpiranja trga in ob večji sedanji in pričakovani ponudbi sistemskih storitev je lahko osnova za dimenzioniranje projekta v sedanjih razmerah.

Poleg celovite ocene posega v prostor in okolje je sočasno potrebna celovita in v več variantah izdelana ekonomska analiza projekta glede na koristi investitorja (mikroekonomska analiza) in škode. Glede na pomen Bleda z okolico in naravne dediščine v tem prostoru, je smiselno vrednotenje rešitev v evropskem in svetovnem kontekstu.

ENERGETIKA 5

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv