Posts Tagged ‘bled’

Ljuba Kapus prof. defektologije

Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol.

V Sloveniji imamo samo dve večji naravni stalni jezeri, Blejsko in Bohinjsko. Kljub razmeroma majhni oddaljenosti ležita v različnih hidro-ekoregijah, zato lahko trdimo, da je Blejsko jezero edino naravno predalpsko jezero v Sloveniji. Že samo to dejstvo izpričuje pomembnost Blejskega jezera, ne samo za Bled temveč za vso Slovenijo.

Zaradi naravnih potencialov je bilo pojezerje Blejskega jezera poseljeno že od paleolitika, slikovita lega jezera med ledeniškimi osamelci, pa je že ob koncu 19. stoletja vzpodbudila razvoj turizma. Z razvojem človeške družbe in krajev v pojezerju so se antropogeni pritiski na Blejsko jezero spreminjali in stopnjevali. Analize sedimenta (J.Sketelj, M.Rejic 1960) so pokazale, da so se prvi znaki slabšanja, ki so se odrazili kot pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, začeli kazati že pred letom 1914, ko antropogeni pritriski na jezero še niso dosegli današnjih razsežnosti. Nezadostna kanalizacija, ki še danes ni povsem urejena, je ob ekspanziji množičnega turizma v 50. in 60. letih povzročila, da je vnos hranilnih in drugih škodljivih snovi močno presegel samočistilne sposobnosti jezera. Porušeno je bilo naravno ravnotežje, kar se je odražalo v zmanjšani prosojnosti jezerske vode, propadu občutljivih rastlinskih in živalskih vrst in masovnih cvetenjih cianobakterije Planktothrix rubescens (syn. Oscillatoria rubescens) ter drugih vrst alg z vsemi spremljevalnimi učinki, ki vplivajo na neprijeten videz in občasno tudi na vonj jezera. Prekinitev dotoka odplak v jezero, zmerna urbanizacija ter zmanjšanje drugih obremenitev, predvsem intenzivne živinoreje v prispevnem območju jezera, bi morali biti prvi ukrepi za izboljšanje stanja jezera. Namesto teh ukrepov, ki bi zahtevali zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera, je bila, leta 1964 v jezero speljana Radovna, leta 1980/81 pa na dno jezera položena natega, medtem ko se je odotok odplak v jezero delno saniral šele v letu 1985 in še danes kanalizacija na Bledu ni povsem urejena. Stanje Blejskega jezera se je zaradi ukrepov sicer izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta in voda v jezeru je bolj prosojna, vendar tako stanje jezera ni stabilno, kar se odraža v občasnih cvetenjih fitoplanktona. Hkrati je zavajajoče in daje lažne vtise o neobremenjenosti jezera in urejenosti pojezerja.

Z dotokom Radovne in položitvijo natege so se umetno spremenile hidrološke značilnosti Blejskega jezera, zmanjšal se je zadrževalni čas vode v jezeru in kroženje vode v jezeru v času spomladanske in jesenske homotermije zajame celotno globinsko plast – hipolimnij, ki se pred sanacijo ni v celoti premešala. Posredno se je zaradi odvzema vode hidrološko spremenila tudi Radovna za zajetjem v Grabčah, Jezernica in Sava Bohinjka, kar po novi vodni direktivi (Directive of the European Parliament and of the Council 2000/60/EC), ki zahteva dobro ekološko stanje vseh vodnih teles do leta 2015, ni sprejemljivo. Dobro ekološko stanje le malo odstopa od naravnega izvirnega stanja, kjer človekovi vplivi še niso pustili večjih posledic v vodnem ekosistemu. Ocena ekološkega stanja vključuje poleg hidroloških, morfoloških in kemijskih analiz predvsem biološke analize, ker so vodni organizmi najboljši pokazatelji stanja okolja v katerem živijo. Če vodno telo ne doseže dobrega ekološkega stanja, so potrebni sanacijski ukrepi, oziroma so državam članicam EU naloženi penali.

Glede na spremenjen hidrološki režim, ki odstopa od izvirnega-referenčnega stanja Blejsko jezero ne more doseči dobrega stanja, še zlasti ne, ker se obremenitve in pritiski na Blejsko jezero zaradi naraščajoče urbanizacije v zadnjem obdobju celo še stopnjujejo.

Resnično je že skrajni čas, da se prenehamo slepiti in začnemo načrtovati okolju prijazen, zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera.

Ana Marija Kovač, Marisa Monti

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.

Finance in proračun

Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005

1.Mestna občina Ljubljana          921.307
2.Mestna občina Kranj                566.266
3.Občina Bled                             271.458
 

Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.

Pridobljena evropska sredstva v letu 2005

1.Hrastnik                                           332.288
2.Komenda                                         262.175
3.Kuzma                                             227.996
4.Mestna občina Velenje                   193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec       168.908
…
BLED                                                            0

Gospodarstvo

Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.

Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.

Občinska uprava

Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.

Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.

Matevž Čelik, univ. dipl. arh.

Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

PREDŠMARNI VEČER NA MLINEM

Branje v večernem odsevu Blejskega jezera

v ponedeljek, 14. avgusta 2006 ob 20. uri

PRISRČNO VABLJENI !

Zahvaljujemo se :

blejskim čolnarjem, gostišču Štarkl, Občini Bled in Mlinanom

Prireditev bo v primeru slabega vremena preložena.

Na Bledu potrebujemo spodobno živilsko trgovino. Ali potrebujemo tudi velik trgovski center?

Vezenine Bled so bile v preteklosti zelo poznana tekstilna tovarna, cenjena doma in tudi v tujini. Odlikovala se je s kvalitetnim oblikovanjem dekorative in konfekcije.

S pogodbo 19. 9. 1994 je Sklad za razvoj prodal Vezenine sedanjemu lastniku Antonu Maglici s Klanca pri Kozini. V obratih Vezenin v Kočevju, Ilirski Bistrici, Vipavi in na Bledu je bilo tedaj zaposlenih 600 delavcev. Delavci iz obratov Vipava in Bled smo zaradi premalo izplačanih plač v takratnem znesku od 600.000 do 800.000 Sit postali skupni lastniki enotnega poslovnega deleža. Ob podpisu pogodbe naj bi naše interese zastopal sindikalist Aleksander Bartol.

Po dveh letih novega lastništva so se pričela odpuščanja delavcev, velik del delavcev ni prejel nikakršnih odpravnin. Po pripovedovanju delavk iz Vipave jim je bilo s strani lastnika in kadrovnika ponujeno 30 000 sit z besedami »Vzemite, ali pa 10 let ne boste dobil nič«. Odpuščanje se je nadaljevalo, 20. 5. 1999 nas je bilo še 100, 24. 3. 2005 nas je ostalo le še 47 delavcev, ki še upamo na družabnikovo pravično izplačilo. S strani kadrovika Jakoba Pora smo od junija 2003 dobivali ponudbe za »prodajo idealnega dela skupnega poslovnega deleža« za ceno, na katero nismo mogli pristati. Nekateri so bili svoj delež prisiljeni prodati za smešno nizko ceno, saj niso imeli sredstev zapreživljanje. Kadrovik, naš nekdanji sodelavec in sedanji svetnik Liste za požarno varnost naj bi bil zelo aktiven tudi pri prodaji zemljišč na območju Vezenin.

Zakaj je prišlo do takega zloma Vezenin? Celotno premoženje je lastnik Anton Maglica dobil, po našem mnenju, za zelo nizko ceno, vsekakor je za enkrat večji znesek že kmalu prodal polovico poslovne stavbe Mercatorju. Celotno premoženje je obsegalo: poslovno stavbo na Bledu, stavbo stare barvarne, stavbo stare vezilnice, novo vezilnico z novimi stroji (takrat vredne 5 milijonov mark), obrat v Vipavi , počitniške hiše na Cresu, osem stanovanj na Bledu, Eva butik v pasaži Maksimarketa v Ljubljani z visoko vredno zalogo, dve trgovini na Bledu, skladišče z visoko vredno zalogo gotovih izdelkov (prti, zavese, čipke …).

Lastnik je vse premoženje postopoma prodajal, vendar so Vezenine kljub temu venomer izkazo-vale negativno bilančno stanje in dolgove. Na kranjskem sodišču bo vložena zahteva za izbris podjetja iz sodnega registra. Torej Vezenin ni več. In denarja za odpuščene delavce tudi ne.

Pač pa si je v tem času Anton Maglica pridobil obilo premoženja. Poleg podjetja v Kozini je lastnik hotela in igralnice v Ankaranu, v času propadanja so Vezenine kupile podjetje Veletekstil s petnajstimi trgovinami po Sloveniji. In, glej ga, šmenta, kot beremo v Blejskih novicah, september 2005, zdaj Veletekstil kupuje Vezenine. Predstavnik pa lažnivo izjavlja, da so delavcem izplačali vse odpravnine in ostala izplačila ter poravnali vse terjatve. Magličina podjetja se torej kupujejo med seboj. Ne zdi se nam čudno, da pristojni državni organi preiskujejo njegovo poslovanje oz. poslovanje njegovih podjetij. Sumijo na oškodo-vanje družbenega premoženja.

Sprašujemo se, ali so Vezenine res mrtve zaradi neproduktivnosti ali zato, ker se je denar prelival drugam. Vezenine ga niso imele za nadaljevanje dela, ne za pošteno izplačilo delavcev, gospod Anton Maglica ga ima očitno dovolj, da pričenja z novim zanesenjaškim projektom na Bledu, izgradnjo številnih varovanih stanovanj. Ali bi bila to res varovana stanovanja, če mu bo dovoljeno graditi, lahko le ugibamo.

Prizadeti smo Občinski svet in župana prosili za pomoč, a je naša prošnja ostala brez odziva. Razočarani smo, saj z Vezeninami odhaja ne le del blejske zgodovine, temveč tudi del občinske dobrobiti, življenjskega standarda v našem kraju in čudi nas, da občina še naprej stavi na investicije takih podjetnikov, kot je lastnik bivših Vezenin. Ali mu naši predstavniki res še zaupajo, ali od njegovih projektih, ki so slabi za Bled, vidijo tudi lastne interese?

Upamo, da se bo sodstvo v naši državi zganilo in rešilo odtujeno premoženje, ki ga v Sloveniji ni malo.

47 lastnikov skupnega poslovnega deleža Vezenin Bled

Pripis: 47 delavcev Vezenin Bled, ki so ostali brez zaposlitve, lastnik pa jim noče izplačati poštenih deležev iz skupnega poslovnega deleža, je poslalo na Občinski svet dopis za pomoč ob njihovih težavah ob likvidaciji podjetja. Komentar svetnika Dominika Lavriča na njihov dopis (iz Zapisnika 21. redne seje Občinskega sveta Občine Bled) pa je bil:
»Strokovne službe občine bi morale skrbeti, da nam take dopise ne pošiljajo na stroške občine. Gre za zlorabo nekaterih, ali upravičeno ali neupravičeno, in zaradi tega naj z občine taki dopisi ne prihajajo več. V njem je navedenih veliko obtožb na Jakoba Pora.«

Toliko o občutljivosti naših izvoljenih svetnikov ob osebnih tragedijah njihovih občanov ter o njihovem občutju odgovornosti za preprečevanje podobnih nemoralnih poslovanj.

Blaž Intihar, dijak

Sedim in pišem. V Brju. Ura je okoli 11 in nikamor se mi ne mudi. Vse, kar potrebujem za življenje, imam tu. Čisti zrak in čista voda. To je vse. Ničesar več ne potrebujem. Tu, v Brju imam celo več, kot bi potreboval. Imam prijatelje! To mi veliko pomeni. Tu so pravi prijatelji. Lahko jim vse zaupaš, pa te ne bodo nikomur izdali. Garantirano. To so ptice, metulji, ribe, … Tu imam pa še nekaj, in to je najpomembnejše. Tu je del mojega srca, v to dolino sem kar nekako zaljubljen. Sem se vračam najmanj enkrat tedensko.

Privlači me tukajšnje nasprotje. Vedno, ko pridem sem, je vse tako zelo tiho, pa vendar tako glasno. Tiho je, ker ko pridem sem, ne vidim nikogar od ljudi, tu se lahko sprostim, umirim. Če pa pogledam drugače, pa je vse tako glasno. Mravlje tekajo sem ter tja, metulji poskakujejo po rosnih cveticah, ki so se pravkar nastavile jutranjemu soncu. Vse je tako hitro, in vendar tako počasi. Vse je čisto neponovljivo.

Mogoče je voda, ki ravnokar teče mimo mene, tu že bila. Ali pa tudi ne. Nikoli ne bom izvedel. Ne vem niti, kako je bilo tu pred tisoč ali mogoče milijon leti. Vem pa, da danes in v prihodnosti tu ne bo jezera. Še najmanj umetnega. Tistega, ki bi to tišino uničilo in iz nje naredilo glasnost, in ki bi iz glasnosti naredilo tišino. Tega nikakor tukaj ne bo. Tu vladajo nasprotja! Če bi si tu slučajno kdo drznil narediti jez, bi vsa nasprotja uničil. In tako dolina ne bi mogla delovati normalno. Bila bi tako rekoč iznakažena, pusta, dolgočasna in predvsem umazana. Umazana od misli in dejanj odgovornih. Saj vemo katerih.

Sploh pa ne razumem, kako lahko Savske elektrarne temu prelepemu predelu rečejo Brje. To ime je prelepo, da bi ga lahko kar tako uporabljali za svoje zle namene. Saj je res, vsi imamo pravico govora, a vendar bi bilo pošteno, da ime Brje uporabljajo ljubitelji tega predela, ne pa tisti, ki to hočejo uničiti. Ker takrat Brja ne bi bilo več. Prav grozno mi je, ko pomislim, kaj vse si ljudje upajo in kaj vse si lastijo. Kakor da nimajo svoje zemlje, bi radi še sosedovo in tako naprej. Kakor da bi jaz okoli svoje hiše vse nasvinjal, potem bi pa šel k sosedu in mu rekel, da mi mora dati tudi on svojo zemljo, in tako naprej, dokler ne bi bil ves Bled moj in ves zasvinjan. Tak princip imajo S. E. Radi bi si postopoma prilastili vso reko in vso zasvinjali, namesto da bi počistili tisto kar imajo. S tem na koncu ne bo nič. Nula. Čista logika. Tako bi bilo bolje, da bi si Savske elektrarne namesto golega nakladanja po krajevnih skupnostih privoščile tečaj logike. Bi bolje delovali. Ampak naj bo to samo dobronameren nasvet v prihodnje. Kot tudi nasvet vsem Blejcem: ohranimo Brje. Naj živi ta prelepa dolina. In naj je ne uničijo ljudje, ki so dokazali, da ne znajo razmišljati logično. Zato razmišljajmo

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Prof. dr. dr. Franz Copf:

Dr. Branko Brodnik:

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Dušan Merc, pisatelj: