Posts Tagged ‘društvo’

Aarhuška konvencija

Špela Kapus:

Ker se ta pojem pojavlja vedno pogosteje in je danes njegova uporaba zelo moderna, ga je treba dodatno pojasniti in razložiti. Gre za dokument Evropske unije, ki ga je naša država podpisala leta 1998, ratificirala (potrdila njegovo veljavnost) pa leta 2001. Njegov napredek je v tem, da v vseh zadevah, povezanih z okoljem, legitimira pravico do soodločanja (participacije) javnosti in ne zgolj pravice do posvetovanja (konzultacije), in tako poglablja demokratično delo javne uprave. Njegove države pogodbenice potrjujejo, da je treba varovati, ohranjati in izboljšati stanje okolja in zagotoviti trajnostni in okolju primeren razvoj, povečati odgovornost in preglednost odločanja v vseh vejah oblasti in na vseh njenih nivojih, tudi lokalno. V odločanje državnih organov je treba v celoti vključevati okoljske vsebine v interesu javnosti.

(1.steber) javnosti in javnim organizacijam morajo biti dostopni vsi podatki v zvezi z okoljem in posegi vanj:
(2. steber) pravica do soodločanja 
(3. steber konvencije) učinkoviti pravosodni mehanizmi za varovanje teh dveh pravic .
Slovenija se je s svojo ratifikacijo zavezala, da bo načela in določila konvencije upoštevala in jih prenesla v svojo zakonodajo. Če tega v celoti še ni storila, jo konvencija še vedno in prav zato v popolnosti pravno zavezuje, zato se ne more sklicevati na pomanjkljivosti svoje zakonodaje. To velja tudi za delo lokalnih organov in njihove akte.
 
Organ vsake javne oblasti mora na zahtevo prosilca informacijo o okolju poslati najkasneje v enem mesecu, v izjemnih primerih v dveh. Razlogi za zavrnitev so našteti in jih je treba razlagati omejevalno. Če je dostop zavrnjen ali nepopoln, se oseba/organizacija lahko obrne na informacijskega pooblaščenca (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja) ali ugovarja molk organa, če je stranka v postopku ali nevladna organizacija v javnem interesu (Zakon o upravnem postopku). V šestem členu konvencije je urejena pravica do soodločanja o dejavnostih, za katere daje dovoljenje država/občina, in so določene v prilogi konvencije. V ta okvir spadajo dodatno tudi vse dejavnosti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, in vse tiste dejavnosti, ki bi lahko  pomembno vplivale na okolje. Ta člen ločuje t.i. zainteresirano javnost ( stranke v postopkih in nevladne organizacije v javnem interesu) od splošne javnosti (posamezniki, skupine, društva), ki ima prav tako splošno pravico do sodelovanja pri odločanju. Obe morata biti ustrezno obveščeni o vseh fazah postopka, o vseh relevantnih gradivih, organu, ki je pristojen za odločanje, času in kraju javne obravnave, organu, ki zbira pripombe, organu, ki daje informacije, rokih za predložitev pripomb. Javnost je upravičena sodelovati verižno, torej v vseh fazah od začetka do konca postopka, država/ občina pa mora zagotoviti, da se pri odločitvah ustrezno upošteva izid udeležbe javnosti. Organ lahko ponovno prouči ali dopolni pogoje za izvajanje predlagane dejavnosti ali posega v prostor.
 
Na ta način javnost in država/občina skupaj pripomoreta k iskanju dodatnih, alternativnih in boljših rešitev in ukrepov na področju varstva okolja. Če predlogi javnosti neupravičeno niso upoštevani in je prišlo do kršitev postopka, zainteresirani javnosti preostaneta institucija varuha človekovih pravic, ki da ustrezne informacije, in sodna pot ( Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, Kazenski zakonik RS, Zakon o upravnem postopku, Zakon o upravnem sporu, Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, področni okoljski zakoni, Zakon o urejanju prostora,…) , splošni javnosti pa varuh človekovih pravic, ki se lahko neformalno vključi v postopke in zahteva pojasnila v zvezi z njimi ter prenehanje kršitev, zato je pri svojem delu zelo učinkovit. Glede na trenutno nizko stopnjo demokratičnosti in vključevanja javnosti v postopke odločanja na vseh nivojih je izraba tega instituta s strani javnosti v Sloveniji nezadostna in premajhna, zato varuh sam apelira na javnost, naj se obrne nanj v primeru kršitev s strani organov javne oblasti in nosilcev javnih pooblastil. V sedmem členu konvencija ureja sodelovanje javnosti pri pripravi programov in načrtov v zvezi z okoljem in prostorom, v osmem členu pa pravico do sodelovanja pri pripravi splošno veljavnih aktov javnih oblasti ( zakoni, uredbe, pravilniki, odloki, splošni akti nosilcev javnih pooblastil, drugi splošno obvezujoči akti) na državnem in lokalnem nivoju. Izid udeležbe je treba čim bolj upoštevati. Če pri tem pride do kršitev postopka, lahko stranka ali nevladna organizacija v javnem interesu zahtevata ustavno presojo akta (Zakon o ustavnem sodišču), širša vključena javnost pa naj se obrne na institucijo varuha človekovih pravic. Ta lahko pomaga tudi v primeru pogostih kršitev, nastalih v inšpekcijskih postopkih (Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varuhu človekovih pravic). Smiselno je tudi povezovanje lokalnih nevladnih organizacij s področja varstva okolja z nevladnimi organizacijami v javnem interesu, ki naj sodelujejo v pomembnejših lokalnih postopkih od začetka, torej že v fazi prve javne obravnave. Če pride do sprejema akta, ki je formalno sicer pravilno sprejet, pa ima hude vsebinske kršitve in notranje protislovnosti, bo nevladna organizacija v javnem interesu lažje uveljavljala protiustavnost kot majhna lokalna organizacija, ni pa to nujnost. Poleg tega nevladne organizacije v javnem interesu lahko sodelujejo v postopkih sprejemanja aktov kot stranke in tako lažje uveljavijo svoje interese (Zakon o varstvu okolja 43. člen, 64. člen, 73. člen).
 
Tudi Evropska Unija je za obravnavo kršitev ustanovila poseben sistem nadzora, ki naj bi širši javnosti in nevladnim organizacijam varstva okolja omogočil sodelovanje pri ugotavljanju in preganjanju kršitev s strani držav članic. Evropska komisija zato poziva subjekte k sodelovanju (splet). Na njeni ravni je za kršitve konvencije o sodelovanju javnosti pristojen Odbor za presojo skladnosti z Aarhuško konvencijo, ki preverja implementacijo njenih določil v nacionalne zakonodaje in uvaja ukrepe v primerih konkretnih neskladnosti. Nacionalna zakonodaja krši določila konvencije, če postavlja prestroge pogoje za vstop nevladnih organizacij v postopek ali jim ne priznava neposrednega pravnega interesa varstva okolja. Odbor proti članici v primeru hujših in ponavljajočih se kršitev sproži postopek pred sodiščem EU. Za ostale kršitve okoljskega prava EU pa je pristojen Generalni direktorat Evropske komisije za okolje, ki prav tako vodi posebne postopke ugotavljanja kršitev in državi članici naloži, naj jih odpravi, ali pa proti njej naperi okoljsko tožbo. Pritožniki v tem postopku so prav tako državljani ali nevladne organizacije na posebnem obrazcu (environment Directorate-General, Predstavništvo EK v Sloveniji). Alternativa domačim sodnim postopkom je tudi Evropski varuh človekovih pravic, ker pred njim ni potrebno izkazovati pravnega interesa. Pristojen je tudi za ugotavljanje kršitev evropskih organov.
 
Javnost mora po določilih konvencije sodelovati v vseh postopkih, kjer se odloča o aktivnostih, ki lahko vplivajo na okolje, torej je njihov vpliv že znan ali pa še ne. Zato je treba ta vpliv preverjati. Pomembno je, da javnost da soglasje k končnemu posegu, projektu in tehnologiji ter k njegovemu vplivu na prostor/okolje. Zato ima pravico sodelovati v postopku tudi že po nastanku posega, projekta ali umestitve tehnologije v prostor, kadar se naknadno pojavi vprašanje njihove sprejemljivosti na okolje. Parametri in vplivi na okolje morajo biti večkrat izmerjeni in preverjeni, tudi v različnih okoliščinah. Pri tem mora javnost sodelovati, prav tako pa pri izdaji dovoljenj za posege, projekte in tehnološke postopke v vseh fazah projekta. Pod nobenim pogojem ne sme biti izključena. Država/občina mora natančno analizirati projekt in tudi javnosti omogočiti dovolj časa za vpogled in pripombe, glede na naravo in obseg gradiva. Minimalen rok naj bo 30 dni in dodaten za pripombe, za večje projekte pa daljši (npr. Francija šest tednov za vpogled in 45 dni za pripombe). Potem je treba natančno in enakopravno preveriti vse alternative posega, ki se v postopku pojavijo kot možne, in izbrati tisto, ki najmanj vpliva na okolje in njegove sestavine.
 
Če bo država/občina v svojih postopkih pravilno postopala, se bo izognila okoljskim tožbam in izoblikovala trajnostni sistem sprejemanja okoljskih odločitev in okoljskega razvoja.
 
 
več na:
 
 

Prošnja za donacijo


 

 

ODKUPIMO MAJHEN KOŠČEK BLEDA, REŠIMO VELIK DEL NARAVE…

 

Spoštovane prijateljice in prijatelji narave!

Iskreno se zahvaljujemo vsem dosedanjim podpornikom in donatorjem, ki so nam v tem času nakazali sredstva ali pa nam tako ali drugače pomagali.

Z vašo pomočjo smo že dvakrat, prvič leta 1999 in drugič leta 2004 celo z referendumom preprečili potopitev naravnega spomenika v Brjeh. Da se poskusi uničenja ene od najlepših in najbolje ohranjenih dolin v okolici Bleda in Vrbe ne bi vrstili v nedogled, smo se po temeljitem premisleku odločili za nakup ene od najpomembnejših parcel v osrednjem delu zavarovanega območja.

Do sedaj smo z vašo pomočjo zbrali 14.000 evrov kupnine za parcelo, za plačilo celotne kupnine pa potrebujemo še 18.000 evrov. Že letos bomo začeli s parcelo upravljati v skladu z načelom trajnosti in sonaravnosti  po tradicionalnih načinih, ki so jih kmetje v dolini v preteklosti že uporabljali in z izgradnjo informativne učne poti, ki bo namenjena domačim in tujim obiskovalcem. Na zemljišču rasteta Loeselova grezovka in Rezika, rastlini, ki se nahajata na rdečem seznamu evropskih ogroženih vrst. Lotili se bomo  čiščenja njunega življenjskega prostora z redčenjem dreves in košnjo rastlinja, ki se zarašča v mokrišče. Vsi posegi bodo potekali pod strogim nadzorstvom Zavoda za varstvo narave Kranj (Zavod).

Namen nakupa parcele je rešitev doline, varovanje in trajno upravljanje Brja. V soglasju z lastniki zemljišč in Zavodom želimo vzpostaviti učne poti skozi Brje ter predstaviti vse plasti in posebnosti naravnega bogastva doline. V nadaljevanju želimo z brvjo povezati oba bregova Save Dolinke, Bled in Vrbo, dva ključna kraja v zavesti slehernega Slovenca. S tem bi dejansko, ne samo simbolno, povezali Blejski kot pod Triglavom in Deželo pod Stolom.

Tokrat pri reševanju doline lahko spet pomagate tako, da prispevate donacijo Društvu za varstvo okolja Bled, ki jo bomo namenili izključno za nakup zemljišča in upravljanje zavarovanega območja. Lastnik zemljišča je že Društvo za varstvo okolja Bled, ki parcele po statutu društva ne more odtujiti.

Zavod nam je pripravil strokovne smernice za upravljanje s tem območjem, pridobiti pa želimo tudi skrbništvo nad dolino po Zakonu o ohranjanju narave. Izdelali smo strokovno študijo biotopa z izvedenim kartiranjem odseka Save Dolinke med Piškotarjevim (Zasip) in Blejskim mostom (Brje) in proučili možnosti sonaravnega turizma območja Blejskega kota, Jeseniške doline in Dežele od Radovljice do Žirovnice. Pripravili smo tudi dolini neškodljiv in prilagojen alternativni predlog projekta sanacije HE Moste.

Če želite podpreti prizadevanja za ohranitev Save Dolinke in Brja, lahko nakažete poljubni znesek na spodaj navedeni račun društva. Če želite biti kot donator navedeni v publikacijah in na tabli v Brjeh nam to pisno sporočite.

Z vašim prispevkom oziroma donacijo (veseli bomo vsakega prispevka, tudi 5 evrov nam pomeni veliko) lahko postanete boter, skrbnik ali idealni solastnik delčka mokrišča. To bo tako ostalo trajno ohranjeno in zavarovano za nas in prihodnje rodove, v ponos vsem ljubiteljem narave in življenja. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti zgolj kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi.

Bled je eden pomembnejših prepoznavnih simbolov Slovenije, pa tudi Evrope, zato smo člani Društva za varstvo okolja Bled zavezani k stalnemu in aktivnemu spremljanju, opazovanju in ohranjanju narave in okolja Bleda z vsemi sredstvi. Trudimo se za sprejem obeh bregov Brja v evropski sistem varovanja zaščitenih območij Natura 2000, kamor dolina zaradi svojih evropsko prepoznanih kvalitet upravičeno sodi. Na državni seznam Natura 2000 je bila že uvrščena, potem pa izbrisana. Na spisek območij, ki izpoljnjujejo pogoje za sprejem v Natura 2000 so jo ponovno uvrstili na biogeografskem seminarju EU. Na teh seminarjih strokovnjaki iz članic EU določajo območja, ki so zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna trajne ohranitve. Predlog trenutno čaka na mizi ministra za okolje RS. O tej problematiki smo v mednarodnem letu biotske raznovstnosti obvestili tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki pravi, da aktivnosti spremlja in nas v naših prizadevanjih podpira.

Prosimo, če lahko prispevate po svojih zmožnostih. Dolina in vaši vnuki vam bodo hvaležni.

 

Društvo za varstvo okolja Bled                                                 Odbor za rešitev Save Dolinke

Miro Kapus                                                                                   Janko Rožič

 

TRR: SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

BIC (S.W.I.F.T.)  GORE SI 2X

DŠ: 44541287

matična št.: 1142127

naslov:

Društvo za varstvo okolja Bled

Mlinska cesta 3

4260 BLED

 

www.zavest.net

 

 

 

 

Predstavitev celovite prenove HE Moste

ODBOR ZA REŠITEV SAVE DOLINKE
 

PREDSTAVITEV CELOVITE PRENOVE HE MOSTE Z OHRANITVIJO DOLINE SAVE DOLINKE V PIŠKOVICI IN BRJEH PRI ZASIPU (TISKOVNA KONFERENCA 3. 7.2006)

Predlog celovite prenove HE Moste izhaja iz osnovnih načel Odbora za rešitev Save Dolinke, ki se zavzema za ohranitev naravnih vrednot med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva s simbolnim pomenom. Predlog tudi dosledno spuštuje referendumsko odločite prebivalcev Občine Bled, po kateri se ne »ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu«.

Strokovnjaki Odbora smo že od vsega začetka poudarjali, da nismo proti prenovi HE Moste, nasprotno zavzemamo se tudi za sanacijo akumulacijskega bazena, nasprotujemo pa »kompenzacijskemu« bazenu, ki bi potopil dolino Brja in uničil zavarovano območje, ki je konec koncev naravni spomenik.

ZAVAROVANJE:
Območje Brja in Piškovice je zavarovano z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled. Območje Piškovice je zavarovano z mednarodno mrežo za Evropo pomembnih naravnih vrednot Natura 2000. Naj poudarimo, da je bilo na podoben način pripravljeno tudi zavarovanje Brja, vendar je bilo tik pred oddajo seznama zavarovanih območij v Bruselj maja 2004 iz seznama izbrisano.

CELOVITA PRENOVA STARE HE MOSTE
Predlog celovite prenove HE Moste je naravnan tako, da se bo izjemna pokrajina z naravnimi vrednotami med Blejskim kotom pod Triglavom in Deželo pod Stolom skoraj v celoti ohranila, elektrarna pa tudi preživela.

A/ PRENOVA STARE HE MOSTE
V skladu z načeli trajnostnega razvoja se izkoriščajo naravne in tehnične danosti, tako da se upoštevajo kakovosti prostora in posebnosti narave ter, da hkrati noben korak dosedanjega razvoja elektrarne ni storjen v prazno. Zato se obstoječa elektrarna s utrditvijo terena in strojnice v celoti prenovi in posodobi. Vodni režim Save Dolinke je osnova za režim njenega obratovanja, za določitev razmerja med njeno pretočno in vršno energijo. Če se izkaže, da ta prenova elektrarni omogoča osnovno preživetje, naj pri tem tudi ostane.

B/ NOVA HE MOSTE
Predlog nove elektrarne s strojnico na desnem bregu Save Dolinke prenovo ne negira temveč jo logično dopolnjuje. S prestavitvijo izravnalnega bazena nižje dobimo večjo delovno višino elektrarne in s tem za primerljiv rezultat potrebujemo bistveno manjši izravnalni bazen, ki je lahko pokrit in ozelenjen. Optimalno mesto za izravnalni bazen je travnik ob cesti Bled Lesce tik pred savskim mostom, kajti s stališča naravovarstva nima izrazitih naravnih posebnosti, s stališča energetske izrabe pa leži ravno na tisti meji ko Sava po zadnjih brzicah začne izgubljati padec. Breg Save z gozdnim robom na dolžini celega okljuka ostane nedotaknjen, bližina ceste pa bistveno olajša izvedbo. Celovita prenova območja bi omogočila prenovo degradirane cone nekdanje gradbene baze na nasprotni strani ceste, postavitev mostu za kolesarsko in peš stezo ter bistvene popravke Betinske soteske vključno z ureditvijo obeh križišča na Koritno in v Lisice. S kontroliranjem biološkega minimuma skozi Piškovico in Brje ter z upočasnjenim naraščanjem vode, ki bi ga omogočil izravnalni bazen, bi se bistveno izboljšali pogoji v strugi tudi mimo Šobca in celem toku do Mavčič.

Tako posodobljena elektrarna bi lahko postala zgled za sonaravno urejanje podobnih problemov. Skupaj z naravnimi vrednotami bi lahko postala del turistične ponudbe, ki bi bila zgled za novo sožitje med civilizacijo in naravo, tehnologijo in prostorom, človekom in okoljem.

Ljubljana 3.7.2006 Odbor za rešitev Save Dolinke
Janko Rožič, predsednik

Kronologija 2004

KRATEK POVZETEK DOGODKOV POLETJA 2004 OD SPREJETJA ODLOKA DO REFERENDUMA

Maj 2004 med občane pride informacija o sklepu 12 svetnikov, da bodo vložili na dnevni red predlog o ukinitvi zaščite Brja.

02.06.2004 na izredni seji občinskega sveta 12 svetnikov vloži predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščiti mokrišč in zaščitenih rastlin v občini Bled, ki iz zaščite jemlje Brje. Razlog za prenehanje zaščite je rečna erozija. Pred in med sejo so pred Festivalno dvorano, kjer je bila seja, zbere več kot 300 ljudi, večji del gre v dvorano poslušat sejo. Odlok s preglasovanjem sprejmejo, župan pa sklep zadrži. Hkrati vsi občani na dom prejmejo izjemno bogato oblikovano brošuroSavskih elektrarn z naslovom Modro Sožitje, kar je ime projekta. POP TV in RTS poročata o shodu občanov in o sprejemanju odloka v Dnevniku in Odmevih, prav tako pa so poročali o sprejetju vsi slovenski časopisi.

03.06.2004 Savske elektrarne pripravijo tiskovno konferenco, na kateri predstavi koristi nove elektrarne in poudarijo, da so bile Brje leta 1998 zaščitene samo zaradi dezinformacij, ki jih je širil Odbor za zaščito Save Dolinke (STA).

Junij 2004 Savske elektrarne najamejo agencijo Informa echo d.o.o., podjetje, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi. Vodi jo g. Rajko Dolinšek, ki tudi redno sodeluje na predstavitvah. Prične se propagandni napad v Gorenjskem glasu. Informa echo plačuje članke v Gorenjskem glasu in pošilja pisma bralcev, ki so jih napisali uslužbenci podjetja in pomembnejši občani Gorenjske. (primer Brjevarstvo-plačani članek v Gorenjskem Glasu ter "intervju" s predsednikom KS Ribno Samom Zupanom, prav tako Gorenjski Glas. Oba "članka" imata okvir in na desni strani spodaj ob robu naziv naročnika).

17.06.2004 Prvopodpisana pobudnica referenduma g. Ljuba Kapus odda 1061 podpisov za predhodni razpis referenduma na občino. Podpisi so se zbirali 3 dni in že prvi dan je bilo zbrano dovolj podpisov. Referendumsko vprašanje se bo glasilo:

"Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki UKINJA REŽIM VAROVANJA na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?”

01.07.2004 Pričnejo se predstavitve projekta s strani Savskih elektrarn, prva je
v Zasipu. Vprašanja krajani lahko postavljajo le na lističih, katere prejmejo ob prihodu.
Julij 2004 Župan sprejme sklep, da zbiranje podpisov za razpis referenduma traja od 12.7 04 do 20.8.2004.

12.07.2004 Prične se zbiranje podpisov pred občinsko stavbo na Bledu in v Radovljici, postavili smo stojnico in delili izvirsko vodo, domač kruh in zloženke Brje. Prvi dan zbranih več kot 100 podpisov.

12.07.2004 1. srečanje občanov Bleda v GG, povabilo k podpisovanju in predstavitev problamatike s strani Odbora in Društev. nadaljevanje predstavitev v vseh krajevnih skupnostih v občini.

19.07.2004 dosedaj zbranih podpisov je 472, kar zadostuje za razpis referenduma. Vseeno pa zbiranje podpisov in dežuranje ostaja do 20.08.2004

25.07.2004 čistilna akcija v Brjeh

06.09.2004 izid prve številke časopisa Zavest v nakladi 4500 izvodov.

15-31.09.2004 izdelava in montaža transparentov in letakov

25.09.2004 izide druga predreferendumska izdaja glasila ZAvest v nakladi 5000 izvodov.

29.09.2004 zaključna predstavitev krajanom Bleda in cele Občine v GG Bled.

30.09.2004 na grajski skali sta se pojavila dva transparenta, eden nad cerkvijo in en na sami Grajski skali, viden iz celega Bleda. Sledile so prijave na policijo in inšpektorat.

01.10.2004 koncert za Savo Dolinko in 9 izvirov. Nastopajoči: Truta mora Slovenika, Perunovo listje, Jani Kovačič, Aleksander Mežek, Shirly Roden, Etnodelia, Fake orchestra, Kontraband, Aritmija…

03.10.2004 zmaga na referendumu, praznovanje v Okarini. Na voliščih kot nadzorniki prisotni člani Odbora.

oktober 2004 rezultati referenduma:

ZA 3.938  62%
PROTI 2.307 38%

 

Peticija za vrnitev Doma TVD Partizan krajanom Bleda in njegovi namembnosti

 

Ljuba Kapus, Anica Klinar, Aco Arsov, Ana Marija Kovač, Polona Soklič, Cvetka Arh, Lidija Kozelj, Ivanka Berčan,Tanja Rupel, Karin Van Bakel, Mitja Zupan

 

Peticija je bila oktobra 2005 poslana županu občine Bled, gospodu Jožu Antoniču, Športni Uniji Ljubljana, gospodu Radu Cvetku, Ministrstvu za šolstvo in šport, gospodu Milanu Zveru, Vladi RS, gospodu Janezu Janši in javnosti

Dom TVD Partizan na Bledu, prvotno Sokolski dom, ki je bil zgrajen 1931. leta, je bil v parku v centru kraja desetletja duša Bleda in njenih prebivalcev. Njegova lokacija je pravzaprav osrčje kraja in s tem tudi v duhovnem smislu izjemna za kraj in krajane. Društvo TVD Partizan in z njim stavba sta dolga leta bistveno prispevala k zorenju blejskih otrok in mladih s svojo intenzivno dejavnostjo na športnem in tudi na kulturnem področju. Bogatil ni le življenja mladih v kraju, temveč je s svojem odrom dolgo časa predstavljal tudi center kulturne in zabavne dejavnosti. 

Intenzivno razmišljanje o njegovi prenovi v osemdesetih letih je zamrlo s pričetkom pravnega postopka glede lastništva, ko se je TVD Partizan Slovenije reorganiziral v Športno unijo Slovenije. Žal Bledu v tem postopku ni uspelo doseči, da bi Dom postal ponovno last lokalne skupnosti. Glede na dejavnost Športne unije pa ne vidimo nobenega razloga, da Dom s svojim poslanstvom ne bi mogel nadaljevati. Prepričani smo, da bi Športna unija in lokalna skupnost zmogli toliko moči, da bi stavbo obnovili v tolikšni meri, da bi bila športnorekreativna, vzgojna in kulturna dejavnost v njej spet mogoča.

Zato smo zgroženi nad dejstvom, da lastnik svojo lahko pridobljeno lastnino želi prodati. S tem dejanjem bi po našem mnenju prišlo do velikega oškodovanja našega kraja. 

Bled nujno potrebuje kulturni dom ali dom krajanov, mnoga aktivna društva so brez svojih prostorov in so prisiljena gostovati po hotelih, za knjižnično dejavnost plačuje občina visoke najemnine. Društva in organizacije, ki izvajajo različne preventivne programe za zdravo življenje, ki skrbijo za humanitarno dejavnost in pomoč ljudem v stiski, ki promovirajo strpne in humane medosebne odnose v družbi, so prisiljena iskati prostore za svojo dejavnost tudi izven kraja. 
Bled zaradi nenehnih podobnih izgub v preteklih letih, če se izrazimo simbolično, izgublja svojo dušo. Prebivalci v taki situaciji počasi izgubljajo zavest pripadnosti kraju in občutja varnosti svojega doma. Skupnost in njeno vodstvo pa izgubljata zaupanje ljudi in s tem sposobnost ustvarjanja dobrih pogojev za delo in življenje v prostoru.

Zemljišče, kjer stavba stoji, je rob blejskega parka in predstavlja varovano območje, v katerega se ne sme posegati. Zato bi se moral kupec, če bo do prodaje vseeno prišlo, zavedati, da sprememba namembnosti v tem prostoru ni mogoča. Pričakujemo, da bo možne poskuse v tej smeri vodstvo občine preprečilo, če bo potrebno tudi s široko podporo občanov.

Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.

Zaradi navedenega pozivamo:

1. Športno unijo, da takoj ustavi postopek prodaje dvorane in naredi vse, da dvorana služi svojemu prvotnemu namenu. Športna unija naj v skladu s svojo dejavnostjo prične z aktivnostmi za potrebno sanacijo in uvajanje programov športnorekreativnih in drugih dejavnosti v skladu s svojimi vseslovenskimi programi. Če Športna unija ni sposobna vzpodbuditi take aktivnosti, naj dvorano dolgoročno prepusti v upravljanje lokalni skupnosti, kakor je bilo v obdobju pod lastništvom Zveze TVD Partizana Slovenije. Prepričani smo, da bodo krajani Bleda, njihova društva, gospodarstvo in Občina našli moč in sredstva, da domu povrnejo dušo in ponovno oživijo njegovo povezovalno vlogo.

2. Od Občine pričakujemo in jo pozivamo, da vztraja pri varovanju tega območja in ne popusti pod pritiski za spremembe namembnosti ali prostorskih ureditvenih planov, ki jih bodo seveda hoteli doseči tisti, ki bi želeli iz lokalni skupnosti iztrgano dobrobit spremeniti v prostor za posameznikom donosne dejavnosti. Kot se sliši, je možno, da bi stavbo in zemljišče kupila igralnica in tako v centru Bleda pričela z dejavnostjo, ki ima lahko izrazito negativen socialen in duhoven vpliv za kraj in v njem mnogokrat povzroči veliko povečanje zasvojenosti in drugih negativnih družbenih pojavov. Med mladimi se ob novodobnih igralnicah s prostori z igralniškimi avtomati močno zmanjšajo učinkoviti preventivni dejavniki v kraju. Zavedamo se legitimne pravice igralnice do rešitve svojega prostorskega problema, vendar je za to potrebno najti rešitev izven strogega centra kraja.

Kot člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti menimo, da bi občina s tem, da bi dovolila spremembo namembnosti sodelovala pri dokončni odtujitvi stavbe krajanom in njenemu namenu in sama neodgovorno pomagala še dodatno poslabšati pogoje za psihosocialno, duševno in fizično zdravje svojih občanov, še posebno mladih.

3. Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.

Pripis: Peticijo je podprlo več društev in mnogo posameznikov.
 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv