Posts Tagged ‘franc žerovc’

Blejska južna razbremenilna cesta

Na temo »Blejska obvoznica za nadaljnji razvoj blejsko-bohinjskega turizma« je bila na Bledu (22.07.2007) v organizaciji SLS okrogla miza, ki sta se je udeležila tudi danes že bivši minister za promet g. Božič in minister za okolje in prostor g. Podobnik. Po skoraj štiri desetletja trajajočih razpravah okoli blejskih obvoznic je za občane Bleda pomembna ugotovitev, ki je bila izrečena, da sta ob neznosno naraščajočem prometu skozi Bled potrebni obe: tako severna (proti Pokljuki) kot južna ( proti Bohinju). Prednost pri gradnji bo imela južna razbremenilna cesta (JRC), za katero so po zagotovilih g. Božiča sredstva že zagotovljena in naj bi se z gradnjo začelo leta 2009.

 Mediji so o okrogli mizi poročali  in med drugim omenjali, da le krajani vasi Mlino še naprej nasprotujejo JRC. Delov novinar g. Račič je zapisal, da je » Janez Božič zapečatil razpravo o poteku JRC«. Upam, da ta razprava še ni zapečatena . V zvezi z omenjenim nasprotovanjem Mlinanov pa želim določena dejstva pravilno predstaviti.

 Želim poudariti, da Mlinani ne nasprotujemo JRC na splošno, ne strinjamo se le s sprejetim potekom trase skozi Mlino. Vas leži med južnim delom Blejskega jezera in Savo. Večji del vasi leži v bregu, deloma na ilovnatem terenu.Trasa bi vodila tesno mimo stanovanjskih hiš, 27 stanovanjskih objektov bi izločila iz zaselka in vas obremenila s hrupom in emisijami izpušnih plinov, ki so sicer »moteči za turiste in  zavirajo blejski turizem«.Sprejeta trasa bi trajnostno spremenila podobo in bivalne razmere oz. kakovost bivanja Mlinanov na še dobro ohranjenem in mirnem južnem obrobju Bleda. Struktura prebivalstva v vasi je heterogena, prevladujemo pa delavci in kmetje, ki se ukvarjamo z dodatno dejavnostjo – turizmom – imamo tudi turistične kmetije. Načrtovan nerazumen poseg v vaški prostor bi tako obstoj kot tudi nadaljnji razvoj kmečkega turizma v vasi prekinil, saj naši gostje cenijo predvsem mir ter ohranjeno naravno in kulturno krajino, kar jim ta del Bleda doslej še nudi. Blejski turizem niso le hoteli. Turistično ponudbo Bleda popestrimo tudi zasebniki in turistične kmetije.Prostorske odločitve torej ne smejo izstopati na račun obstoja drugih.Iz navedenih razlogov Mlinani seveda še naprej nasprotujemo sprejetemu poteku trase. Potrjena trasa je nenazadnje v posmeh zakonu, ki določa, » da je poseg v prostor in prostorske ureditve treba načrtovati tako, da se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere«.

Mlinani smo pripravili in predstavili različico, ki predvideva drugačen potek trase JRC.  Njena največja prednost je v tem, da ne preseka vasi, temveč se oddalji od stanovanjskih objektov  in se neposredno naveže na cesto, ki vodi do čistilne naprave na Mlinem, kjer je bil z zgraditvijo čistilne naprave ta del obsavskega prostora že razvrednoten. Med cesto in naseljem pa bi se ohranil oziroma odprl prostor za nadaljnji razvoj vasi. Naša različica , ki je bila predstavljena že decembra leta 2003, do danes ni bila upoštevana. Občina, v katere izvirni pristojnosti je urejanje prostora, nam v pisni obliki in na utemeljen način do danes ni obrazložila, zakaj našega predloga ne upoštevajo oziroma ni sprejemljiv.

 Glede na dejstvo, da gre za velik, grob in predvsem dokončen poseg v prostor, se ne bi smelo upoštevati le kriterijev stroke oziroma prometnih meril, temveč v največji možni meri tudi mnenja, pobudo in pričakovanja lokalne skupnosti oz. vaščanov, ki tam živimo. Izviram s kmetije, ki je pred skoraj tristotimi leti v vasi pognala korenine. Razmišljam z zdravo kmečko pametjo in prihajam do spoznanja, da vsa leta, odkar se je intenzivneje pristopilo k projektu (začetkom devetdesetih prejšnjega stoletja!), tako na državni kot na ravni lokalne oblasti očutno ni bilo politične volje, da se upošteva predlog Mlinanov. Vsa leta poslušamo isti odgovor češ, da je trasa potrjena in lokacijski načrt sprejet.Ugotavljam, da so bili vsi z zakoni predpisani in izvedeni postopki, ki so namenjeni javnosti, za nas Mlinane zavajajoči. Svojo ugotovitev bom podkrepil s kronološko prikazanimi izjavami, ki so dokumentirane.

 Že leta 1999 smo na prvem zboru vaščanov , prisotna sta bila tudi tedanji župan g. Malej in takratni predsednik KS Bled g. Bojan Žerovc, Mlinani povedali, da se s potekom južne obvoznice ne strinjamo (zapisnik z dne 15.02.1999).

Leta 2000, t.j.  dve leti pred sprejetjem lokacijskega načrta, je takratni župan g. Malej na seji občinskega sveta (OS – zapisnik 19. seje OS z dne 20.12. 2000) poročal s sestanka, ki ga je imel na Ministrstvu za promet in povedal, «da je minister stisko občanov razumel in če je le mogoče je potrebno temu prisluhniti, v nasprotnem primeru lahko pride do državljanske nepokorščine, kar lahko prinese vrsto zapletov«. Na isti seji je takratni občinski svetnik g. Vinko Golc ( v obdobju 1990-98 blejski župan, od 1998-2006 občinski svetnik) menil, »da če bi upoštevali pritožbo krajanov Mlina, bi traso premaknili na zelene površine. Pod Kozarco je mišljena čistilna naprava – ta danes že stoji- , skoraj nelogična bi bila taka prestavitev, ki za Bled ne bi bila dobra«.

Leta 2002je bila trasa potrjena in sprejet lokacijski načrt. Mlinani smo ugotovili, da naše pripombe, ki smo jih podali kot posamezniki in kot vaška skupnost, niso bile upoštevane. Organizirali smo se kot Civilna iniciativa Mlino in z 213 zbranimi podpisi (od cca. 300  volilnih upravičencev Mlina) še enkrat izrazili večinsko nestrinjanje vaščanov s potrjeno traso.

Leta 2003smo predstavili svojo različico in ko je takratni župan g. Antonič na seji občinskega sveta (OS) povedal, da bo imel sestanek z vaščani Mlina glede obvoznice   (zapisnik seje OS z dne 6.11.2003), že zgoraj omenjeni občinski svetnik g. Golc meni,«da ni potrebno imeti novih sestankov s krajani, ampak naj se čimprej prične z gradnjo, po sprejetem načrtu«.

Ker smo na lokalni ravni naleteli na gluha ušesa, smo se 19.04.2005 obrnili na predsednika vlade g. Janeza Janšo, njegov kabinet je naš dopis odstopil Ministrstvu za promet, ki nam je v svojem odgovoru z dne 12.05.2005 med drugim zapisalo,« da ker gre za spremembo trase obstoječe državne ceste, za katero je že sprejet odlok o lokacijskem načrtu, se mora do spremembe poteka trase opredeliti občina sama. Opozarajamo pa vas, da je v primeru, da prevlada mnenje o spremembi že sprejete trase,… za sporni del ,t.j. del na območju naselja Mlino, ponovno treba iti v postopek državnega lokacijskega načrta , …kar v skladu s predpisanimi postopki časovno pomeni najmanj 3 leta zamika glede na sedanje stanje«. Ta odgovor ministrstva je bil v vednost poslan tudi občini Bled, ki nanj ni odreagirala.

V obdobju, ki je sledilo, smo v medijih lahko prebrali izjave kot;

«Župan g. Jože Antonič opozarja, da je bil lokacijski načrt javno razgrnjen že leta 2001, OS je odlok za gradnjo sprejel 2002: predlog za sprememebo trase je zato prepozen, pa tudi turistični delavci navijajo za čim hitrejšo gradnjo obvoznice« (Delo, 7.01.2005)

»Začetek gradnje obvoznice leta 2009 ni sprejemljiv.Občina ne bo popustila, da bi država spreminjala sprejeto, saj je obljubila začetek gradnje v letu 2007… Tudi zahteve Mlinanov ne smejo biti vzrok za odmik začetka gradnje…« (izjava župana za Gorenjski glas, 8.01.2005)

»…Bled to cesto zelo potrebuje, zato z gradnjo ne moremo odlašati. Pripombe krajanov so sedaj prepozne.Sprememb trase ne moremo pričakovati, ker je odlok že sprejet, časovno pa bi bil to tudi prevelik odmik. Predlog na občinskem svetu ne bo sprejet«.( zapisnik z razgovora župana s krajani Mlina z dne 7.03.2005)

»Nujno je, da ne odpiramo več vprašanja samega poteka trase, kajti to bi bilo zelo neodgovorno in nehvaležno, predvsem pa bi  pomenilo vračanje nazaj za 10 ali celo 15 let. Na tej točki ni več korakov nazaj«.( Blejske novice, 31.08.2007, izjava bivšega ministra za promet g. Božiča na uvodoma omenjeni okrogli mizi).

Če bi bila politična volja, bi v teh letih že prišli do kompromisne rešitve in tudi vsi predpisani postopki v zvezi s spremembo tega dela trase bi bili že zaključeni. V nasprotju z izjavo ministra za promet, »da je zadeva JRC zapečatena«, je za nas Mlinane to še vedno odprt dosje.Iz povedanega je razvidno, da je bila odločitev o poteku trase skozi vas neodgovorna in diskriminatorna. Brezmejno aroganten pa je še danes, ko pišem to pismo, odnos oblasti do lastnikov zemljišč, saj kljub opozorilu, ki smo ga izrekli na omenjeni okrogli mizi in ob navzočnosti obeh ministrov, na naših zemljiščih potekajo aktivnosti, o katerih nas nihče ni obvestil ali zaprosil za soglasje. Gre za način, ki ga poznamo iz nekega drugega obdobja, za katerega sem bil prepričan, da je že del zgodovine in ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli, ki so zapisana v naši ustavi. Ocenjujem, da smo v lastni državi izčrpali vse formalne možnosti, da preusmerimo potek trase. Zato bo zanimivo ugotoviti, ali državljanstvo v evropski skupnosti prinaša kakšne prednosti.

 Naj zaključim z upanjem, da bo sedanja občinska oblast zbrala in pokazala vso politično voljo in prisluhnila stiski Mlinanov. Nenazadnje so se tako župan kot občinski svetniki zavezali, da bodo delali v dobro vseh občanov. Skupaj s strokovnjaki lahko poiščemo najboljšo možno rešitev. Še je čas!

 

 

Franc Žerovc

Mlinska c. 15

4260 Bled

tel: 04/ 574 17 04

Pričevanja

 

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Odločno sem proti potopitvi Brja, ker se bo za vedno uničila prelepa, še neokrnjena narava. Sem proti tudi zato, ker je pričakovati poslabšanje zdravja ljudi, zlasti v vzhodnem delu Bleda, ki je že sedaj ogroženo, saj narašča število rakastih obolenj.
Bled ima zaradi jezera in bližine obeh Sav že sedaj zelo vlažno podnebje in s potopitvijo Brja bi se vlažnost samo še povečala. Prišlo bi tudi do megle in smradu. Zaradi vseh teh klimatskih sprememb bi se občutno povečalo število prehladnih obolenj dihal in revmatičnih bolečin, še posebej pri starejših ljudeh. Najbolj pa se je bati povečanja astmatičnih obolenj, ki so zaradi neprimernega okolja v porastu.
 

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Že zaradi naravne danosti ima blejska kotlina, kar potrjujejo tudi meritve, trikrat večjo vlažnost od ostalih krajev na Gorenjskem. Pri tako povečani vodni površini bi ta še narasla. Prof. dr. Jana Furlan, specialistka alergologinja opozarja, da pri taki vlažnosti naraste število pršic in glivic, katere povzročajo pri ljudeh alergijo – bronhialno astmo. Lokalni zdravniki potrjujemo, da imamo v tem predelu večje število bolnikov z astmatičnimi napadi. Tudi večina zdravnikov na Gorenjskem odsvetuje tako gradnjo, ne samo zaradi navedenih dejstev, temveč tudi zaradi enkratne narave.
 

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Uničujemo naravo, da bi dobili več energije. Z več energije uničimo več narave.
Človek je del narave. Torej uničujemo človeka. UNIČUJEMO SEBE.
 

Prof. dr. dr. Franz Copf:

V modernem svetu, v katerem smo ljudje že zdavnaj porušili mnoga ravnovesja v naravi, nam prav bionika daje možnosti, da z interdisciplinarnimi pristopi odkrivamo skrivnosti narave in nato njene rešitve v prilagojeni obliki uporabljamo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da že v osnovi zastavimo razvoj tako, da so negativne posledice za ljudi in naravo kar najmanjše, ne pa da neprestano popravljamo svoje napake.
 

Dr. Branko Brodnik:

Karkoli se zgodi živalim, zelo hitro doleti tudi človeka. Vse v naravi je povezano eno z drugim.
 

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Dragi Radko, pošiljam ti glasilo pobudnikov referenduma za ohranitev zavarovanja Brja. Glasilo sem natančno prebral in sem tudi kot prej mnenja, da je za tako malo pridobljene energije (3 tisočinke) škoda tako dragocenega habitata in delčka Slovenije, ki je tako majhna in lepa.
 

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Opozarjam vas, da ne nasedajte lepim besedam in obljubam predstavnikov Savskih elektrarn. Sem prebivalec naselja Javornik. Naše hiše ležijo ob reki Savi in ob močnem deževju imamo stalne probleme z zamakanjem naših kleti, kajti Savske elektrarne so ob povišanju jezu v Mostah dvignile nivo vode. S tem pa so povzročili vdor vode v kleti hiš, ki so ob Savi. Ob ponovni nameri povišanja nivoja pregrade smo imeli krajani ogroženih devetih hiš najmanj tri sestanke s predstavniki Savskih elektrarn (prisotni g. Koselj, g. Križanovski, g. Miklavčič).
 
Na vseh sestankih so obljubljali takojšnjo sanacijo poškodovanih hiš, samo da bi dali soglasje za povišanje jezu. Od vseh obljub do danes niso napravili še čisto nič (razen ogleda stavb in vgrajenih sond za merjenje višine vode), čeprav je poteklo že nekaj let.
 
O tem bi lahko napisal še mnogo več, saj imamo številne zapisnike na Občini Jesenice, KS Javornik Koroška Bela, s katerimi lahko dokažemo, da gospodje poznajo samo obljube, kadar gre za njihovo korist. Pri prehodu od besed k dejanjem pa obstajajo veliki problemi in če-ji, samo da se izognejo reševanju problematike, ki so jo sami povzročili.
 

Dušan Merc, pisatelj:

PESMI, KI JIH NE SLIŠIMO
Vstala je narava/ ter se giblje živa/ znane čute kaže/ kar nebo pokriva// In srce umeje/ čudne govorice,/ ki jih govorijo/ zvezde in cvetlice// Kamenje budi se/ in občutke moje/ z mano čuti, z mano/ glasne pesmi poje. (Simon Jenko)
 
Upor majhne skupnosti nasproti velikim in mogočnim (v resnici naivnim in klečeplaznim lokalnim politikom in mogočnemu kapitalu) je vedno osupljiv in vedno vzbuja simpatije in vprašanje, ali je smiselno. Od Davida in Goljata to živi v naši civilizaciji kot dejanje upanja. Kdo ima prednost – kapital ali narava, moč denarja ali moč ljudi, da si ohranijo svoje okolje. Edina možna pot za zaščito narave v blejskem Brju je trenutno žal referendum vseh prebivalcev Bleda.
 

Mojca Kumerdej, pisateljica in publicistka:

Surov poseg v živalsko in rastlinsko tako pestro in edinstveno okolje ni napredek, ampak muljast zapredek, ki ga bodo morali v klimatsko še bolj načeti in negotovi prihodnosti odmotavati naši zanamci. Z vizijo, ki vključuje občutljivost in pozornost do okolja, je energijo iz narave mogoče črpati tako, da najbolj vitalne naravne točke, ki so del naravne dediščine, ostajajo čim manj načete in prizadete, kaj šele opustošene in uničene.
 

Miha Žvan:

Nočemo Brjezera!
 

Franc Žerovc:

Ohranimo!
Zgrešenih posegov v naravo je bilo že dovolj, nekateri pa še sledijo, in to gradnja izravnalnega bazena na Savi Dolinki, kar bi uničilo obstoječo okolico in poslabšalo vremenske ter podnebne razmere Bleda in okolice. Na Bledu traja turistična sezona le nekaj mesecev – če je lepo vreme! Kaj naj ponudimo turistom, da bi jih dalj časa obdržali? Zagotovo bi tak poseg poslabšal razmere in skrajšal čas bivanja gostov. 
Bled živi od turizma, ni pa nobenega sodelovanja organizacij, ki bi jim morali biti n a r a v a in pogoji bivanja prva skrb. Prepričan sem, da bi morali povabiti k sodelovanju širšo javnost in vse obiskovalce Bleda in okolice, ki jim ta biser kaj pomeni.
 

Gerard Drese:

Moje ime je Gerard Drese in sem Nizozemec, poročen s Slovenko od leta 1990. Ko sem se leta 1995 upokojil kot zobozdravnik, sva se preselila v Slovenijo in sedaj stalno živiva na Bledu.
V času osamosvajanja Slovenije leta 1991 sva z ženo storila veliko, da bi bila vaša država priznana s strani Evropske unije. V tistem času je Evropski uniji predsedovala Nizozemska. Pisala sva pisma gospodu Van den Broeku in organizirala obisk enega najpomembnejših nizozemskih novinarjev, da je obiskal Slovenijo in o njej veliko napisal.
Rad živim v tej prelepi deželi s čudovito naravo in zelo dobrimi ekološkimi izhodišči. Seveda sva z ženo zelo zaskrbljena zaradi načrta, da se v bližnji soseščini Bleda zgradi umetno jezero. Oba sva podala svoje podpise v podporo referendumskemu odločanju o tem vprašanju. Bil sem zelo razočaran, ko sem izvedel, da kot nizozemski državljan ne bom mogel sodelovati, čeprav sem v preteklosti toliko pomagal Sloveniji. 
Upam, da ne bosta naš ljubki Bled in okolica v prihodnje uničena!
 

Karel Maselj:

Prebral sem brošuro Modro sožitje in dobil vtis, da je politično nagovarjanje krajanov, naj projekt potrdijo, podkrepljeno z mnenjem osebnosti, ki so na položajih in imajo velik vpliv na javno mnenje. Strokovna in gospodarsko-ekonomska utemeljitev projekta stoji na zelo trhli podlagi in zato menim, da se za posegom skriva ozek interes posameznikov, ki bi ga lahko imenovali energetski lobi in je prepleten s privatnimi interesi na račun splošne družbene imovine. Tako velika naložba za tako majhno pridobitev energije in s tako trajnimi in nepopravljivimi posledicami za naravo, za celotno pokrajino in program turističnega razvoja. Posledice, ki bi
jih polno zaznali šele naši zanamci, so nedopustne. Zato sem odločno proti potopitvi doline Save Dolinke. Prosim občinske svetnike in župana, da preprečijo potopitev, ker bi nas preklinjali vsi naši zanamci.
 

Iva Poličar:

V preteklosti je bil Bled z raznimi gradbenimi napakami močno poškodovan, zato ne smemo dovoliti, da uničimo še tisto, kar imamo. Posebno še prelepo okolico, brez katere Bled ni več tak, kot ga opevajo naši pesniki. Naravo moramo ohraniti, ne samo za turizem, temveč tudi za naše potomce. Odločno sem proti gradnji in zajezitvi Save Dolinke, ker bodo imeli koristi samo mogotci, za
ostalo prebivalstvo pa jim ni mar. Med prebivalci Bleda se govori, da je pri tej gradnji ogromno podkupovanja in izplačanih provizij tistim, ki se zavzemajo za tako uničenje narave.
 

Pavla Zupan:

Naravo zaščitimo kot dragocenost, ki smo jo dolžni ohraniti zanamcem. Na referendumu bom glasovala ZA zavrnitev odloka, ki ukinja zaščito Brja, ker sem proti manipulacijam, ki bi uničile Savo Dolinko. Zagovorniki Modrega sožitja zavajajo občane, gre jim le za lasten dobiček in nikakor niso naravovarstveno usmerjeni, še manj pa bi s svojimi “prispevki” iz koncesije pomagali občini Bled k boljšemu gospodarskemu in turističnemu napredku.
 

Marjan Kalan:

Ste ZA Brje ali proti? Ste ZA to, da so svetniki dolžni spoštovati zakonodajo?
Odgovor ”proti” bi pomenil: ”Zakone prilagodimo dejanjem”
 

 
 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv