Posts Tagged ‘brje’

Vabilo na 1. eko-dan na Bledu 13.6.2015

Pozdravljeni,

vabimo Vas na prvi Eko dan, ki ga pripravlja Društvo za varstvo okolja Bled s finančno pomočjo občine Bled.

Ta bo v soboto, 13.6.2015 od 10 ure dalje pod Grajsko skalo oziroma na Veslaški promenadi nad Grajskim kopališčem.

Program se začne ob 10h z odstranjevanjem japonskega dresnika na prizorišču, očistili bomo travnik med ograjo kopališča in cesto. Na društveni stojnici bodo v živo predstavljene tudi ostale invazivne tujerodne vrste, ki rastejo v naravi in živijo v jezeru. Predstavili bomo delo društva in načrte za prihodnost.

Sestavljali bomo bonsaje iz homuljic in netreskov, sadili krešo in druge rastline, izdelovali lučke in še kaj, lahko se boste preizkusili v ročnem oblikovanju gline in spremljali znanstveni poskus.

Ker bo vroče, vam bomo ponudili tudi osvežilne pijače in dobro domačo brezmesno zelenjavno juho. Ker bomo prireditev poizkušali izvesti po sistemu Zero-Waste (brez odpadkov), lahko posode in kozarce prinesete s seboj.

Ves izkupiček prireditve je namenjen zadnjim obrokom kredita, ki smo ga najeli za odkup zemljišča v zaščitenem območju Natura 2000 v leta 2004 obranjeni dolini Brje. Prav zato še posebej vabimo vas, ki poznate borbo Za Brje, prav tako pa vabimo tudi vas, ki tega še ne veste, pa bi morda radi izvedeli.

Prireditev bo trajala od 10h do 23h. Vabljeni!

Za več informacij sem vam na voljo Miha Žvan, 031-617-851

Predavanje dr. Jože Štirn

 

Društvo za varstvo okolja Bled
 
Vabi na predavanje, (ki je odpadlo v novembru 2010):
 
CILJI VARSTVA NARAVE, OKOLJA IN PREBIVALCEV OB SAVI DOLINKI TER NJENE SOCIALNOEKONOMSKE FUNKCIJE IN SPOŠTOVANJE OBREŽNEGA ZALEDJA BRJA IN BREJ SO VEČJI OD ŠE VEDNO NAČRTOVANE ZAJEZITVE 
 
dr. Jože Štirn, zaslužni prof. oceanografije in akvatične ekologije na Université international de la Mer, Cagnes sur Mer, Nice, FRANCIJA
 
Prebivalec Piškovice Jože Štirn bo predaval o  Savi Dolinki Brju in Brejah, hkrati pa tudi pomenu varstva narave, voda in okolja na Bledu in širše.
 
Predavanje bo v četrtek, 21.04.2010 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h. 

PTICE POZIMI V BRJU IN BREJAH, Bor, Žiga in Boris Kozinc

VELIKA SINICA (Parus major) V SNEŽENJUŽiga je predstavil svojo raziskovalno nalogo: POJAVLJANJE PTIC V BRJEH IN BREJAH V ZIMI LETA 2008/09 S PRIMERJAVO Z ZIMO LETA 2002/03. Bor je predstavil nekaj zelo zanimivih ptičjih sledov, ornitolog Boris Kozinc pa je na kratko predstavil ptice, ki so bile opazovane pozimi v Brjeh in Brejah. Predavanje je bilo v četrtek, 24.2.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.

prenesi plakat.doc

 

 

 

Uvod

uvod_boris kozinc.mp3

 

Bor Kozinc: Ptičji sledovi

posnetek predavanja

Powerpoint predstavitev: Ptičji sledovi (ppt)

 

Žiga Kozinc: Pojavljanje ptic v Brjeh in Brejah v zimi leta 2008/2009 s primerjavo z zimo 2002/2003

posnetek predavanja

 

Boris Kozinc: Predstavitev opazovanih ptic v Brju in Brejah

posnetek predavanja

Powerpoint predstavitev: Ptice v Brju in Brejah (ppt)

Lehnjakotvorni izviri v Brju in Brejah

[nggallery id=9 thumbnail=yes]

Leaflet on the natural values of the River Sava Dolinka Valley

 

Committee for saving the Sava Dolinka River

 
Established in January 1999
Members: 1500
 
Leaflet on the natural values of the River Sava Dolinka Valley
(translated in english for the Ramsar's Convention meeting, Bled , oct. 2001)
 
 
 

Just above its confluence with the river Sava Bohinjka, the river Sava Dolinka had excavated a valley in a moraine of  Bohinj glacier, closed from both sides. Still today there is neither a highway nor a railway leading through it. A vigorous and torrential river had separated a slightly undulated landscape of Bled from a flat land beneath the Stol mountain. A separation is just an appearance, as the river created and deepened, running through a lake sediment and glacier alluvium, the new relationships. Things which are elsewhere hidden under the surface, here become visible again. In a long period of time and space the river created a valley, which restores the echo of the river's name: Sava Dolinka. A dull buzz from the valley leads to the river and guides deeper beyond the traps of civilization into the earthly layers to become one with the nature itself.

 
Bled is realy a kind of nook: on the north it is closed by Mežakla and Hom hills, on the west there is the natural obstacle of  the Pokljuka plateau and the mountain of Triglav and on the south there is Jelovica plateau. A chain of high mountains and plateaus is broken on east, where the valley mornings the sun. The valley of Sava Dolinka is a gap between inhale and exhale of days and nights, which renders us to see space in all its freedom, simplicity and variety. Right here, between Vrba and Bled is a place, which represnets the essence of our's and our poet Prešeren's likeness of  paradise. Let it take its course!
 
In the middle of the fields, between settlements Dobe, Gmajna, and Zasip, behind the dense forest edge above Dobravci, a special world, a real oasis of untouched nature is opened to the visitor.  From the steep road following tightly the slope, descending toward the stream of buzzy river, now and than a contour of tall red pine trees could be seen from the bottom of the valley, covered by the bright green of beech, white beech and hazel trees.  This special atmosphere is intensified by the play of sun rays which now and than succeed to reach ground through the dense vegetation. Various birds sing their songs, among them black birds, titmouses, common chiffchaffs and song thrushes, the best singers. With every step we enter deeper  in the valley and its earthy history. Agglomerates of  sand and stones of different forms are seen emerging from the ground vegetation like the remnants of ancient ruins which were brought here by the glacial  and uncovered  by the river itself. It can still be seen the creativness of both, the power of glacier and the force of water. The first one grinds and transports, the last one polishes and carries further. But it remains what has been created here.
 
Sava dolinkaFrom the road at the bottom of the valley the view is opened of the peak of the mountain Stol with the Golica ridge. An attentive visitor is able to notice a trace of an old river-bed along the road. On the other side, if  he is curious enough, he could find out that at a place where the pine trees are the most abundant, a  trace of an island still exist as an evidence that the river had change its course.  Water from the springs emerging from the slopes of the valley is still filling the old river-bed and supply various wetlands. This spring-water finding a way through the alluvium of an ancient lake is saturated with limestone depositing it at a location as a travertine. Within the porous stone there is hundreads of  life forms creating cups and artificial passages gethering in a picturesque, some ten meter long golden – yellowish cascades. A vivid rock soaring before our eyes is fragile like a lace therefore just one false step can destroy  that masterpiece of centuries. Here we are sharing an experience of  the vulnerability of life compared with the fragile rock which is carrying only a bit of  it. These are the last travertine cascades preserved in the region of Gorenjska. The area with the name  B’rje which means wetland,  hides-some exceptional and rare plants and is therefore protected as a natural monument. A stand of Saw-grass, a vulnerable plant is thieving  at the foot of a slope while a tiny Fen orchid finds an unstable moisty substrate as an ideal growing place.
 
On worm days, when the sun hits the slopes, the valley smells on the red pine trees. An association of  red pine trees and grasses (Brachypodio-Pinetum) is rare, extending mostly along the river Sava Dolinka being the most abundant and beautiful right here. The land used as a pasture in old times, has been gradually overgrown by pine trees, willows, elms, ash trees, beeches, spruces, reaching nowadays a high biotic and landscape diversity. This should be a forest of a special value, with ecological and social function being more important than economic one, taking  also in a consideration its position of a  green zone of Bled. The water sources and marshy sites which remain opened, not being overgrown by the forest are important sites for the migrating and overwintering birds as well as important ecological niches for wildlife. Woods, shrubbs, meadows, overgrown pastures, river banks, river and of course riverside wetlants are abundant mosaic of  habitats. The EU legislation pays special attention for them and ranks them among habitat types with  a priority of conservation. In such special environment rare flower and animal species are living. Loeselova grezovka (Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)
 
A tiny yellow blooming Fen orchid (Liparis loeselii) being on the Red list as an endengered species, has on the river banks of Sava Dolinka two of a few habitats in Slovenia. The Convention for protecting an European vegetation and wildlife suscribed also by Slovenija, ranks it among severe conservated species. Just a few flowers can be noticed on a small area of some square metres. The Saw grass (Cladium mariscus), a Cyperaceae with sharp cutting leafs had colonized an old river-bed. The plant is rare and in the valley there is its largest biotop.
 
Rosy flowers of Bird's – eyed primrose (Primula farinosa) which rise between dark stems of Black bog – rush (Schoenus nigricans) give a special charm to the water springs in springtime. On the more humid grounds very common are also both carnivorous plants, a Whiteflowerred  alpine butterwort (Pinguicula alpina) and a Blueflowerred common butterwort (Pinguicula vulgaris).
 
The valley of the river Sava Dolinka is a home for several endangered animal species. Half of all known amphibian species in Slovenia can be found in the stagnant water systems near the bank. Nine butterfly species that occur here are rare in the alpine region. A Common sandpiper (Actitis hypoleucos) uses river sandbank as its breeding place. Nearby, in pine crowns, two raptor species are breeding, a Black kite (Milvus migrans) and a Hobby (Falco subbuteo). The area is one of two in Slovenia where breeding of the Black kites was confirmed. Under Piškotar's bridge is the most northwestern place where huchen (Hucho hucho), the greatest predator in fresh waters of Eurasia, are spawned. In waters of the Dolinka valley also an endangered lamprey can be found.
 
A river with its banks is a very dynamic system, which changes continuously. It was mentioned in the old Franciscan cadastre that there was an island in B'rje area. Nowadays the river is still deepening its bed and sapping its banks. The dam of the HE Moste took away the river its gravel but not its power. This should be an experience  to become aware that nature is our true value, and that natural habitats are so complex that they can not be replaced by man if  destoyed.
 
An information that was inscribed in every ecosystem by thousands of years of emerging, transforming and adjusting can not be falsificate even in a modern information era. So, let's preserve and take care of already recognised and many times verified values.
 
If comes to a realisation, the project "Sanation and Enlargement of hydroelectric power plant HE Moste" with a compensation basin, is going to completely destroy a natural monument of wetland B'rje. Therefore the old hydroelectric power plant with its accumulation basin yet being in an operation for a half of a century, must be renewed. Works should be in accordance with the natural potential of this area, following a holistic concept which appreciates signage between the river and its environment as much as the condition for the maximum production of energy.
By supporting this approach the communities of Bled, Jesenice, and Žirovnica will make a step forward in a new cycle of sustainable development which is going to last.
 
The two valleys were created in Glacial. The glacier of Bohinj carried the huge amounts of a material at first, which ground and deepened the valley of the River Sava Bohinjka later on. The other glacier in the valley of Sava Dolinka was weaker, reaching only the slopes of Blejska Dobrava while the more extensive glacier of Bohinj pushed the river Sava Dolinka away, right to the very foot of the Karavanke mountains. During the warmer interglacial period, the river moved its course again toward the slopes of Mežakla.  At the end of the last glaciation the river cut its gorge of Kavčke, which was flooded for the purpose of the hydroelectric power plant in 1951.
 

Cvetje v Brju in Brejah 2

[nggallery id=8]

Prošnja za donacijo


 

 

ODKUPIMO MAJHEN KOŠČEK BLEDA, REŠIMO VELIK DEL NARAVE…

 

Spoštovane prijateljice in prijatelji narave!

Iskreno se zahvaljujemo vsem dosedanjim podpornikom in donatorjem, ki so nam v tem času nakazali sredstva ali pa nam tako ali drugače pomagali.

Z vašo pomočjo smo že dvakrat, prvič leta 1999 in drugič leta 2004 celo z referendumom preprečili potopitev naravnega spomenika v Brjeh. Da se poskusi uničenja ene od najlepših in najbolje ohranjenih dolin v okolici Bleda in Vrbe ne bi vrstili v nedogled, smo se po temeljitem premisleku odločili za nakup ene od najpomembnejših parcel v osrednjem delu zavarovanega območja.

Do sedaj smo z vašo pomočjo zbrali 14.000 evrov kupnine za parcelo, za plačilo celotne kupnine pa potrebujemo še 18.000 evrov. Že letos bomo začeli s parcelo upravljati v skladu z načelom trajnosti in sonaravnosti  po tradicionalnih načinih, ki so jih kmetje v dolini v preteklosti že uporabljali in z izgradnjo informativne učne poti, ki bo namenjena domačim in tujim obiskovalcem. Na zemljišču rasteta Loeselova grezovka in Rezika, rastlini, ki se nahajata na rdečem seznamu evropskih ogroženih vrst. Lotili se bomo  čiščenja njunega življenjskega prostora z redčenjem dreves in košnjo rastlinja, ki se zarašča v mokrišče. Vsi posegi bodo potekali pod strogim nadzorstvom Zavoda za varstvo narave Kranj (Zavod).

Namen nakupa parcele je rešitev doline, varovanje in trajno upravljanje Brja. V soglasju z lastniki zemljišč in Zavodom želimo vzpostaviti učne poti skozi Brje ter predstaviti vse plasti in posebnosti naravnega bogastva doline. V nadaljevanju želimo z brvjo povezati oba bregova Save Dolinke, Bled in Vrbo, dva ključna kraja v zavesti slehernega Slovenca. S tem bi dejansko, ne samo simbolno, povezali Blejski kot pod Triglavom in Deželo pod Stolom.

Tokrat pri reševanju doline lahko spet pomagate tako, da prispevate donacijo Društvu za varstvo okolja Bled, ki jo bomo namenili izključno za nakup zemljišča in upravljanje zavarovanega območja. Lastnik zemljišča je že Društvo za varstvo okolja Bled, ki parcele po statutu društva ne more odtujiti.

Zavod nam je pripravil strokovne smernice za upravljanje s tem območjem, pridobiti pa želimo tudi skrbništvo nad dolino po Zakonu o ohranjanju narave. Izdelali smo strokovno študijo biotopa z izvedenim kartiranjem odseka Save Dolinke med Piškotarjevim (Zasip) in Blejskim mostom (Brje) in proučili možnosti sonaravnega turizma območja Blejskega kota, Jeseniške doline in Dežele od Radovljice do Žirovnice. Pripravili smo tudi dolini neškodljiv in prilagojen alternativni predlog projekta sanacije HE Moste.

Če želite podpreti prizadevanja za ohranitev Save Dolinke in Brja, lahko nakažete poljubni znesek na spodaj navedeni račun društva. Če želite biti kot donator navedeni v publikacijah in na tabli v Brjeh nam to pisno sporočite.

Z vašim prispevkom oziroma donacijo (veseli bomo vsakega prispevka, tudi 5 evrov nam pomeni veliko) lahko postanete boter, skrbnik ali idealni solastnik delčka mokrišča. To bo tako ostalo trajno ohranjeno in zavarovano za nas in prihodnje rodove, v ponos vsem ljubiteljem narave in življenja. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti zgolj kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi.

Bled je eden pomembnejših prepoznavnih simbolov Slovenije, pa tudi Evrope, zato smo člani Društva za varstvo okolja Bled zavezani k stalnemu in aktivnemu spremljanju, opazovanju in ohranjanju narave in okolja Bleda z vsemi sredstvi. Trudimo se za sprejem obeh bregov Brja v evropski sistem varovanja zaščitenih območij Natura 2000, kamor dolina zaradi svojih evropsko prepoznanih kvalitet upravičeno sodi. Na državni seznam Natura 2000 je bila že uvrščena, potem pa izbrisana. Na spisek območij, ki izpoljnjujejo pogoje za sprejem v Natura 2000 so jo ponovno uvrstili na biogeografskem seminarju EU. Na teh seminarjih strokovnjaki iz članic EU določajo območja, ki so zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna trajne ohranitve. Predlog trenutno čaka na mizi ministra za okolje RS. O tej problematiki smo v mednarodnem letu biotske raznovstnosti obvestili tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki pravi, da aktivnosti spremlja in nas v naših prizadevanjih podpira.

Prosimo, če lahko prispevate po svojih zmožnostih. Dolina in vaši vnuki vam bodo hvaležni.

 

Društvo za varstvo okolja Bled                                                 Odbor za rešitev Save Dolinke

Miro Kapus                                                                                   Janko Rožič

 

TRR: SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

BIC (S.W.I.F.T.)  GORE SI 2X

DŠ: 44541287

matična št.: 1142127

naslov:

Društvo za varstvo okolja Bled

Mlinska cesta 3

4260 BLED

 

www.zavest.net

 

 

 

 

Živalski svet

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Loeselova grezovka

(Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Loeselova grezovka (Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Grezovko uvrščamo med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Poleg luskastih listov pri dnu stebla požene še dva bleščeča suličasta zelena lista. Cveti od maja do julija. Na trikotnem steblu se odpre do deset rumeno zelenih cvetov. Suho steb-lo z vretenastimi trirobimi plodovi se lahko ohrani do naslednjega cvetenja. Iz gomolja v zemlji izraščajo kratke nerazvejane korenine. Grezovka uspeva le v posebnih rastiščnih razmerah nekaterih močvirij in prehodnih barij.

V Sloveniji je malo ustreznih biotopov, kjer bi grezovka lahko rasla. Nahajališč, kjer je bila v zadnjih letih tudi najdena, pa je pri nas manj kot dvajset. Karta prikazuje razporeditev nahajališč. Nahajališča označena z nepolnim krogcem lahko smatramo za izumrla.

Na Gorenjskem raste grezovka v Brju, pod Bregom, pri Podhomu in na Rečici. Leta 2000 je bilo na rastiščih v Brju in pod Bregom najdenih po dvanajst primerkov. Dvanajst rastlin na enem rastišču je veliko. Obenem  nam ta številka pove tudi, kako zelo zelo ogrožena in redka je ta rastlinska vrsta. Na Rečici je bil zadnjič leta 1998 najden en sam primerek, tudi pri Podhomu se vrsta pojavlja le s posameznimi rastlinami.

Loeselova grezovka je kvalifikacijska vrsta v evropskem omrežju Natura 2000. To pomeni, da je v interesu Evropske skupnosti, da zanjo določimo posebna varstvena območja. Kot posebno varstveno območje »Barje pri Zasipu – Brje« sta bili opredeljeni, pa kasneje iz političnih razlogov izbrisani, tudi rastišči v Brju in pod Bregom.

Rezika in Loeselova grezovka sta uvrščeni v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. To je seznam 342 v Sloveniji najbolj ogroženih rastlinskih vrst. Predstavljajo kar 12% naše flore.

Vrste so glede na stopnjo ogroženosti v Rdečem seznamu razvrščene v naslednje kategorije:

Ex (Extinct) – izumrla vrsta

Ex? – domnevno izumrla vrsta

E (Endangered) – prizadeta vrsta

V to skupino sodi 34 najbolj ogroženih vrst. Njihova številčnost upada. Obstaja nevarnost, da bodo izumrle, če se bodo vzroki ogrožanja nadaljevali.

V (Vulnerable) – ranljiva vrsta

Ranljive vrste so sestavni del biotopov, katerih ekološko ravnotežje je občutljivo

že na manjše človekove vplive. Z nepri-mernim poseganjem v biotop lahko te rastline posredno uničimo.

R (Rare) – redka vrsta

Rastline, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je zanesljivo v največ petih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja (velikost kvadranta je 5,8 x 5,6km; v Sloveniji je 613 kvadrantov) sodijo v skupino redkih vrst.

Viri in karte:

  • Čušin, B. et.all; 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, rastline, Biol. inštitut ZRC SAZU
  • Martinčič, A. & Sušnik, F.; 1984: Mala flora Slovenije.
  • Wraber, T. & Skoberne, P.;1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. – Varstvo narave 14-15

Viri ilustracij:

  • Dostal, J.; 1989: Nova kvetena ČSSR
  • Krejča, J. & L.Šomšak; 1988: Rastlinski svet Evrope

Pripravila Martina Kačičnik Jančar, 1997, 2004

Tiskovna konferenca na MOP 3.7.2006

Na ministrstvu za okolje in prostor je bila včeraj, 3. 7. 2006 novinarska konferenca. na njej je sodeloval minister Janez Podobnik, Drago Polak (direktor Savskih elektrarn d.o.o., Anton Koselj, direktor HE Moste, Janko Rožič, predsednik Odbora za rešitev Save Dolinke ter Daniel Magajne, projetant Odbora. HE Moste so predstavili enako različico kot lani. Brje ter nasprotni breg bi razdelili po conah*, prvo in drugo cono, kjer sta Loeselova Grezovka in Rezika bi obzidali* z nasipom*. Conacijo * je izdelal inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Po uvodnem ministrovem govoru je nastopil g. Drago Polak, ki je razložil dosedanje dogodke okoli sanacije in doinštalacije ter obrazložil odločitev o sanaciji obstoječe strojnice*. Sledil je govor g. Antona Koselja, ki je še bolj podrobno spregovoril o sedanjem stanju strojnice in prilagojenem projektu s conacijo. Zagovarjajo referendumsko voljo občanov, češ, ne bomo potopili rastišč zavarovanih rastlin, ampak jih bomo obzidali z 10m visokim nasipom. Za njim je spregovoril Janko Rožič, ki je orisal dolino ter predstavil naša stališča in projekt, tehnično plat našega projekta pa je predstavil projektant g. Daniel Magajne.

* vir: zgoščenka v gradivu za novinarje SEL d.o.o., novinarska konferenca na MOP, 3. 7. 2006

[nggallery id=1]
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv