Posts Tagged ‘brje’

Odgovor komisarja Janeza Potočnika z dne 29.07.2010

 

Janez POTOČNIK

Member of European Commission 

Bruselj, 29.07.2010

 

Gospod Kapus Miro

Društvo za varstvo okolja Bled

Prešernova 8

4260 Bled

SLOVENIJA

 

Spoštovani g. Kapus,

Hvala za vaše pismo, za informacije o vaši organizaciji, in seveda za vaš trud za zaščito celovitosti našega okolja in spodbujanje okoljskih vrednot.

V zvezi z vašo pobudo za dopolnitev omrežja Natura 2000 v Sloveniji bi vas rad obvestil, da to vprašanje temeljito spremljajo moje službe, tj. Generalni direktorat za okolje, skupaj z Evropskim tematskim centrom, ki pomaga pri tehnični oceni. V zvezi s tem je bila na zadnjem sestanku med Evropsko komisijo in pristojnimi organi v Ljubljani 11.junija 2010 na temo proučitve vprašanja skladnosti z okoljsko zakonodajo, posebna pozornost namenjena vprašanju celovitosti območij Nature 2000. Odziv na pomankljivosti, ki so bile ugotovljene v okviru bio-geografskih seminarjev (Biogeographical Seminars), je ključno vprašanje, s katerim se bodo ukvarjali slovenski pristojni organi, odgovorni za določitev območij Natura 2000.

Slovenska stran je že potrdila, da pripravlja celosten odziv na različne ugotovljene pomanjkljivosti in pričakujem ugoden izid njihovega dela.

 

S spoštovanjem,

 

Janez Potočnik

Pismo Društva za varstvo okolja Bled komisarju Janezu Potočniku z dne 21.5.2010

Sporočilo za javnost, petek 21.5.2010 ob dnevu in letu biotske raznovrstnosti

Društvo za varstvo okolja Bled

 

 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

 

 

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

 

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

 

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

 

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

 

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

 

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Pismo evropskemu komisarju Janezu Potočniku z dne 21.5.2010

Društvo za varstvo okolja Bled

Prešernova 8

4260 Bled

 

European Commission
European Commissioner for the Environment

dr. Janez Potočnik

Rue de la Loi 200
B-1049 Brussels, Belgium

Datum: 21.5.2010

 

Spoštovani gospod evropski komisar dr. Janez Potočnik!

 

            Ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti vas prosimo za podporo našim prizadevanjem, da bi leto obeležili s konkretnimi dejanji za ohranjanje narave in da spodbudite republiko Slovenijo, da v tem letu dopolni omrežje območij Natura 2000 v skladu z zahtevami Evropske Komisije.

            Društvo za varstvo okolja Bled smo ustanovili leta 1997, štejemo 36 aktivnih in več kot 550 podpornih članov. Prizadevamo si za vsestransko ohranjanje narave in okolja v občini Bled. Naši največji dosežki so organiziranje prireditev za otroke z vsebino povezano z varovanjem narave, spletna stran ZAvest in izdajanje časopisa ZAvest, redna organizacija izobraževalnih predavanj za odrasle, organizacija aktivnosti za varovanje narave, vključitev 2 članov v občinski svet in s tem soodločanje na lokalni ravni,  predvsem ohranitev izjemne doline Save Dolinke pri Bledu oziroma Brja pred potopitvijo za izravnalni bazen hidroelektrarne Moste. Naša prizadevanja so podprli tudi prebivalci občine Bled na lokalnem referendumu leta 2004, ko so se lokalno na Bledu z 79% in na celotnem občinskem območju s 62% glasov zavzeli za ohranitev doline.

            Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili z akcijami, ki se bodo odražale tudi v naravi. Izvedli bomo odstranjevanje tujerodne rastline japonski dresnik z obal blejskega jezera. Načrtujemo veliko dejavnosti z namenom izobraževanja in osveščanja za otroke in odrasle. Naš največji letošnji prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti pa bo zbiranje denarja in odkup mokrotnega travišča v Brju ter ponovna naravi prijazna košnja na tej parceli.

            Brje je izjemen, ohranjen del narave. Iz pobočja doline izvirajo zelo slikoviti lehnjakotvorni izviri. V mokriščih na dnu doline uspevajo ogrožene in redke vrste rastlin, med njimi orhideja Loeselova grezovka in rezika, ki sta ogroženi v evropskem merilu. Brje je bilo izrezano iz prvotnega predloga območij Natura 2000. Evropska Komisija je določila, da ga je treba v Naturo 2000 ponovno vključiti. Območje Brja je zavarovano kot naravni spomenik.

            Prosimo vas, da Republiko Slovenijo spodbudite k dopolnitvi omrežja Natura 2000. Mednarodno leto biotske raznovrstnosti je za to lahko še dodaten razlog. S tem bi nam olajšali tudi vzdrževanje mokrotnih travišč, ki se zaraščajo. Dokler območje Brja ni uvrščeno v Naturo 2000, ne moremo kandidirati za projekte LIFE namenjene ohranjanju najvrednejših delov narave, kar močno otežuje naša naravovarstvena prizadevanja.

 

S spoštovanjem

 

Miro Kapus

predsednik društva

 

odgovor komisarja Janeza Potočnika z dne 29.07.2010

Pismo ministru Karlu Erjavcu po srečanju z gorenjskimi župani 12.2.2009

Odbor za rešitev Save Dolinke

Društvo za varstvo okolja Bled

Lista za ljudi in prostor

V Ljubljani, 12. 2. 2009

Ministrstvo za okolje in prostor

Gospod Karl Erjavec, minister

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

 

Spoštovani minister Karel Erjavec,

 

presenečeni in začudeni smo iz medijev izvedeli, kaj ste na srečanju gorenjskih županov izjavili v zvezi s projektom sanacije in doinstalacije HE Moste. Že samo izjava, da je projekt, ki potopi in uniči naravni spomenik, zavarovano območje in celo dolino Save Dolinke  med Bledom in Vrbo, okoljsko prijazen, kaže, da ste milo rečeno dobili informacije samo iz ene strani.

Projekt, ki bi izvzel samo del zavarovanega območja v Berjeh, potopil pa celotno dolino, je v nasprotju z:

  • Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (1998),
  • Referendumom za ohranitev zavarovanega obmo čja (oktober 2004)
  • zahtevami evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000 (2006)
  • predlaganimi  spremembani in dopolnitvami Uredbe o naturi, ki jih je pripravil Zavod RS za varstvo narave leta 2007

 

Ker je skrajno čudno, da se minister za okolje in prostor, ki ima okolje v svojem nazivu na prvem mestu, tako nekritično odzove na projekt, ki uničujoče poseže v okolje,  krši pravni režim, referendumsko voljo in evropske zahteve, je nujno, da dobite celovitejši  pregled problematike. Zato vas pozivamo, da se čimprej sestanemo, da vam lahko natančno predstavimo tudi drugo stran problema. Vabimo vas, da pridete na Bled, kjer se lahko sami prepričate o celovitih vrednotah tega okolja med Vrbo in Bledom, če je za vas lažje, pa seveda mi lahko  pridemo na ministrstvo.

Odgovor nam prosim pošljite na naslov:

Odbor za rešitev Save Dolinke, Mlinska cesta 3, 4260 Bled

Kontaktna oseba: Janko Rožič, telefon 040 843436

 

Obrazložitev:

Pred natančno desetimi leti smo strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke s široko podporo javnosti prvič  pokazali in dokazali, da je projekt, ki maksimira predvsem energetske učinke, saj več kot trikrat poveča kapaciteto obstoječe elektrarne, povsem pa zanemari izjemno naravo in okolje, v času uveljavljanja trajnostnega razvoja že v samem konceptu zastarel. Tudi občinski svetniki Občine Bled so v prvem krogu leta 2000 na podlagi strokovnih izhodišč in javnega mnenja sprejeli sklep, da se o takšnem izravnalnem bazenu ne bodo pogovarjali. Ko so leta 2004, takoj po “neutemeljenem” izbrisu zavarovanega območja Brje iz seznama območij Natura 2000 tik pred oddajo seznama v Bruselj, nosilci projekta “prepričali” skupino svetnikov in  poiskusili spremeniti odlok o zavarovanju, smo morali zaščiteno območje še enkrat  zaščititi celo z najširšim orodjem demokracije, referendumom.  Že leta 2006 je Evropska komisija na usklajevalnih sestankih od ministrstva zahtevala, da se seznam Natura 2000 dopolni. Leta 2007 je v skladu s temi zaključki Zavod RS za varstvo narave pripravil strokovni predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o Naturi 2000, v katerem je  območje Berja upoštevano. Ker smo želeli dokazati, da je problem rešljiv, smo skupaj s projektanti, ki znajo upoštevati načela trajnostnega razvoja, pripravili nov predlog sanacije in doinstalacije, ki spoštuje pravna določila in referendumsko voljo, ohrani dolini Piškovice in Brja, ter omogoči elektrarni preživetje. Na tiskovni konferenci 3.7.2006 v veliki dvorani na MOP smo idejno zasnovo te variante tudi javno predstavili. V letu 2007 in 2008 smo pod pokroviteljstvom MOP sodelovali na usklajevalnih sestankih s Savskimi elektrarnami. Vztrajali smo na stališču, ki ga zagovarjamo še danes, da gre v strokovno presojo lahko samo varianta, ki že v izhodišču ne krši veljavne zakonodaje in referendumske volje.  Nobena strokovna komisija  v demokraciji ne more ovreči strokovno pripravljene, politično sprejete in z referendumom potrjene odločitve o zavarovanju. Predlagali smo, da se strokovno preveri varianta, ki zadošča pravno veljavnim kriterijem. Na zadnjem sestanku so predstavniki Savskih elektrarn povedali, da se o tem ne morejo odločati sami, ter da nas bodo o tem obvestili preko ministrstva.  Od tedaj, čeprav je minilo že več kot pol leta, na odgovor še vedno čakamo. Zanima nas tudi, kako poteka uresničevanje zahtev evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000.

V upanju da se kmalu srečamo vas lepo pozdravljamo

 

Odbor za rešitev Save Dolinke       Društvo za okolje in prostor Bled         Lista za ljudi in prostor

Janko Rožič, predsednik                za Miha Žvan                                  mag. Slavko Ažman,
                                                                                                                      podžupan občine Bled

 

PS. :

Ob Vaši izjavi o civilnih iniciativah in zasebnih interesih, pa naj tokrat rečemo samo, da so vsi naši napori, kljub hudim pritiskom in velikemu odrekanju  posvečeni izključno obrambi javnega interesa. Da bi dokazali da je problem rešljiv, smo šli tako daleč, da smo pripravili  drugačno varianto projekta in to zastonj, medtem ko so bila na drugi strani porabljena ogromna sredstva davkoplačevalcev, ne samo za projekte, ki uničujejo okolje, kršijo zakonodajo in evropske standarde, temveč za drage PR agencije in njihove  obsežne akcije “prepričevanja” svetnikov in ljudi.

Naše Brje v prihodnosti

Društvo za varstvo okolja Bled
Vabi na

predavanje:

Naše Brje v prihodnosti

Mag. Martina Kačičnik Jančar, Maja Vrtačnik in Miha Žvan vam bodo predstavili naša prizadevanja za trajnostno ohranjanje Brja, možnosti ureditve in vzdrževanja tega izjemnega naravnega območja in možnosti za spoznavanje teh lepot 
Predavanje bo obogateno z mnogimi slikami.
Predavanje bo v petek, 25.januarja 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 17h. Vstopnine ni.

VABLJENI!

Uvodnik Zavest 5

 

Miro Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

 
Še enkrat: »Zakaj toliko besed okrog Brja?!« Ker gre za zelo resno zadevo. Ne samo za «nekaj nedolžnih rastlinic«, ampak za dolgoročno eksistenčno pomembno območje morda ne samo za ta kot naše domovine. Menda ne bomo omejili vsega »kinča nebeškega« samo na »otoček sredi jezerčka in gradič nad njim«?! Kaj ni mislil že Prešeren na okolje in širšo okolico, ko je poudaril »z okolš'no ta podoba raja«?
 
Krajinska, pestrostna (habitatna) primerjalna prednost Brja v Blejskem kotu, znotraj njegovega urbanega prostora, kmetijskih površin, gozdov in planinskih območij je več kot očitna in se kaže v možnosti sonaravnega, trajnostnega, poučno raziskovalnega, kulturnega, doživljajskega, predvsem »mehkega« turizma. Te možnosti želimo skrbno in z občutkom predstaviti javnosti na različne načine: s knjigo, filmom, učno potjo, brvjo preko Save Dolinke… Zato smo se odločili za nakup parcele na osrednjem območju Brja.
 
Čedalje bolj se zavedamo bistva našega bivanja na zemeljski obli. Našo naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino so nam v hrambo zaupali naši predniki. Velika pestrost majhne Slovenije je v globalnem okviru primerjalna prednost naše države, za trgovce, ki se tega ne zavedajo pa »trgovina s porcelanom«. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi. Cena za to ni nikdar previsoka!
 
Višji okoljski standard načeloma več stane. Nekatere oblike divjega kapitalizma in uporaba marsikdaj premalo prilagojenih novih tehnologij ogrožajo tudi dosedanje standarde trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja s prostorom in naravnimi bogastvi. Pritisk nezdrave ekonomije in golega pohlepa po dobičku je silovit. Etični princip mu ne sme biti podrejen. Le z etično odgovornostjo lahko rešujemo naravo in s tem tudi sami sebe. Razmere bo potrebno uravnotežiti celovito in v skladu z naravo razviti tudi sklade za naravo.
 
V Društvu za varstvo okolja smo od referendumske zmage izvedli nekaj čistilnih akcij v Brjeh, širši odbor strokovnjakov društva je pripravil študijo za Ministrstvo za okolje in prostor, gradbeni, energetski in prostorski strokovnjaki so izdelali alternativni predlog in idejni načrt prenove HE Moste, ki ohranja zavarovana območja Brja in Piškovice ter rešuje energetsko problematiko. Alternativni projekt je bil predstavljen v lanskoletni številki naše revije in si ga lahko ogledate na naši spletni strani. Pripravili pa smo tudi Opis naravnih posebnosti in usmeritve za upravljanje na območju Brja, ki bo za vse, ki imate naravo radi, zanimivo branje v tej številki Zavesti.
 
Z nakupom parcele v Brjeh želimo člani in podporniki Društva za varstvo okolja Bled in Odbora za rešitev Save Dolinke napraviti še korak dlje in ohraniti ta pester košček našega prostora našim zanamcem neoskrunjen ter ustrezno poskrbeti za gospodarjenje z njim.
 
Vabimo vas, da se nam pridružite!
 

Statut Društva za varstvo okolja Bled 31. 5. 2007

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED

Mlinska 3

4260 Bled

 

STATUT

 

Statut je bil sprejet na ustanovnem zboru članov 16.februarja 1997 na Bledu in dopolnjen v skladu z odločbami Zakona o društvih (Ur.list RS št.60/95) ter predstavlja temeljni akt društva. Spremembe so bile soglasno sprejete na zboru članov 20.11. 1998 in se nanašajo na spremembo naslova društva. Statut je bil spremenjens 3.sklepom izrednega občnega zbora društva z dne 31.5.2007.

 

Splošne določbe

 

1.člen

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED (v nadaljnjem besedilu društvo) je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Deluje na območju Bleda z okolico s pravicami in dolžnostmi na podlagi tega statuta.

2.člen

 

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb.

 

3.člen

 

Sedež društva je Bled, Mlinska cesta 3.

 

4.člen

 

Društvo ima svoj žig pravokotne oblike, z imenom in sedežem društva.

 

5.člen

 

Društvo deluje v skladu z ustavo republike Slovenije, zakonodajo o varstvu okolja in neposrednimi interesi ljudi za delo in življenje v zdravem, čistem in varnem okolju.

 

6.člen

 

Društvo zastopa interese svojih članov, če v svojem okolju potrebujejo pomoč, ko se zavzemajo za pravilno in strokovno rešitev problemov varstva okolja.

 

7.člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Podatki iz dejavnosti društva so javni. Člani društva se o delu seznanjajo na rednih sestankih. Preko javnih medijev in posebnih publikacij je o delovanju društva obveščena širša javnost. Za zagotavljanje javnosti dela društva in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

 

Namen in naloge društva

 

8.člen

 

 Namen društva je:

  • varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer,
  • varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini,
  • opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor.

 

9.člen

 

Društvo opravlja naloge na naslednje načine:

  • s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
  • opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
  • izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
  • daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
  • na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor.

 

 

Varovanje območja Brje

 

9a.člen

 

Poseben namen društva je varovanje okolja, narave in kulturnih posebnosti doline Save Dolinke med Piškovico in Blejskim mostom (v nadaljnjem besedilu: območje Brje) za prihodnje rodove.

 

Območje Brje obsega zlasti nepremičnino, ki po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih predstavlja parc. št. 854, gozd 14.747,00 m2 in neplodno 600,00 m2, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je zaščitena z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Ur.list  RS, št.90/1998, 77/2000), pri čemer morebitne neskladnosti katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem ali naknadne spremembe odloka, do katerih bo prišlo po uveljavitvi te določbe statuta, ne vplivajo na naloge društva na tem območju.

 

Društvo uresniči svoj poseben namen z nakupom zemljišč na območju Brja in njihovim naknadnim gospodarjenjem skladno z določbami tega statuta.

 

9b.člen

 

Društvo gospodari z zemljišči na območju Brja s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti na tem območju ter varovanju tega območja pred slabšanjem življenjskuh razmer.

 

Drištvo kot lastnik zemljišč na območju Brja ne dovoli in ne izvaja nobene gradnje objektov, urejanja okolice in drugih posegov v prostor, razen če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • gre za poseg ali dejavnost v smislu urejanja poti in dostopov ali neposrednega varovanja naravnih in kulturnih značilnosti območja Brja,
  • s posegom ali dejavnostjo soglaša Zavod za varstvo narave,
  • če zbor članov potrdi konkretno določen poseg.

 

Društvo vsako kršitev ali sumljivo dogajanje, ki kaže na spremembe, onesnaženje, poseg v prostor ali opravljanje dejavnosti, ki niso skladne s prejšnjimi odstavki, nemudoma naznani pristojnim službam kot so občinsko redarstvo, okoljska in gradbena inšpekcija, Zavod za varstvo narave, policija in podobno.

 

9c.člen

 

Društvo zemljišč na območju Brja ne sme odtujiti ali obremeniti niti s stvarnopravnimi niti z obligacijskimi pravicami.

 

Društvo lahko zaupa upravljanje ali skrb za zemljišča ali del zemljišč organizaciji, ki se ukvarja z zaščitenimi območji, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • se s tem zagotavlja gospodarjenje z zemljišči v skladu z določbami tega statuta,
  • s tem soglaša Zavod za varstvo narave in
  • če to potrdi zbor članov društva.

 

 

Članstvo

 

10.člen

 

Člani društva pristopajo prostovoljno. S podpisom pristopne izjave posameznik izrazi željo za vstop v društvo in se zaveže plačevati članarino. Član društva lahko postane vsakdo, ki je podpisal pristopno izjavo in je njegovo članstvo podprl upravni odbor.

 

11.člen

 

Pravice članov so, da v skladu s statutom:

 

     –    sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,

     –    predlagajo stališča, sklepe in rešitve vprašanj varstva okolja in narave,

     –    so seznanjeni s programom in poslovanjem društva,

     –    uporabljajo skupne dosežke društva pri svojem delu,

     –    volijo in so izvoljeni v organe društva.

 

 

12.člen

 

Dolžnosti članov so:

  • spoštovati statut in druge akte društva,
  • varovati ugled društva,
  • aktivno sodelovati pri uresničevanju ciljev društva,
  • plačevari dogovorjeno članarino,
  • delovati v skladu z osnovnimi cilji društva.

 

 

13.člen

 

Članom, ki s svojim ravnanjem škodujejo interesom varstva okolja, se po sklepu disciplinske komisije izreče usrezen disciplinski ukrep.

 

14.člen

 

Članstvo preneha s smrtjo, z izstopom, z izključitvijo in s prenehanjem delovanja društva po sklepu občnega zbora ali z izbrisom društva iz sodnega registra.

 

 

Organi društva

 

15.člen

 

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • disciplinski odbor.

 

Mandatna doba članstva v organu je dve leti z možnostjo ponovne izvolitve.

 

16.člen

 

Volitve funkcionarjev in članov odborov društva so tajne. O vseh ostalih zadevah je glasovanje javno. Vse določitve se sprejemajo z navadno večino.

 

 

Zbor članov

 

17.člen

 

Najvišji organ društva je zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor občanov je lahko reden ali izreden.

              

18.člen

 

Naloge zbora članov so:

  • sklepanje o dnevnem redu zbora,
  • sprejemanje programa dela društva,
  • sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa društva,
  • sprejemanje statuta in sprememb statuta,
  • volitve in razrešitve članov nadzornega in disciplinskega odbora,
  • volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika, tajnika in bljagajnika društva,
  • dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
  • odločanje o vključevanju in sodelovanju društva z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dajanje konsenza na mnenja k posegom v prostor, ki jih posreduje upravni odbor,
  • odločanje o pritožbah, ki  so mu posredovane preko upravnega odbora in nadzornega odbora,
  • odločanje o prenehanju društva.

 

19.člen

 

Izredni zbor članov skliče predsednik društva najmanj sedem dni pred datumom zbora:

  • po sklepu upravnega odbora,
  • na zahtevo nadzornega odbora,
  • na zahtevo ene tretjine članov.

 

Na izrednem zboru članov se sklepa le o zadevi, za katero je bil izredni zbor sklican.

 

20.člen

 

Zbor članov je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica članov. Po enournem čakanju na sklepčnost je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj ena petina članov. Člani morajo biti o tem obveščeni.

 

 

Upravni odbor

 

21.člen

 

Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik društva in trije člani. Člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

22.člen

 

V kolikor šteje članstvo petnajst članov ali manj, so vsi člani upravnega odbora, razen treh članov, ki tvorijo nadzorni odbor.

 

23.člen

 

Upravni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik ali podpredsednik najmanj sedem dni pred sestankom.

 

24.člen

 

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. V kolikor je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloča predsednikov glas.

 

25.člen

 

Naloge upravnega odbora so:

  • skrb za izvrševanje delovnega programa društva,
  • pripravljanje predlogov aktov društva,
  • pripravljanje predlogov finančnega plana in zaključnega računa,
  • skrb za finančno in materialno poslovanje društva,
  • uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz aktov društva in nalog, ki mu jih dodatno naloži zbor članov.

 

26.člen

 

Upravni odbor je dolžan članstvo redno obveščati o svojem delu oziroma na zahtevo posameznega člana dati ustrezno pojasnilo.

 

 

Nadzorni odbor

 

27.člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana.

 

28.člen

 

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik najmanj sedem dni pred sestankom. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta navzoča najmanj dva člana ali predsednik in en član. Glasovanje , sprejemanje sklepov in obveščanje poteka na enak način kot pri upravnem odboru.

 

29.člen

 

Člani  nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Naloga nadzornega odbora je nadzor nad delovanjem in finančnim ter materialnim poslovanjem društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov.

 

    

Disciplinski odbor

 

30.člen

 

Disciplinski odbor sestavlja pet članov društva, ki ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Organ je sklepčen z glasovanjem večine.

 

31.člen

 

Disciplinski odbor vodi postopke v skladu z disciplinskim pravilnikom in izreka disciplinske ukrepe opomin, javni opomin, izključitev. O zadevi mora presoditi v roku treh mesecev.

 

32.člen

 

Disciplinski odbor lahko izključi člana:

  • če ne spoštuje statuta in drugih aktov društva,
  • če ne varuje ugleda društva,
  • če ne sodeluje pri uresničevanju ciljev društva,
  • če ne sodeluje v skladu z osnovnimi cilji društva,
  • če društvo materialno oškoduje.

 

33.člen

 

Disciplinski odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

34.člen

 

Prizadeti član ima pravico pritožbe zoper odločitev disciplinskega odbora v roku trideset dni na zbor članov, ki odloča kot drugostopenjski organ.

 

 

Predsednik društva

 

35.člen

 

Predsednika društva izvoli zbor članov za dobo dveh let.  Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

 

36.člen

 

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami doma in v tujini. Odgovoren je za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom republike Slovenije.

 

V razmerju do tretjih oseb je zastopanje društva s strani predsednika omejeno glede odtujitve in obremenitve nepremičnine parc. št. 854, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer tako, da je sleherna izjava volje društva, izražea s strani predsednika društva, veljavna le, če jo s predhodnim soglasjem za posamičen posel ali z naknadno odobritvijo potrdi zbor članov društva, ki je sklican skladno s statutom in zakonom.

 

37.člen

 

Za svoje delo je predsednik društva odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

 

 

Financiranje

 

38.člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • od dohodka iz dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev.

 

                                                                     39.člen

 

Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

     

40.člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

41.člen

 

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in podpredsednik društva.

 

42.člen

 

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi iz tega področja. Blagajnik vodi poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

43.člen

 

Društvo ima svoj račun pri Gorenjski banki.

 

 

Povezovanje društva

 

44.člen

 

Društvo se lahko povezuje z ostalimi društvi v občini Bled, Sloveniji in tujini, če to koristi njegovemu delovanju.

 

Prenehanje društva

 

45.člen

 

Društvo preneha s sklepom o prenehanju, ki ga sprejme zbor občanov, če za prenehanje glasuje dve tretjini članov. Sklep mora vsebovati ime društva s sorodno dejavnostjo, ki je ustanovljeno na podlagi zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva občine se vrnejo proračunu.

 

46.člen

 

Društvo lahko preneha po samem zakonu. Po poravnavi vseh obveznosti se  premoženje društva  prenese na Društvo ekologov Slovenije.

 

 

 

 

 

Predsednik društva: Miroslav Kapus

 

 

Tajnik društva: Miha Žvan

 

 

 

                 

                    

  •  

 

 

 

 

         

 

  •  
  •  

 

                                                

 

 

 

           

 

 

 

      

 

    

 

 

 

 

Zelenje v občini Bled, strategija ohranjanja in urejanja

 

Miro Kapus, univ.dipl.ing.gozd. 

 
Od zelenega baržunastega plašča, ki preseneti in se ob pogledu na celoten prostor naokrog vtisne svetovnemu popotniku, ko se povzpne na prepadna obzidja Blejskega gradu, preko večnamenskega gozda v prehodnem pobočju med izravnanim nižinskim delom občine in visokimi planotami Pokljuke, Mežakle in Jelovice ter platojem Jelovice, pa do gozda s posebnim pomenom na platojih Pokljuke in Mežakle z Radovno in Krmo v območju Triglavskega narodnega parka lahko najdemo le pester gozd. Nikjer na tej celotni površini blejske občine ne najdemo sledu o lesni njivi.
 
Glavna doktrinarna izhodišča, načela trajnosti, sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva in večnamenske vloge ter rabe gozdov, ostajajo nespremenjena. Takšno gospodarjenje z gozdovi predstavlja pomembno primerjalno prednost v evropskem prostoru. Zato kakšni večji popravki, ali morda celo "skandinavizacija in avstrifikacija" našega dela z gozdovi, ne pride v poštev. Po osamelcih in bolj oddaljenih hribih okrog Blejskega jezera tudi dolgoročno ne želimo velikopovršinskih šablonskih golosečnih gozdnih površin pravilnih kvadratastih oblik.
 
Kultura odnosa do gozda in obzirno ravnanje z njim postaja vse pomembnejša etična vrednota. Temelj gozdarske etike ostajata načeli: "Z vsakim posekom in posegom se mora stanje gozda izboljšati!" in "Nihče nas ne bo cenil po tem koliko kubikov bomo izkoristili v gozdu, ampak kakšen ta gozd in ta prostor nasploh bosta" Čeprav je v isti sapi potrebno ugotoviti, da je marsikje »lesne zaloge potrebno prezračiti in jim omogočiti poletnejši vitalnejši razvoj«. Preprosto rečeno: "Treba je več posekati!" Pomen lesa kot obnovljivega vira energije (biomasa) bo v prihodnosti upravičeno naraščal (pojav tople grede!). Gozd je in bo vse bolj obremenjen. Ekološki in socialni pomen se močno krepita. Ekonomska vloga gozda z lesnoproizvodno funkcijo bo nedvomno še nekaj časa zelo pomembna. Gre za nenehen poizkus povezave zdrave ekonomije, okolju prijazne tehnologije in ekologije oziroma za vrhunsko optimiranje funkcij, ki jih opravlja. Ta cilj je lahko dosežen samo pod pogojem, da je gozd zdrav ter biološko in mehansko stabilen. 
 
Velika površina gozdov (gozdnatost 74%) in precejšne površine agrarnega in urbanega zelenja skupaj (4/5 občine) so najodločilnejši krajinski element, ki predstavlja glavno zagotovilo za zdravo, varno, bogato in pestro življenje prebivalcev in obiskovalcev občine Bled. Iz varovalnega v višinah prehaja gozd v večnamenskega. Najbolj razširjen v občini je gozd s posebnim namenom, ki se okrog Blejskega jezera veže na parkovni gozd; sledijo parki, skupne zelenice, individualni vrtovi, na koncu skupine dreves, drevoredi in posamična drevesa. Sem sodi tudi zelenje, drevesa v vaseh in vaških jedrih in na strnjenih kmetijskih površinah (omejki) ter obvodna drevnina. Pomembno je, da so vse zelene površine gozdarsko, arboristično, hortikulturno celovito, trajnostno urejevane, vsaka za sebe specifično, prilagojeno . Vsak večji investitor v občini Bled bi med drugim moral prispevati tudi za urejanje zelenih površin (parkov, gozda s posebnim namenom, ipd).
 
V občini Bled je tako ali drugače »varovanih gozdov« več kot 8/10, zato je status gozda s posebnim namenom (TNP, Zeleni pas Bleda) treba izvajati celovito.
Konkretne naloge lokalne skupnosti so:
- pridobitev formalno pravnega statusa gozdov posebnega pomena v Občini Bled "Zeleni pas Bleda". Odlok je v fazi sprejemanja.
- sodelovati pri pripravi načrtov upravljanja za območja Natura 2000,
- izdelati kataster zelenih površin v naseljih občine Bled in izvesti ostala določila odloka,
- sodelovati pri izdelavi kakovostnega zakona o TNP.
- sooblikovanje posebnega sklada za naravo
 
Gozd v prostoru in njegove funkcije ter usklajevanje med različnimi uporabniki gozdov- (najvažnejši poudarki):
 
Zaraščanje opuščenih kmetijskih površin – potrebno je določiti, katere je v skrajnem slučaju smiselno prepustiti gozdu, katere pa so perspektivne za drugo rabo. Pri tem moramo slediti poudarjenemu cilju ohranjanja kulturne krajine. 
Ponori ogljikovega dvokisa – sprejemanje (absorbcija) enega najvažnejših toplogrednih plinov v gozdovih in ostalih zelenih površinah. Trženje s ponori je v državni pristojnosti, vendar bi morale biti pri tem upravičene tudi lokalne skupnosti.
Viri pitne vode – redna spremljava stanja in predvidevanje ukrepov v zvezi s to strateško dobrino na platojih Pokljuke, Mežakle, Ribenske Jelovice, v prehodnem pobočnem in nižinskem terasnem območju. Tudi tu bi pri trženju morale biti soudeležene občine.
 
Pri umeščanju novih infrastrukturnih objektov v prostor gozda je treba čim bolj izkoristiti obstoječe koridorje. Okolica vizualno motečih objektov mora biti poraščena z vertikalno strukturiranim gozdom (npr. bodoča novogradnja gozdne ceste Kupljenik – Jelovica). Pri arhitekturni zasnovi stavb naj se v največji meri upošteva les. Pri javnih cestah gre za najcelovitejšo presojo celotnega prostora in gozdnih površin znotraj njega. Dejstvo je, da v zvezi z blejskimi obvoznicami nikoli ni bilo jasnih odgovorov na celo vrsto vprašanj. Zato bi bilo nujno kljub časovni stiski vendarle poiskati optimalne rešitve. Za vzdrževanje gozdnih cest in vlak je zagotoviti zadosten obseg sredstev in zagotoviti tudi sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. V gozdnem prostoru je potrebno izvesti sanacijo peskokopov in kamnolomov, kjer le ta še ni bila izvedena. Velik problem predstavl jajo vzpostavljeni peskokopi, še posebej so številni v nižinskem delu izven gozdnega prostora, na kmetijskih površinah, ki se kasneje ponavadi zapolnijo z gradbenimi, pa tudi z nevarnimi odpadki (primer pod obrtno cono na Lisicah).
 
 
Razvoj turizma in rekreacije v gozdu mora upoštevat i omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom in obratno. Strategija razvoja gozda v prostoru, pri čemer sta pomembna tako njegova prostorska ureditev kot način gospodarjenja, mora biti neposredno povezana s strategijo razvoja turizma in rekreacije. Konkretno mislim na dodatno obnovo »Riklijevih stez«, fitnes promenade, ureditev učnih poti ipd. Komunalna opremljenost naselij z vikend hišami in posamičnimi vikendi je še precej pomanjkljiva.
 
 Nekateri skupni razvojni programi kmetij in podeželja so v preteklosti izpadli (Slamniki) . Poleg posebnih programov je treba oblikovati skupni program graditve in vzdrževanja nujnih infrastrukturnih objektov.
 
 
(predlog strategije je pripravljen za območje
sedanje blejske občine, še preden je prišlo do
slabo premišljene delitve)

Ura resnice blejskih kandidatov

Miloš Ažman 

V predvolilnem času, ko vsi kažejo le najlepše plati, je včasih na prvi pogled težko ločiti seme od plevela. Da bi razbrali, kdo resnično kaj velja, je potrebno pogledati besede in dejanja v času, ko so bile volitve še daleč in ko še ni bil čas za prazne nasmehe.

Eno izmed takšnih obdobij je bilo poletje in jesen 2004, ko je na nitki visela prihodnost Save Dolinke. Na eni strani »neizmeren« kapital v višini 72 mio evrov, ter ljudje, ki so tukaj videli svoj interes. Na drugi strani pa reka in neokrnjena dolina ter ljudje s spoštovanjem, ljubeznijo do rojstnega kraja in z dolgoročnejšo vizijo razvoja. In res, vložek je bil prevelik, maske so padle, ljudje so pokazali prave obraze.

Eno najbolj žalostnih vlog je odigral kandidat za župana, ki danes poudarja ekologijo in ohranjanje narave. Bil je predlagatelj ukinitve zaščite Brja, s čimer je odprl vrata Savskim elektrarnam pri njihovi želji po potopitvi doline. Z nekaterimi svetniškimi kolegi je izdal celo propagandno zloženko, ki naj bi gradnjo jezu za Bled prikazala tako pomembno, kot sta grad in cerkvica na otoku?!

Še dva kandidata sta se v tistem času jasno postavila na stran potopitve Save Dolinke. Gospa, ki se je smehljala v različnih propagandnih akcijah Savskih Elektrarn (Modro sožitje) in je govorila: »žal mi je za Brje, vendar je v Sloveniji še dovolj lepih kotičkov …«, bi bila potemtakem bolj primerna kandidatka v tistih drugih lepih delih Slovenije in ne na Bledu!

Tretji kandidat je označil zahtevo občanov po ohranitvi Save Dolinke kot »pritisk ulice« ter menda prav zato podprl potopitev. V predvolilnem času pa v programu navaja, da se zaveda, da: »nismo le oblast, ampak predvsem servis občanom«. Iz žaljive »ulice« smo torej pred volitvami postali občani. Lepo. V programu pod 8. točko navaja ohranitev narave z močvirji in povirji. Lepo, a še lepše bi bilo to slišati pred dvema letoma, ko je resnično štel vsak glas.

Ne bodite presenečeni, če ti ljudje danes govorijo POVSEM drugače, kot so govorili in delali v preteklosti. Sedaj je čas za obljube in nasmehe! Kljub temu upam, da se jih je malo zavesti in spoštovanja do Bleda vendarle prijelo in da s strani lastnih svetnikov ne bo nikdar več grozilo takšno opustošenje!

Blejci pa smo že na referendumu pokazali modrost in dokazali, da nas močne in bleščeče kampanje ne zaslepijo. Tokrat smo VSI ponovno vabljeni na volišče, da zavestno oddamo svoj glas po vesti.

 

Obvoznice – odločilne za nadaljnji razvoj Bleda

 

Dani ferčej, univ. dipl. ing. les.  

Bled za svoj nadaljnji razvoj neobhodno potrebuje obvoznice in to v najkrajšem možnem času. To pa ne pomeni, da si lahko privoščimo neustrezne rešitve. Dosedaj smo bili priča kar nekaj takšnim predlogom. O problematiki južne ali mlinske obvoznice ste lahko brali v prejšnji številki Zavesti, o severni, rečiški, pa boste lahko v eni od naslednjih. Trase, ki kljub obstoju boljših možnosti po nepotrebnem uničujejo stoletni razvoj vasi, niso dopustne.

Zato si močno želim, da bo nova občinska oblast zmožna ponovno in z veliko mero pameti pretehtati vse predloge in izbrati tiste, ki so sprejemljivi za ljudi in za prostor, v katerem živimo.

Seveda obvoznice potrebujemo takoj, potrebovali bi jih že pred leti. Kljub temu si je bolje vzeti še kakšen mesec časa za izdelavo optimalnih rešitev, kot pa z zastarelimi in prenagljenimi odločitvami (nemara celo špekulativno 'zlobiranimi') trajno pokvariti edinstveno podobo kraja in/ali nedopustno posegati (grobo zarezati) v občutljivo življensko tkivo blejskih vasi in življenja vaščanov. Kljub nujnosti čimprejšnjega začetka gradnje si bo Lista za ljudi in prostor zato še naprej prizadevala za take rešitve, ki bodo učinkovite in hkrati usklajene s potrebami in možnostmi kraja.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv