Posts Tagged ‘gozdnogospodarski načrt’

Kronologija 2004

KRATEK POVZETEK DOGODKOV POLETJA 2004 OD SPREJETJA ODLOKA DO REFERENDUMA

Maj 2004 med občane pride informacija o sklepu 12 svetnikov, da bodo vložili na dnevni red predlog o ukinitvi zaščite Brja.

02.06.2004 na izredni seji občinskega sveta 12 svetnikov vloži predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščiti mokrišč in zaščitenih rastlin v občini Bled, ki iz zaščite jemlje Brje. Razlog za prenehanje zaščite je rečna erozija. Pred in med sejo so pred Festivalno dvorano, kjer je bila seja, zbere več kot 300 ljudi, večji del gre v dvorano poslušat sejo. Odlok s preglasovanjem sprejmejo, župan pa sklep zadrži. Hkrati vsi občani na dom prejmejo izjemno bogato oblikovano brošuroSavskih elektrarn z naslovom Modro Sožitje, kar je ime projekta. POP TV in RTS poročata o shodu občanov in o sprejemanju odloka v Dnevniku in Odmevih, prav tako pa so poročali o sprejetju vsi slovenski časopisi.

03.06.2004 Savske elektrarne pripravijo tiskovno konferenco, na kateri predstavi koristi nove elektrarne in poudarijo, da so bile Brje leta 1998 zaščitene samo zaradi dezinformacij, ki jih je širil Odbor za zaščito Save Dolinke (STA).

Junij 2004 Savske elektrarne najamejo agencijo Informa echo d.o.o., podjetje, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi. Vodi jo g. Rajko Dolinšek, ki tudi redno sodeluje na predstavitvah. Prične se propagandni napad v Gorenjskem glasu. Informa echo plačuje članke v Gorenjskem glasu in pošilja pisma bralcev, ki so jih napisali uslužbenci podjetja in pomembnejši občani Gorenjske. (primer Brjevarstvo-plačani članek v Gorenjskem Glasu ter "intervju" s predsednikom KS Ribno Samom Zupanom, prav tako Gorenjski Glas. Oba "članka" imata okvir in na desni strani spodaj ob robu naziv naročnika).

17.06.2004 Prvopodpisana pobudnica referenduma g. Ljuba Kapus odda 1061 podpisov za predhodni razpis referenduma na občino. Podpisi so se zbirali 3 dni in že prvi dan je bilo zbrano dovolj podpisov. Referendumsko vprašanje se bo glasilo:

"Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki UKINJA REŽIM VAROVANJA na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?”

01.07.2004 Pričnejo se predstavitve projekta s strani Savskih elektrarn, prva je
v Zasipu. Vprašanja krajani lahko postavljajo le na lističih, katere prejmejo ob prihodu.
Julij 2004 Župan sprejme sklep, da zbiranje podpisov za razpis referenduma traja od 12.7 04 do 20.8.2004.

12.07.2004 Prične se zbiranje podpisov pred občinsko stavbo na Bledu in v Radovljici, postavili smo stojnico in delili izvirsko vodo, domač kruh in zloženke Brje. Prvi dan zbranih več kot 100 podpisov.

12.07.2004 1. srečanje občanov Bleda v GG, povabilo k podpisovanju in predstavitev problamatike s strani Odbora in Društev. nadaljevanje predstavitev v vseh krajevnih skupnostih v občini.

19.07.2004 dosedaj zbranih podpisov je 472, kar zadostuje za razpis referenduma. Vseeno pa zbiranje podpisov in dežuranje ostaja do 20.08.2004

25.07.2004 čistilna akcija v Brjeh

06.09.2004 izid prve številke časopisa Zavest v nakladi 4500 izvodov.

15-31.09.2004 izdelava in montaža transparentov in letakov

25.09.2004 izide druga predreferendumska izdaja glasila ZAvest v nakladi 5000 izvodov.

29.09.2004 zaključna predstavitev krajanom Bleda in cele Občine v GG Bled.

30.09.2004 na grajski skali sta se pojavila dva transparenta, eden nad cerkvijo in en na sami Grajski skali, viden iz celega Bleda. Sledile so prijave na policijo in inšpektorat.

01.10.2004 koncert za Savo Dolinko in 9 izvirov. Nastopajoči: Truta mora Slovenika, Perunovo listje, Jani Kovačič, Aleksander Mežek, Shirly Roden, Etnodelia, Fake orchestra, Kontraband, Aritmija…

03.10.2004 zmaga na referendumu, praznovanje v Okarini. Na voliščih kot nadzorniki prisotni člani Odbora.

oktober 2004 rezultati referenduma:

ZA 3.938  62%
PROTI 2.307 38%

 

Rastlinstvo in živalstvo Brja

Brje

Odsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostomOdsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom je eden najdaljših neokrnjenih odsekov reke Save. Na območju predvidenem za potopitev je reka uvrščena v 1.-2. razred (Kategorizacija voda – pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Uprava za varstvo narave, 1996). V ta razred se uvrščajovodotoki, ki so na obravnavanem odseku popolnoma naravni, vendar so na gorvodnem odseku ali povirjih zaznani posegi, ki vplivajo tako na morfologijo kot na spremenjene razmere oziroma spreminjanje biotopa na obravnavanem odseku.

Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji.

Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Blejskega kota. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem.

Loeselova grezovka (Liparis loeselii)V Brjih in na levem bregu Save Dolinke sta nahajališči loeselove grezovke (Liparis loeselii), ki bi bili s posegom popolnoma uničeni. Loeselova grezovka ima v Sloveniji samo devet nahajališč. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije(Wraber T., P. Skoberne, 1989) jo uvršča v kategorijo prizadetih vrst (E – endangered). V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Tudi po novih bolj natančno definiranih kategorijah ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst IUCN (1994) sodi loeselova grezovka v skupino prizadetih taksonov (EN – endangered). To pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna, vendar izumrtje glede na opisane kriterije (Č – populacija šteje manj kot 250 zrelih osebkov) grozi v bližnji prihodnosti.

Loeselova grezovka je ogrožena tudi v evropskem merilu. Uvrščena je v Dodatek I – strogo zavarovane rastlinske vrste, Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov. Direktiva EU  92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča loeselovo grezovko v Dodatek II, ki našteva vrste, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij (SAC – special areas of conservation).

Rezika (Cladium mariscus)Rezika (Cladium mariscus) raste v obeh zavarovanih povirjih, v Brjih in pri Piškovici. V Sloveniji ima okrog 17 rastišč. Rastišče v Brjih je eno največjih. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je opredeljena kot ranljiva vrsta (V – vulnerable). To pomeni vrsto, ki je sestavni del biotopov, ki so občutljivi že na manjše človekove vplive. Z neprimernim posegom v biotop lahko uničimo tudi te rastline.

Mineralna barja z reziko in vrstami zveze Caricion davaliane uvršča Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore v Dodatek I. Tu so našteti habitatni tipi, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij. Mineralna barja z reziko so opredeljena kot varstveno prioritetni habitatni tip, vendar bi bila ob zgraditvi kompenzacijskega bazena popolnoma uničena.

Celovitega kartiranja habitatnih tipov ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni, vendar pa lahko v tem območju hitro prepoznamo še naslednje habitatne tipe, ki jih Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče  favne in flore uvršča v Dodatek I in jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij:

3140  Trde oligo – mezotrofne vode z bentoško vegetacijo Chara spp.

3240  Alpske reke z obrežno vegetacijo z Salix eleagnos

6210  Polnaravni suhi travniki in grmišča na apnenčasti podlagi (Festuco – Brometalia)

7220* Lehnjakotvorni izviri

* varstveno prioritetni habitatni tip.

Brstična lilija (Lilium bulbiferum)V Brjih je nahajališče zavarovane brstične lilije (Lilium bulbiferum), ki jo je po Odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS 1976/15)prepovedano kakorkoli uničevati.

Združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris)Na bregovih Save Dolinke med Piškotarjevim mostom in sotočjem s Savo Bohinjko je razširjena združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris), ki v Sloveniji v takem obsegu ne raste nikjer drugje(Zupančič M. 1998).

Gozdnogospodarski načrti enote Bled za desetletja 1970-1980, 1981-1990, 1991-2000 gozdove tega območja zaradi njihove varovalne, hidrološke, klimatske, rekreacijske, estetske funkcije in funkcije varovanja naravne dediščine opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena, imenovane tudi Zeleni pas Bleda. Gre za gozd kot izrazito mnogonamensko naravno dobrino s pomembnimi okoljetvornimi in sociološkimi ter ne le lesnoproizvodnimi funkcijami in kot takega ga je potrebno tudi varovati.

Na prostoru načrtovanega kompenzacijskega bazena je bilo opaženih 33 vrst, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji  (Varstvo narave 1992/17)  ali pa so zavarovane zUredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS 1993/57).

Vendar pa vrednost narave ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni le v redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah ter združbah. Dolina ima zaradi izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti, raznolikosti in ohranjenosti izredno vrednost kot celota, saj se varovanje narave vse bolj premika od varovanja vrst k varovanju višjih ekoloških enot, krajin in procesov v njih. Izravnalni bazen bi uničil vse naštete kvalitete območja. Nadomestni habitati nikakor ne morejo nadomestiti kompleksnosti, raznovrstnosti in naravne dinamike tega predela.

Širše raziskave biotske raznolikosti območja niso bile opravljene. Trditev, ki se pojavlja v različnih virih, da je bila največja biotska pestrost flore in favne ugotovljena predvsem na predelu Save Dolinke med Blejskim mostom in Radovljico, je neutemeljena. Podatkov iz študije inventarizacij rastlinstva in živalstva, ki je bila narejena za to območje, ni mogoče strokovno razlagati v smislu biotske raznolikosti, ker so bili zbrani na različno velikih površinah. Povsem pa študiji manjka pomemben aspekt biotske pestrosti, to sta habitatska in genska pestrost.

Uprava  RS za varstvo narave je investitorju poslala dopis (št. spisa 350-01-08/96, 17.10.1997, Predhodni pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste s področja varstva narave) v katerem je navedeno, da: ”je izgradnja kompenzacijskega bazena za naravo na tem območju uničujoča.”

Brje po vseh teh argumentih sodijo pod zaščito NATURA  2000, aprila 2004, le nekaj dni pred oddajo predlogov v Bruselj pa jih je takratni minister Kopač izvzel skupaj z Volovjo rebrijo in delom Mure iz seznama NATURA 2000.

 

Dodatek 27.2.2013

Po večkratnih opozorilih in opominih EU je RS potrdila nova območja NATURA 2000, kamor po novem spada tudi Brje. Predlog še ni uradno potrjen, vse pripombe Savskih elektrarn na tem območju so bile s strani ZRSVN strokovno zavrnjene. Vsako zavlačevanje in ponoven izbris bi samo podaljšal neurejeno stanje na področju NATURA 2000 in EU bi poslala nove opomine in celo tožbo. Več o pripombah, mnenjih in odgovorih pa na povezavi:

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000 razgrnjen dne 29.10.2012

Gozd v Brju – Zeleni pas Bleda

 

Miro Kapus, univ. dipl. inž. gozd.

 

 

Gozd v Brju – Zeleni pas Bleda  – trajnostni, sonaravni, okolju prijazen turizem in razvoj nasploh

 

V Zaključnem poročilu Biološke inventarizacije bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke Biološkega inštituta ZRC SAZU iz junija 1997 lahko preberemo:»Gozdno združbo rdečega bora in glot z vsemi variantami in razvojnimi fazami je treba v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju, ki smo ga raziskovali.« V Brjeh je najbolj razprostranjena in razvita. » Bodoča potopitev bi vendarle uničila zanimive biotope nizkih barij, nekaj zelo zanimivih rastišč rastlinskih vrst, zanimivih gozdnih združb in tudi drstišč nekaterih vrst rib.«

Gozd v Brjeh načrtovalci projekta Modro sožitje obravnavajo zgolj kot »manj pomembno lesno njivo«, prezrejo pa  pomembne ekološke in socialne funkcije, ki jih v krajini opravlja. Zaradi tega je po njihovem mnenju sprejemljivost poplavljenega gozda in njen vpliv na gozdarstvo ocenjen kot zmeren in ne bi nilo več nikakršnih ovir za izgradnjo izravnalnega bazena. Prezrte so predvsem varovalna, hidrološka, klimatska, pestrostna, estetska, poučna, raziskovalna, turistično-rekreacijska funkcija in funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine.

Vse te in še druge funkcije opredeljujejo gozd v Brju kot gozd s posebnim namenom in je sestavni del širšega območja Zeleni pas Bleda. Krčenje gozda za izravnalni bazen bi pomenilo zmanjšanje le tega za »12« odstotkov. Zato ne moremo več govoriti o zmernem, temveč o nesprejemljivem vplivu na gozd in okolje.

Gozdovi v Blejskem kotu okrog Blejskega jezera in širše v trikotniku Dolinka – Bohinjka imajo posebno vrednost za prebivalce in obiskovalce Bleda. Taka vsebina jim je bila priznana že vsaj sto petdeset let nazaj, od časa Riklijevega zdraviliškega turizma naprej. Sprehodi po gozdovih osamelcev okrog jezera in širši okolici so bili, poleg kopanja v hladni vodi in sončenja, sestavni del njegovega znamenitega zdravljenja z zračnimi, sončnimi in vodnimi kopelmi. Večina sprehajalnih poti, ki jih je skoraj 100 kilometrov, je prav iz teh časov. Tudi v Brje in po dolini je vodila povezava z Bledom.

V gozdnem prostoru se nahajajo številne naravne in kulturne vrednote: apnenčasti griči – osamelci, mokrišča in povirja, lehnjakotvorni izviri, habitati redkih in ogroženih rastlin in živali, stara in debela drevesa, kulturni spomeniki, Riklijeva fitnes promenada, ipd.

Gozdarji skupaj z občinskimi strokovnimi delavci pripravljamo Odlok o zelenem pasu Bleda, ki bo posredovan v sprejem občinskemu svetu na eni od jesenskih sej.

Kako pester (na majhni površini – relativno) je vegetacijski pokrov in celotni prostor nasploh tudi v naši občini, nam pove podatek, da je glavnih gozdnih združb in podzdružb več kot osemdeset. Od gozda rdečega bora in glot v Brju (450 m n.v.) do rušja s slečem, slečnikom in macesnom na zgornji gozdni meji, ki je na Lipanci (1850 m n.v.). Zračna razdalja med Brjem in Lipanco je le 15 km.

Lahko si predstavljate občutke tudi okoljsko manj zahtevnega popotnika, ki začne svoj izlet v obrečnem ambientu v Brju. Nadaljuje pot preko Blejske ravnine s prostranimi kmetijskimi površinami do z gozdom poraščenimih osamelcev okrog Blejskega jezera. Povzpne se na Blejski grad. Napreduje preko gozdnate krajine pobočja Pokljuke in se mimogrede ustavi v Pokljuški soteski. Dvigne se na plato visoke planote z obširnimi pokljuškimi smrekovimi gozdovi, ki jih prekinjajo posamične planine. Nadaljuje v svetu ruševja, gorskih travinj, melišč in skalovja na pobočjih nad Pokljuko do Lipance in zaključi s pristopom na najbližje Mrežce, kjer mu ob pogledu na Triglav, južno ostenje Rjavine in 1200 m strmo navzdol ležeče doline Krme dokončno zastane dih! In to v času dobrega pol dneva, po dobrih 25 prehojenih in prevoženih kilometrih.

Skrajni točki v »pestrostnem prerezu« torej prestavljata obrečni ambient v Brju in gorska krajina na Lipanci. Z zalitjem doline bi bil uničen ta izvirni obrečni ambient. Za blejski prostor in za celo občino Bled bi bila to pač prevelika, nedopustna izguba!

Ne s promocijo lažnih turistično- rekreativnih priložnosti, ki jih ponuja Modro sožitje, temveč z urejenim dostopom in izboljšavo in izgradnjo primerne opreme (sprehajalne poti, učna pot, table, klopi, kurišča) bi Brje in celotni »pestrostni prerez« lahko vključili v izvirno okolju prijazno turistično ponudbo Bleda in okolice.

Z referendumom  ZA zavrnitev sprejetih sprememb odloka o zavarovanju mokrišč v Brjeh in Piškovici smo, hočeš nočeš, pristali v vodah prvorazredne lokalne politike. To je čas, ko poleg temeljnih ožjih strokovnih argumentov postajajo vse pomembnejše in odločilnejše celovite strateške presoje.

Ko so pred leti vnovič oživele aktivnosti v zvezi s »sanacijo in doinstalacijo« HE Moste, so se nam  najprej postavljala vprašanja o strategiji rabe tega prostora. Prepričani smo bili, da tako grob poseg v ta prostor enostavno ne sodi. Zavedali smo se naravnih in vtkanih kulturnih vrednot, izvirnih  (ne lažnih) turističnih priložnosti in ne na koncu simbolnega pomena Prešernove »podobe raja«. Menili in upali smo, da ima vsaj približno take načrte s tem prostorom tudi nova Slovenska država. Kar potolaženi smo bili ob  spoznanju, da je ta nova država že v letu 1992 v parlamentu sprejela prostorsko strategijo razvoja, po kateri se Sava Dolinka do sotočja z Bohinjko opredeli kot naravni spomenikBled s širšo okolico pa kot poudarjeno turistično območje. Omenjena strategija naj bi predstavljala obvezno izhodišče za dolgoročno planiranje in rabo prostora.

Tu tiči tudi odgovor na lažno dilemo pri nekaterih: »Ali veljajo ključni strateški argumenti ali gre za goli populizem »amaterskih« naravovarstvenikov?!« Več kot jasno je, da bi z izgradnjo takega izravnalnega bazena, šla zadeva čez rob

Pričakovanja, da bo država spoštovala svoje lastne usmeritve, so se kmalu izkazala kot naivna. Dokončno pa so bila izneverjena z izbrisom Brja ministra Kopača iz predloga za Naturo 2000.

Pri iskanju prepričljivih argumentov je potrebno izhajati iz nekaj temeljnih dejstev:

  1. Poplavitev Brja bi bila velika in nepopravljiva naravovarstvena napaka, kar je jasno iz prejšnjih ugotovitev;
  2. Bled z okolico je najbolj reprezentativen simbol naravne in kulturne dediščine v Sloveniji. Za občino Bled je to dejstvo temeljno razvojno – strateško izhodišče. Samo odločna enotna zavrnitev predlaganega »Modrega sožitja« bi blejske turistične delavce in (temeljnim pogojem celotnega prostora) prilagojeno gospodarstvo nasploh odrešilo pred zgodovinsko zablodo.
  3. Slovenija je država z največjo relativno biotsko raznovrstnostjo (pestrost na majhnem prostoru) in pestrostjo nasploh v Evropi, če ne na zemeljski obli. Za našo državo je to  bistvena primerjalna prednost. Naloge, ki izhajajo iz tega, so varovanje, trajnostni in sonaravni razvoj, iskanje ekonomskih učinkov višjega okoljskega standarda in sprejemljive rabe prostora, kar od nas zahteva občutljiv odnos. Ta raznovrstnost ne more biti le nadležno breme, kot se ta trenutek v pogojih podivjanega kapitalizma mnogokrat kaže, ampak nasprotno, velik izziv in priložnost za državo!

O vseh teh širših razsežnostih se snovalci projekta HE Moste neradi pogovarjajo, če pa se, gre za veliko mero podcenjevanja in cinizma!

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv