Posts Tagged ‘fallopia japonica’

2.7.2015

Občina Bled,

ARBORETUM VOLČJI POTOK

INFRASTRUKTURA BLED

Dva strokovnjaka iz Arboretuma, Aleš M. in ekipa iz Infrastrukture Bled ter jaz, s strani investitorja Občine Bled ni bilo nikogar, smo se zbrali 1.7.2015 ob 10h ob gredah vrtnic in trav v Zdraviliškem parku.

Pokazal sem rastline, ki sem jih odkril v zadnjih tednih na neopletih gredah. Strokovnjak Arboretuma je izkopal rastlino japonskega dresnika z lopatico in našel tudi cca 4-5cm dolgo in manj kot cm debelo koreniko. Tudi za rastlino, ki bi lahko bila tudi navadni pelin je ugotovil, da gre za ambrozijo-pelinolisto žvrkljo.

Potem so delavci Infrastrukture Bled pokazali gredo opleto pred dvema tednoma, na katerem je bilo kar precej poganjkov japonskega dresnika, na celi gredi po moji oceni vsaj 10. Rastejo tudi na drugih gredah, ambrozije pa je veliko povsod tam, kjer še ni opleto, na opletem jo ni več. Glede ambrozije je problem menda manjši, saj gre za enoletnico, a mi v Društvu vidimo problem v tem, da so semena ambrozije kaljiva več desetletij in z vsakim okopavanjem vrtnic bo vrtnar spravil semena na površje, kjer bodo kalila. Vsekakor pa je rastlina bolj obvladljiva kot japonski dresnik, pravi
strokovnjak Arboretuma, s čimer se načeloma strinjamo, a s pomislekom, ker ne vemo nič o zalogi semen v zemlji.
Slikali so drugi, jaz nič, saj smo videli vse, kar je bilo treba. Zemlja, ki jo je nekdo pripeljal v park je mogoče res dobra za vrtnice in trave oziroma bi bila.

86. čl. OPN (9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih
posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih rastlinskih vrst ni
dopustna.

V OPPN Ožje središče Bleda, na katerega naj bi se nanašala ta prenova parka nismo zapisali, da je prepovedano vnašati invazivke, saj smo verjeli, da je ozaveščenost dovolj visoka, da se kaj takega ne bo zgodilo. No, zato pa vsaj v OPN piše zgornji odstavek.

Situacija je težavna, smilijo se nam vrtnice in trave, prav tako delavci Infrastukture, ki bodo morali opravljati delo, ki ga je povzročil nekdo drug in ki je za svojo pripeljano okuženo zemljo morda celo dobil plačilo.

Rešitev, čeprav je to skrajni ukrep, ki pa je za park in okolje najprijaznejši, vidimo v jesenski presaditvi vrtnic in trav in zamenjavo zemlje, razen v primeru, da strokovnjaki ocenijo, da bi se japonski dresnik do jeseni tako razvil, da bi njegove
korenine prišle pod nivo pripeljane zemlje, potem bi to storilil čim prej. Jeseni, ko bodo vrtnice dovolj razvite in močne za prezimovanje se jih izkoplje, izkoplje se pripeljano zemljo in se jo nadomesti z neoporečno ter posadi nazaj vrtnice in trave. Seveda le v primeru, da strokovnjaki Arboretuma potrdijo, da bi vrtnice to preživele brez večjih posledic. Stroške krije dobavitelj zemlje (načelo onesnaževalec plača oz. se zemlja reklamira).

Ena od rešitev je tudi stalno puljenje japonskega dresnika, a na čigave stroške in s kakšnim (nepredvidljivim) rezultatom (tudi na rondoju pri Avsenikovi mareli v Lescah so več mesecev pulili japonski dresnik, ki so ga na podoben način pripeljali tja, čez nekaj časa pa so se odločili celotno zemljo odkopati in zamenjati!)?

Kot smo slišali, naj se herbicidi (uničevalci plevelov-glifosat-bum efekt in drugi) na gredah vrtnic ne bi uporabljali zaradi občutljivosti teh grmov, slišali pa smo tudi, da bi se na gredah s travami lahko uporabljal herbicid za širokolistne plevele, s čimer pa se Društvo za varstvo okolja Bled ne strinja. Uporaba herbicidov v neposredni bližini jezera se nam zdi nesprejemljiva, čeprav mendna učijo, da se herbicidi ne uporabljajo le bližje od 20m od vode. Tudi sicer, zakaj bi polivali herbicide na grede, če vemo, da je zemlja oporečna, ker je v njej še neznano število ostankov korenik japonskega dresnika ter semen ambrozije in da zasaditev ne ustreza zahtevam OPN zaradi invazivnih rastlin. Drugih biocidov naj na gredah ne bi uporabljali, te pokrovne vrtnice so trpežne in nimajo bolezni-plesni, za uši pa strokovnjak Mastnak pravi, da te niso bolezen. Arboretum je tudi ponudil vso pomoč pri negi vrtnic in trav v prvih letih, dokler se vrtnar-ji ne navadijo na delo z njimi, kar zelo podpiramo.

Zahtevamo, da se v blejske parke vozi blejska zemlja, po potrebi obdelana, dodatno humusirana oz. pripravljena za posamezne vrste rastlin, ne pa, da se vozi iz nepreverjenih virov iz cele Slovenije ali pa celo iz tujine. Odkopavajo se velike površine kvalitetne črnice na mestu severne obvoznice, v parke se pa vozi nepreverjena in okužena zemlja, kar je okoljski kriminal.

V upanju na čim bolj okolju prijazno rešitev vas lepo pozdravljamo in vam nudimo tudi našo skromno pomoč pri sanaciji.

 

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, tajnik, sekcija za invazivne rastline pri Društvu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

Značilnosti

Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je do 5m visoka rastlina z grmičasto razrastjo. Spada v družino Dresnovk. Njegova domovina so japonski otoki. Nadzemni deli pozimi odmrejo, podzemni ostanejo živi. Najraje se razraste ob vodi, kjer njegovi gosti sestoji uničijo večino avtohtonih rastlin. 

Steblo je členkasto, na vsakem členu je par značilno oblikovanih listov. Cveti septembra, je medonosna rastlina in čebele jo imajo rade. Tuji viri trdijo, da rastlina ne proizvaja semen, pri nas se je izkazalo drugače. Nekatera rastišča obilno semenijo vsako leto! Iz semen so se med poskusi tudi razvile mlade rastline, kar pomeni, da so semena plodna (potok Jezernica). Po potoku Jezernica vsako leto tako v Savo Bohinjko pripotuje ogromna količina semen. Slika zgoraj je posneta na dvorišču tovarne Lip Bled na Rečici. 

Širjenje

Rastlina se širi:

s semeni

s korenikami pod zemljo

s koščki korenik, ki jih zanese drugam

s koščki nadzemnih delov rastline, ki jih zanese drugam

Rastlina je izjemno odporna. Le 1cm korenike lahko v ugodnih pogojih požene novo rastišče. Tudi iz nepravilno pokošenih rastišč se lahko razsadi zgolj s kosi nadzemnih delov (glej projekt Apis Promo BID – Iz česa zraste nov dresnik)

Največkrat se širi s premiki zemljišč z gradbenimi deli. Domači gradbeniki in prevozniki so premalo ozaveščeni o nevarnostih širjenja te rastline, nekateri je sploh ne poznajo in ne vedo o njej nič. Problem so tudi peskokopi, ki so v bližini rek, preraščenih s to rastlino (peskokop na strelišču pod Mačkovcem). Ena pomembnejših točk za širjenje pa je (bila) deponija pri tovarni Elmont, uporabljalo jo je predvsem Gozdno Gospodarstvo Bled. Iz tega kupa so rastlino v zadnjih letih zanesli na Biatlonski center na Pokljuki in na sanirano plazišče nad tribunami v Zaki na Bledu. Rastišče je skupaj z materialom v fazi sanacije oziroma odstranitve. S tem bo (upamo) rešen vsaj gozdni prostor in del TNP.

ukrepi proti širjenju

Najpomembneje je, da se zemlja, v kateri rastejo rastline ne razvaža drugam. 

Vodotoki (Ledina, Rečica, Jezernica, …) bi morali biti brez teh rastlin. Če že so, bi jih bilo treba redno odstranjevati s puljenjem in košnjo.

Ozaveščati gradbenike, prevoznike in druge o nevarnostih širjenja.

V občinske prostorske akte (OPN, OPPN, gradbena dovoljenja …) je treba vedno upoštevati tudi problem invazivk (torej, kam z rastlinami, kam z zemljo, prepoved odvažanja, načrt sanacije). V nekaterih občinah so že poskrbeli za to (Postojna, Pivka, Naklo, Kranj, Žirovnica pa tudi z odlokom o JRM, kjer piše, da je treba imeti doma tako urejen vrt, da se rastline ne morejo širiti na sosednjega.

Pri košnji (ob Blejskem jezeru in drugih vodotokih) poskrbeti, da pokošena stebla ne padajo v vodo. 

V občini (ali izven) določiti mesto za odlaganje teh rastlin in zemlje.

 

Nismo še ugotovili, kdaj in kako je Japonski dresnik (Fallopia Japonica) prišel na Bled. 

informativni list Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf, Projekt Thuja. 

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

 

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

 

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus