Posts Tagged ‘ekološki turizem’

Turizem v občini Bled

Srečo Kunčič

Bled z okolico je naravni fenomen (jezerska kotlina, okoliški holmi, ki ji je izoblikoval bohinjski ledenik, njihove strme pečine na južnih straneh, ledeniške morene, sotočje obeh Sav z mokrišči, raznolika flora in favna, gorski venec, ki obkroža ta prostor – Julijske Alpe in Karavanke). Enkratnost in sorazmerna majhnost tega prostora zahteva še posebej premišljene človekove posege v ta neponovljivi prostor. Glede na naravni fenomen, umetelno nadgrajen z otoško cerkvijo in grajskim poslopjem, predstavlja turistično ikono ponudbe naše države, saj takega fenomena in skladnosti ni najti nikjer na svetu.

Zato se mora občina Bled prvenstveno zavedati te enkratnosti in občutljivosti prostora, še posebej neposredno ob Blejskem jezeru. Varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov bi morali biti za občino, ki želi razvijati kakovosten turizem, prioriteten strateški cilj, namesto da z nepremišljenimi odločitvami stalno devalvira ta prostor, saj prostor pojezerja teh pozidav ne prenese več. Odraz tega je gost in neurejen promet, obremenjenost objezerskega prostora s hrupom in izpuhi, kar vse predvsem v višku turistične sezone povzroča nezadovoljstvo turistov. Ti se v nevrotičnem in prometno neurejenem okolju počutijo nelagodno in kot pešci celo ogroženo. Prostor ob jezeru ne prenese megalomanskih posegov, krčenja zelenic in parkov, betoniranja in razvrednotenja enkratne krajine. To so spoznali tudi turisti, ki ne želijo bivati v hotelih brez vrtov in urejene okolice, v hrupnem okolju, neposredno ob cesti ali parkirišču.

Za razvoj kvalitetnega turizma na Bledu je potrebno najti prave odgovore na spremembe v družbi in globalizacijo, kar zahteva drugačno upravljanje z sredstvi, ob vključitvi večine prebivalcev v načrtovanje in izvajanje novih turističnih vsebin. Lista se zavzema za izrabo tega enkratnega prostora, uspešno uporabo kadrovskih resursov, vsebinsko in kapitalsko povezovanje v skupnem cilju doslej razdrobljenih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo. Zaposlenim v turizmu je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti za učenje ter priložnost za uporabo novih znanj, da bodo uspešno usklajevali strpnost, tekmovalnost in sodelovanje v cilju doseganja sinergijskih učinkov, ki jih prinaša usklajena, visokokvalitetna turistična ponudba, ki bo temeljila na izredni naravni danosti, ta pa bo požlahtnjena z idejnim turizmom, raznovrstnim programom in ponudbo.

V okviru integracijskih procesov, ki potekajo na nivoju EU, razpada Jugoslavije kot enotne in razpoznavne destinacije, spremenjenih migracijskih tokov in cestnih povezav, bi bilo smiselno izkoristiti promocijo Bleda in njegove okolice s stališča prikaza prirodnega bisera, ki je v duhovnem smislu rezultat prepletanja različnih kultur. Ta pozicija in tradicija daje Bledu veliko prednost pred ostalimi kraji, ki želijo pridobiti evropski status oziroma razpoznavnosti v svetu. Univerzalnost in hkrati neprecenljiva posebnost Bledu vsekakor daje velike obete za njegov razcvet tudi v turističnem smislu.

Brez pametne uporabe javnih medijev ravno tako ni možna ustrezna promocija Bleda, tako da je potrebno najti pravo mero med splošnim in posebnim, natančno določiti, kateri elementi so tisti, ki se npr. lahko prodajajo kot komparativne prednosti. Bled si zasluži več informiranja lokalne in širše javnosti ne le preko odmevnih prireditev in kongresov, temveč tudi preko pisne besede, strokovnih razprav in kulturnih dejavnosti, katerim kraj služi kot navdih in hkrati mesto izmenjave različnih kultur, ver, navad …

Ni več skrivnost, da se profil turista menja, da iz vse bolj nezainteresiranega konzumenta naravnih danosti vse bolj postaja aktivna oseba, ki želi spoznati značilnosti dežele in ljudi, v kateri preživlja počitnice. V okviru teh trendov in zahtev je potrebno umestiti ponudbo, ki je bogata z arheološkimi najdišči, ostanki slovanske kulture, srednjega veka in novejše zgodovine. V ponudbo kraja je potrebno tudi bolj smelo vključiti živopisno vsebino delujočih kulturno umetniških društev in posameznikov, ki gojijo raznovrstno domačo in umetno obrt.

Določitev prioritetnih ciljev je glede na ne ravno rožnato situacijo v turistični panogi nujnost. Nemudoma je potrebno izdelati projekte ozdravitve blejskega jezera, sanacije otoka in gradu. Tem trem točkam je potrebno posvetiti največ energije, ne le v smislu saniranja stanja, temveč tudi novega osmišljanja kulturne ponudbe in turistične izrabe njenih vsebin.

Naravna razgibanost Bleda z okolico, s številčnimi vaškimi jedri, raznoliko floro in favno, običaji in ljudmi kar kliče, da se tudi to vključi v pestrejšo turistično ponudbo. Popis in vrednotenje teh resursov naj služi kot vir in inspiracija za oblikovanje konkretnih kulturnih programov, ki bi služili za izdelavo kvalitetnejše in pestrejše turistične ponudbe, ki bi zadržala na Bledu gosta tudi v deževnem obdobju.

 

·razvijati ekološki turizem najvišjih standardov,

·pozidavo tega prostora izvajati skrajno premišljeno, turistično ponudbo pa izvajati čimbolj inovativno,

·oživiti in osmisliti pristope na Bled preko železnice ter letališča Lesce za posebne skupine gostov,

·ureditev večjega števila galerij, muzeja voščenih lutk, akvarija, tehničnega muzeja (v sklopu Železarne Jesenice) kot dodatno turistično ponudbo predvsem v deževnem obdobju,

·uskaditi izletniški turizem s stacionarnim turizmom, ·na novo izdelati simbol prepoznavnosti Bleda v Evropi in v svetu,

·s tablami in spremembo cestnega dostopa ustrezno obvestiti tranzitne goste, da se v neposredni bližini cestne povezave severa z jugom Evrope nahaja svetovni naravni fenomen,

·v ospredju ponudbe naj bo doživljanje prirodnih lepot, miru, družinskih sprehajalnih poti, vaške tradicije in folklore zgornjegorenjskega prostora,

·otok je treba koristiti za tradicionalni verski turizem (mali in veliki šmaren) in za doživljanje najbolj kvalitetnih glasbenih dogodkov, ki bi se izvajali v cerkvi oziroma na stopnišču,

·grad turistično nadgraditi z ekskuzivno ponudbo kulturnih večerov, ki bi jih izvajali svetovno znani umetniki (monodrame, klavirski, violinski koncerti ipd.),

·fotografiranje

·prepovedati gradnjo večjih turističnih objektov vsaj 150 metrov od jezerske obale, obstoječo pa postopno prilagajati naravni konfiguraciji (npr. Park Hotel, Krim, Golf),

·privabiti močne svetovno znane hotelske verige ob upoštevanju pogojev, da imajo hoteli razmerje pozidave z okolico vsaj 3 : 1 (2 : 1)

·prioritetno razvijati različno in manjšo penzionsko ponudbo

·izobraževanje in usposabljanje kadra z namenom doseganja večjega nivoja kvalitete gostinskih storitev,

·sistemsko financiranje lokalnih amaterskih folklornih skupin in glasbenikov, ki bi zabavali goste v prostorih in na vrtovih hotelov,

·uporaba čimbolj domače zdrave hrane v hotelih in penzionih, kar bi dosegli z dolgoročnimi pogodbami z lokalnimi kmeti,

·organiziranje in strokovno vodenje izletov v neposredno okolico: Vintgar, jamo pod Babji zob, mokrišča, Brje, hribčki okoli jezera, Talež, Slamniki, Pokljuška luknja, … ( in ne le v Benetke, Minimundus ipd.)

·Bled z okolico naj postane duhovno središče alternativnih skupin, ki propagirajo zdrav in naraven način življenja,

·turistično informacijski center naj bi gostom na enem mestu ponujal vse informacije o prenočitvenih kapacitetah, znamenitostih, prireditvah,

·ključnega pomena za razvoj turizma je, da je dobro razvita in obiskana cela regija, zato je potrebno uskladiti turistično ponudbo in koledar najpomembnejših sezonskih prireditev,

·v turistično ponudbo bi vključili tudi programe študentov VSŠGT Bled, ki so in bodo izdelali zelo dobre naloge,

·urejene, ljubeče negovane njive, pestro zasejana polja, polni kozolci,

·ukvarjanje z biološko dinamičnim kmetovanjem. Vsak hotel, penzion bi moral imeti vsaj en dnevni meni z zdravo ekološko pridelano hrano, pridelano v bližini.

·v novem turistično informativnem centru bi morala biti vitrina s predstavitvijo rokodelcev in njihovih izdelkov.
 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv