Posts Tagged ‘blejsko jezero’

  • Stran 1 od 2
  • 1
  • 2
  • >

LETO Z BLEJSKIMI LABODI

Predavanje bo v SREDO, 27.9.2017 ob 18h v Knjižnici Bled

Leto z blejskimi labodi-zgodbe, prigode in dogodivščine blejskih labodov, za katere skupaj s podjetjem Sava Hoteli Bled d.d. v Društvu za vsrstvo okolja Bled skrbimo zadnje leto. Kdo so, od kod prihajajo, njihovi problemi, navade in značilnosti.    Nekaj strokovnih podatkov, več pa o njihovem življenju na Bledu iz lastnih izkušenj in opazovanj, pa tudi o drugih ptičjih pritepencih na jezeru čez leto.

Predaval bo Miha Žvan, ki se v društvu ukvarja s temi lepimi blejskimi pticami. Predavanje je primerno tudi za mlajše.

 

431nilska

bled roza 12

Boris Kozinc in Aljaž Mulej

nilska

četrtek, 24.novembra 2016 ob 18h v Knjižnici Bled

Trenutki iz življenja ptic

Društvo za varstvo okolja Bled vas vabi na predavanje in pogovor o pticah. Ornitologa in ljubitelja narave Boris Kozinc in Aljaž Mulej bosta predstavila 13 ptic, ki bodo vsaka s svojo zanimivo zgodbo objavljene tudi v koledarju 2017, pogovarjali pa se bomo tudi o pticah na Blejskem jezeru.

Pobuda za jezero

 

Vabimo na dogodek, kjer bomo ponovno razmislili o stanju Blejskega jezera in državi ter lokalni skupnosti posredovali
 
POBUDO ZA JEZERO
Opozoriti želimo, da za izboljševanje stanja jezera ni veliko časa in je potrebno delovanje v tej smeri pospešiti.
 
Mag. Špela Remec Rekar, univ dipl. biol, Agencija Republike Slovenije za okolje, bo predstavila temo
 
BLEJSKO JEZERO
 
včeraj, danes, jutri
 
Zaradi sanacijskih ukrepov lahko Blejsko jezero danes spet uvrstimo med zmerno onesnažena mezotrofna jezera, vendar kljub temu po novih kriterijih ne dosega dobrega stanja. Ali je stanje Blejskega jezera možno še izboljšati? Je, vendar ne samo s sodelovanjem inštitucij, temveč vseh uporabnikov!
 
Svoje pobude za reševanje jezera bo predstavila tudi gospa Franceska Riolo, domačinka po dedu Petru Florjančiču, ki je trenutno sodelavka Komisije za okolje EU v Bruslju.
 
Pridružite se nam v knjižnici na Bledu v četrtek, dne 4. oktobra ob 18.uri.

Predavanje dr. Tomaž Amon, biolog

 

O jezeru in še kaj

Predavatelj dr. Tomaž Amon je biolog, doktorat je opravil s področja delovanja živčnega sistema žuželk. Po desetih letih službovanja kot raziskovalec na Inštitutu za biologijo je 1997 osnoval svoje podjetje, ki izdeluje izobraževalno programsko opremo ( www.bioanim.com ), v zadnjem času pa se ukvarja tudi z algami ( www.algaehunter.com ). Zakaj bo torej nevrofiziolog predaval o Blejskem jezeru? Tomaž Amon bo predstavil svoj osebni pogled na to tematiko in predlagal nekaj metod, ki gotovo ne bodo “po učbeniku”. Potem bo spregovoril o možnosti povezav modernega spletnega izobraževanja in problematike Blejskega jezera. V Arabskem svetu je internet pomagal do revolucij, mogoče bo tudi pri eko-problemih Gorenjske?

Predavanje bo v četrtek, 26.05.2010 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h. 

 
 

Voščilo ob dnevu vode 2011

(Dopolnjeno 31.3. 2011) Danes ob 10h dopoldan so že čistili cev in jaške pod teraso kavarne Park v neposredni bližini starta veslaške regate, na mestu, kjer je prišlo do preliva. Delavci so mi potrdili, da je bila cev polna peska in listja. Voda se ne preliva več v jezero.

 

(Dopolnjeno 29.3. 2011) S strani občine Bled smo prejeli odgovor, kjer med drugim piše:"Na podlagi pregleda jaškov je bilo ugotovljeno in dogovorjeno, da se še v tem tednu ( najkasneje do 1.4.2011) na predmetnem območju izvede čiščenje meteornih kanalov in jaškov, po katerem se odvajajo meteorne in izvirske vode." Slika, posneta danes kaže, da s čiščenjem še niso pričeli.

(Dopolnjeno 28.3. 2011) Kamion je 25.3.2011 po uri in pol odšel, danes, 28.3. teče voda s kanalizacijo še naprej, zdaj tudi skozi naslednji sve prelivni cevi. Stanje je torej še slabše kot prej.

(Dopolnjeno 25.3. 2011) Danes ob 14h se je pripeljal kamion za čiščenje kanalizacije in po uri in pol tudi odpeljal. Rezultati bodo vidni kmalu.

 

Ob dnevu vode voščimo vsem bralcem teh strani in jim želimo polne kozarce čiste vode zdaj in za vedno.

 

Po svojih močeh lahko pripomorete k čistejšim in bolj zdravim vodam. Z zbiralniki deževnice, pametno rabo vode, vzdrževanimi sistemi in premišljenim varčevanjem.

Predvsem pa si ne smemo lagati. Če je voda umazana, pomeni, da jo je nekdo umazal. Nekdo, ki ni ozaveščen in je enostavno malomaren. Večinoma so onesnaženja vode povzročili ljudje, vzrok pa je treba ugotoviti in odpraviti. Čistilna naprava je zadnja možna rešitev. Če onesnaženja ni, je ne potrebujemo. 

Pazite na vodo, tudi na Bledu.

Slike so posnetena na sončen Dan vode, 22. marca 2011 dopoldan. Niso posnete za tiste, ki ne verjamejo, da kanalizacija teče v jezero. Posnete so bile  v opomin tistim, ki za to vedo, pa prelagajo odgovornosti iz MOP na koncesionarje in občino in spet nazaj, studenci, takšni in drugačni pa tečejo v jezero ali mimo njega…

Poleg okoljskega problema izpostavljamo tudi turistični problem. Tuji turisti radi obiščejo Bled prav zaradi Vode. Bi pokazali te slike tujcu? Te dni se lahko prepriča na lastne oči. Fotografije smo objavili, ker upamo, da bodo te zadnje, ki dejansko kažejo na površnost, malomarnost, ignoranco in še kaj.

 

 

 

Na blejskem jezeru

 

Avtor: Zazula, Jožef (J, Z)

Vir: Dom in svet, 1899, letnik 12, številka 18, 
 
 
V zkipi, vzkipi, močni val,
stopi drzno čez obal,
moč pokaži maščevavca
za pravice zatiravca.
 
Da še pomniš, dobro znam,
kadar je Slovenec sam
po obrežju ribič hodil,
po vodovju tvojem brodil
 
Dober oče si mu bil,
s plenom rib si ga redil;
travnike si mu namakal,
ko je v suši k tebi plakal.
 
Oh! okrog poglej sedaj:
mar spoznaš še rojstni kraj ?
Skoraj vsi sinovi vrh
so nekdanji ti pomrli.
 
Kar je bila tvoja last,
tujca zdaj drži oblast;
tvoje ribe sam pobira,
glada zadnji sin umira.
 
Kjer so bila prej polja,
tujec igre zdaj igra;
kjer so bila njih selišča,
tujec dela šetališča.
 
Nisi zabil še sinov,
še spominjaš se domov,
tvoja skrb še ni minila,
ni minila tvoja sila.
 
Vzkipi, vzkipi močni val,
stopi drzno čez obal,
sina zadnjega obrani,
dom pred tujci mu ohrani.
 

Nastop Blejskega jezera

 

Karlovčan Serafin (nabral in zapisal), 

Vir: Loški razgledi, 1989, letnik 36

Nekdaj so bili ondi, kjer je zdaj Blejsko jezero, jako lepi travniki in vrtovi. Skratka, bil je to pravi zemeljski raj. Stala pa je ondi tudi cerkev Marije Device in okoli nje mnogo bivališč.

Vse drugo je bilo lepo v redu, le pokopališča še niso imeli. Morali so torej mrliče drugje zagrebati.
 
Neke jako prijetne poletne noči, ko se vaščani pozno v noč zunaj, blizu cerkve, hlade in o vsakovrstnih rečeh pomenkujejo, zasliši se sem od cerkve jako mil pa otožen glas: »Naredite in pripravite še pokopališče, ako ne, bode se samo.« Ta glas se je ponavljal trikrat in vsakokrat močneje.
 
Vaščani pa, prevzetni kakor so bili, se ne zmenijo mnogo za to svarilo, temveč reko: »Tem bolje, naj se le naredi pokopališče samo, ga pa nam ne bode treba.«
 
In glej! Drugo jutro, ko se prikaže veličastno solnce izzad gora, lesketa se ondi, kjer so bili poprej lepi in cvetoči vrtovi i travniki, prelepo bisernato jezero s cerkvico Marije Device v sredi.

Imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor,

 
Bled, 11.1.2011
 
 
V skladu s 17. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled  – UPB  (Ur. list RS, št. 67/2009), vlagam pobudo – postavljam vprašanje:

za imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana.

Komisija bi povezovala strokovnjake različnih strok in predstavnike občin. Skupaj bi pripravili učinkovit prioritetni program ukrepov za zmanjšanje obremenitev in s tem izboljšanje stanja jezera.
 
Pristojnost komisije:
 
- opredeliti vse posamične vzroke za slabo stanje jezera
- pripraviti celovit program upravljanja z jezerom in pojezerjem 
- predlagati hitre in učinkovite ukrepe 
- dajati mnenja k posameznim ukrepom obeh občin (prostorski načrt, kanalizacija, kmetijstvo, ipd.)
- skupaj z občino in županom doseči ukrepanje za izboljšanje stanja jezera na državni ravni
- pridobiti zunanja strokovna mnenja
 
Predlagamo, da strokovno komisijo sestavljajo:
 
predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
predstavnik strokovnih služb Občine Bled,
predstavnik strokovnih služb Občine Gorje,
Ga. mag. Špela Remec Rekar, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, ARSO,  
G. Urban Ilc, Urad za upravljanje z vodami, Izpostava Kranj, ARSO, 
G. Anže Urevc, strokovnjak s področja upravljanja z jezeri,
Predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavod Kranj,
predstavnik Društva za varstvo okolja Bled (poznavalec in opazovalec dogajanja na jezeru).
 
 
Obrazložitev:
 
Bled je mednarodno priznani turistični center. Njegova največja atrakcija je Blejsko jezero, ki ga vsako leto obiščejo številni turisti iz vseh koncev sveta.
 
Največji problem jezera od srede prejšnjega stoletja do danes je njegova preobremenjenost s hranili in s tem povezan proces evtrofikacije. Zaradi izredno slabega stanja jezera, kjer je bilo prisotno stalno »cvetenje« cianobakterij in pomanjkanje kisika in so odmirale občutljivejše rastlinske in živalske vrste, je bila že leta 1955 ustanovljena prva posebna komisija, z nalogo, da pripravi predloge za izboljšanje stanja jezera. Ta se je odločila za dotok Radovne v jezero, kot najbolj primeren dolgoročni ukrep, vendar pod pogojem, da bo istočasno urejena tudi kanalizacija. Dodatno se je pojavil tudi predlog za restavracijo jezera s pomočjo odvajanja hipolimnijske vode z natego. Vsi trije ukrepi so bili realizirani. Radovna je bila v jezero speljana že v letu 1964, natega je začela delovati v začetku 80. let, kanalizacija pa se je začela urejati šele po letu 1984 in se ureja še danes.
 
Vsi trije ukrepi so prispevali k bistvenemu izboljšanju stanja Blejskega jezera, ki pa se v zadnjem obdobju zaradi stopnjujočih pritiskov iz pojezerja ponovno slabša. Ugoden učinek sanacijskih naprav, Radovne in natege je premajhen, da bi omilil vse negativne vplive, ki jih povzročajo pritiski iz pojezerja. 
 
S pritoki in padavinsko vodo je jezero neločljivo povezano s svojo okolico. Izraba prostora in dejavnosti v pojezerju morajo biti usmerjena tako, da se negativni vplivi na kakovost vode v jezeru zmanjšajo na najmanjšo možno mero. V pojezerju Blejskega jezera je za dosego tega cilja potrebno še marsikaj urediti. Pri tem imata s svojimi prostorskimi plani glavno vlogo in najpomembnejše naloge Občina Bled in Občina Gorje. Bledu pripada ožje pojezerje z jezersko skledo, velik del pojezerja pa se na SZ razširi v Gorjanski kot, kjer ima pristojnosti Občina Gorje. Prvi korak za usklajeno delovanje, trajnostno rabo naravnih virov in sonaravno upravljanje s pojezerjem, je ponovna ustanovitev komisije za sanacijo jezera. 
 
Še posebno nujno se nam zdi to v času, ko se je stanje jezera po nekajletnem optimističnem izboljšanju v zadnjem letu zelo hitro in kritično poslabšalo. V lokalnem okolju smo od jezera odvisni in zato tudi odgovorni za aktivno in učinkovito ukrepanje ter to isto zahtevati tudi od države..
 
Mag. Slavko Ažman 
 
 

Vodne rastline Blejskega jezera

Blejsko jezero skoraj vse leto ponuja obiskovalcem najrazličnejše možnosti za rekreacijo. Na žalost pa v zadnjih letih to harmonijo po prvi zimski otoplitvi vse pogosteje moti pojav vodnega cvetenja. Ledena skorja, ki je zaradi milih zim vedno tanjša, najkasneje v marcu že izgine. Kmalu zatem se pojavi drugačna skorja, nelepa in za rekreacijo neuporabna. Govorim o pojavu, ki ga žal pozna vedno več ljudi: imenujemo ga vodni cvet in ne prizanaša niti sladki niti slani vodi. V normalnih razmerah, ko vlada v jezeru dinamično ravnotežje, pa je jezero bogato z različnimi organizmi, ne samo algami. 

 

Olga Urbanc-BerčičVodne rastline Blejskega jezera. Proteus, letnik 53, št. 3, str. 99-102, november 1990.

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

A survey of aquatic birds occurring on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Power Plant Reservoir

Članek podaja vrstno sestavo, številčnost in fenologijo vodnih ptic treh gorenjskih jezer, kjer so avtorji opravljali popise enkrat na teden prek celega leta med novembrom 1995 in novembrom 1996. Skupaj so našteli 25.877 osebkov 34 vrst vodnih ptic. Od skupnega števila je bilo na Blejskem jezeru zabeleženih 55% osebkov, na jezeru HE Moste 24% in na Bohinjskem jezeru 21%.

Obravnavana jezera so za gnezdenje vodnih ptic relativno nepomembna. V zanemarljivem številu tu gnezdi mlakarica Anas platyrhynchos. Omembe vredna je gnezditev treh parov labodov grbcev Cygnus olor na Bledu. Obravnavana jezera so pomembnejša za prezimovanje. Tu prezimuje med 10% in 20% vodnih ptic, prezimujočih v severozahodni četrtini Slovenije.

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

Avtor(ji):

Jančar, Tomaž (avtor)
Kmecl, Primož (avtor)
Kozinc, Boris (avtor)
Mihelič, Tomaž (avtor)
 
Vir:Acrocephalus, 2007, letnik 28, številka 135
 
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv