Posts Tagged ‘cygnus olor’

LETO Z BLEJSKIMI LABODI

Predavanje bo v SREDO, 27.9.2017 ob 18h v Knjižnici Bled

Leto z blejskimi labodi-zgodbe, prigode in dogodivščine blejskih labodov, za katere skupaj s podjetjem Sava Hoteli Bled d.d. v Društvu za vsrstvo okolja Bled skrbimo zadnje leto. Kdo so, od kod prihajajo, njihovi problemi, navade in značilnosti.    Nekaj strokovnih podatkov, več pa o njihovem življenju na Bledu iz lastnih izkušenj in opazovanj, pa tudi o drugih ptičjih pritepencih na jezeru čez leto.

Predaval bo Miha Žvan, ki se v društvu ukvarja s temi lepimi blejskimi pticami. Predavanje je primerno tudi za mlajše.

 

431nilska

bled roza 12

O blejskih labodih

labod-vila-presern

Konec lanskega poletja smo v Društvu za varstvo okolja Bled prevzeli skrbništvo nad blejskimi labodi. Skrbnik labodov je sicer podjetje Sava hoteli Bled, mi pa za njih opravljamo to plemenito delo.

Začelo se je avgusta lani z labodko, ki je domovala na travniku pod Zdraviliškim parkom. Tam ji res ni ustrezalo, ponoči so jo motili hrup obiskovalcev, javna razsvetljava in čez dan trume obiskovalcev, ki so ji ponujali raznovrstno (človeško) hrano. Na prsih je imela veliko bulo, ki je bila posledica spanja in ležanja na trdni podlagi, ker jo ostali labodi niso pustili v vodo. Po dolgih klicih, pogovarjanjih in dogovarjanjih so jo le prevzeli v azilu za divje živali iz Mute, kjer je bila operirana. Okrevala je dobro, potem so o preselili na nek ribnik, od koder pa je kmalu odletela novim dogodivščinam naproti.

Prvi par labodov so na Bledu naselili 1902, zadnji uvoz pa je bil leta 1973. Sedaj je v Sloveniji populacija divjih labodov dovolj visoka, da sami naselijo prazne teritorije. Najpopolnejša študija blejskih labodov je iz leta 1996 in je delo dveh takratnih osnovnošolcev Žige Jana in Jureta Slivnika pod mentorstvom Alenke Šimnic in s pomočjo znanega gorenjskega ornitologa Borisa Kozinca, objavljena v strokovni reviji DOPPS: ACROCEPHALUS, letnik 17, številka 77, 1996.

Sicer pa je bilo lansko zelo slabo leto za blejske labode. Že poleti, preden smo jih prevzeli, so našli poginulega laboda pod vilo Rog, konec avgusta so pletnarji našli dva poginula labodja mladiča. Septembra je bil najden labod pri v1-img_2531ili Bled, še živega sem odpeljal k veterinarju, a ni preživel. Dva laboda sta poginila novembra, eden pa decembra. Tako smo v enem letu izgubili pet odraslih labodov in dva mladiča. Tudi v januarju 2017 smo žal izgubili enega. Vse živali so odpeljali na Veterinarski inštitut, ker so jih najprej testirali na viruse in bolezni, pozneje pa še secirali, da bi zagotovo ugotovili vzrok pogina. Vseh rezultatov še nimamo.

Blejsko jezero je majhno, naravne obale skorajda ni in na njem lahko mirno živi in gnezdi en do dva para labodov. Glavna hrana divjih labodov je podvodno rastlinje. Če tega ni, se odpravijo na travnik na pašo, ko zaradi suše, zmrzali ali popašenosti zmanjka tudi te, potem so na vrsti obiskovalci, ki jih krmijo. Velika težava so tuji turisti, predvsem iz območja Azije, ki krmijo ptice predvsem v pristaniščih z vsem, kar imajo v žepih, od čokolade, keksov do slanih prigrizkov. Prav sol ima poguben učinek na ptice. Problem so tudi ognjemeti, ki motijo tudi ostale divje živali ter onesnažujejo zrak in vodo. Izjemen porast ribičev, predvsem kraparjev v letu 2016 je lahko tudi ena od težav blejskih labodov. Problem teh ribičev so »bojli«, kroglice iz različnih vrst sestavin za privabljanje krapov v bližino trnkov. Ti so lahko industrijske izdelave, so pa nekateri ribiči, ki jih delajo sami. Na spletu je kup receptov za izdelavo teh kroglic, nekatere recepture pa vsebujejo tudi snovi, ki v alpsko jezero vsekakor ne sodijo oz. so celo strupene. Drug problem ribičev so tudi svinčene uteži, katere lahko labod poje, misleč, da so semena. Zavzemali se bomo, da se prepove uporaba bojlov v našem alpskem jezeru, ki sploh ni življenjski prostor krapa.

Na koncu še zahvala tistim, ki so nam pomagali pri reševanju ptic, to so: Klinika za male živali Zlate Čop Lesce, Zavetišče za divje živali Muta, Boštjan Kalan, dr. Brigita Slavec iz Veterinarskega inštituta VF Ljubljana, občinski redarji, gasilci, Policijska postaja Bled in vsi, ki nas pokličete zaradi pomoči labodom.

PREPOVED HRANJENJA PROSTOŽIVEČIH VODNIH PTIC

Ta trenutek, sicer pa že od sredine novembra 2016 državne veterinarske službe opozarjajo na prepoved krmljenja vodnih ptic zaradi pojava virusa ptičje gripe H5N8. Ta virus za človeka ni škodljiv, prenaša pa se lahko na domačo perutnino. Ptice se zaradi krmljenja zadržujejo na jezeru, kamor pa vsak dan prilete nove ptice, tudi iz okoliških držav. Med krmljenjem vse ptice priletijo skupaj, se tepejo in lovijo za hrano-kruh in tako se lahko virus širi. Če se jih ne krmi, potem ptice poiščejo tudi okoliške vodne površine, kjer najdejo hrano v naravi in se ne družijo v jatah.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv