Posts Tagged ‘bled’

Stanje Blejskega jezera v luči Evropske vodne direktive

Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol.

V Sloveniji imamo samo dve večji naravni stalni jezeri, Blejsko in Bohinjsko. Kljub razmeroma majhni oddaljenosti ležita v različnih hidro-ekoregijah, zato lahko trdimo, da je Blejsko jezero edino naravno predalpsko jezero v Sloveniji. Že samo to dejstvo izpričuje pomembnost Blejskega jezera, ne samo za Bled temveč za vso Slovenijo.

Zaradi naravnih potencialov je bilo pojezerje Blejskega jezera poseljeno že od paleolitika, slikovita lega jezera med ledeniškimi osamelci, pa je že ob koncu 19. stoletja vzpodbudila razvoj turizma. Z razvojem človeške družbe in krajev v pojezerju so se antropogeni pritiski na Blejsko jezero spreminjali in stopnjevali. Analize sedimenta (J.Sketelj, M.Rejic 1960) so pokazale, da so se prvi znaki slabšanja, ki so se odrazili kot pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, začeli kazati že pred letom 1914, ko antropogeni pritriski na jezero še niso dosegli današnjih razsežnosti. Nezadostna kanalizacija, ki še danes ni povsem urejena, je ob ekspanziji množičnega turizma v 50. in 60. letih povzročila, da je vnos hranilnih in drugih škodljivih snovi močno presegel samočistilne sposobnosti jezera. Porušeno je bilo naravno ravnotežje, kar se je odražalo v zmanjšani prosojnosti jezerske vode, propadu občutljivih rastlinskih in živalskih vrst in masovnih cvetenjih cianobakterije Planktothrix rubescens (syn. Oscillatoria rubescens) ter drugih vrst alg z vsemi spremljevalnimi učinki, ki vplivajo na neprijeten videz in občasno tudi na vonj jezera. Prekinitev dotoka odplak v jezero, zmerna urbanizacija ter zmanjšanje drugih obremenitev, predvsem intenzivne živinoreje v prispevnem območju jezera, bi morali biti prvi ukrepi za izboljšanje stanja jezera. Namesto teh ukrepov, ki bi zahtevali zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera, je bila, leta 1964 v jezero speljana Radovna, leta 1980/81 pa na dno jezera položena natega, medtem ko se je odotok odplak v jezero delno saniral šele v letu 1985 in še danes kanalizacija na Bledu ni povsem urejena. Stanje Blejskega jezera se je zaradi ukrepov sicer izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta in voda v jezeru je bolj prosojna, vendar tako stanje jezera ni stabilno, kar se odraža v občasnih cvetenjih fitoplanktona. Hkrati je zavajajoče in daje lažne vtise o neobremenjenosti jezera in urejenosti pojezerja.

Z dotokom Radovne in položitvijo natege so se umetno spremenile hidrološke značilnosti Blejskega jezera, zmanjšal se je zadrževalni čas vode v jezeru in kroženje vode v jezeru v času spomladanske in jesenske homotermije zajame celotno globinsko plast – hipolimnij, ki se pred sanacijo ni v celoti premešala. Posredno se je zaradi odvzema vode hidrološko spremenila tudi Radovna za zajetjem v Grabčah, Jezernica in Sava Bohinjka, kar po novi vodni direktivi (Directive of the European Parliament and of the Council 2000/60/EC), ki zahteva dobro ekološko stanje vseh vodnih teles do leta 2015, ni sprejemljivo. Dobro ekološko stanje le malo odstopa od naravnega izvirnega stanja, kjer človekovi vplivi še niso pustili večjih posledic v vodnem ekosistemu. Ocena ekološkega stanja vključuje poleg hidroloških, morfoloških in kemijskih analiz predvsem biološke analize, ker so vodni organizmi najboljši pokazatelji stanja okolja v katerem živijo. Če vodno telo ne doseže dobrega ekološkega stanja, so potrebni sanacijski ukrepi, oziroma so državam članicam EU naloženi penali.

Glede na spremenjen hidrološki režim, ki odstopa od izvirnega-referenčnega stanja Blejsko jezero ne more doseči dobrega stanja, še zlasti ne, ker se obremenitve in pritiski na Blejsko jezero zaradi naraščajoče urbanizacije v zadnjem obdobju celo še stopnjujejo.

Resnično je že skrajni čas, da se prenehamo slepiti in začnemo načrtovati okolju prijazen, zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera.

Kultura posameznika-kultura občine-blagostanje skupnosti

 

Ana Marija Kovač, Marisa Monti

 
Tako kot je gospodarstvo osnova za zdrave ekonomske temelje, je kultura osnova za zdrav razvoj posameznika. Kultura oz. kultiviranje ne pomeni zgolj osnovnega in nadaljnjega šolanja v okviru institucij. Zavedamo se, da se posameznik preko najrazličnejših dejavnosti kultivira vse življenje. Elementarno vzgojno funkcijo opravljajo državne ustanove, uveljavljajo se tudi novi pristopi. Občina po meri občana omiko lahko vzpodbuja ali zanemarja. Le kultivirana skupnost občanov pa lahko zagotovi najboljše razvojne možnosti na vseh področjih bivanja. Da bi dosegli večjo in bolj poglobljeno povezanost krajanov, bomo v prihodnosti posvečali večjo pozornost ozaveščanju posameznikov, da se močneje povežejo s skupnostjo, v kateri živijo, kajti občutek pripadnosti je eden izmed odločilnih dejavnikov pri oblikovanju človekove samopodobe. Zato si prizadevamo za obnovitev oz. izgradnjo novih kulturnih domov, za ustanovitev kulturnega centra v prostorih TVD Partizan in na Pristavi (organizacija prireditev, muzejska in galerijska dejavnost, ureditev muzejske zbirke na Blejskem gradu). Želeli bi približati kulturo mlajši populaciji in omogočiti druženje pripadnikov različnih starostnih skupin, ki bi se srečevali na literarnih in spominskih večerih, koncertih, na srečanjih s starejšimi domačini, v folklornih skupinah, na gledaliških in lutkovnih predstavah. V medsebojni povezavi različnih društev bi oživela tradicija, obenem pa si lahko obetamo razcvet vsestranskih talentov. Kot je zapisal psiholog in prevajalec Janez Svetina v svoji knjigi Slovenci in prihodnost:
 
»Zrela kulturna politika in dejavnost na vseh ravneh v družbi bi si morala prizadevati za obilico žlahtnih vsebin in oblik družabnega življenja in prireditev, ki bi lahko bogatile naše ljudi in spreminjale naše življenje v igro žlahtnih medčloveških odnosov.«

Program za razvoj gospodarstva, izboljšanje delovanja občinske uprave in ureditev občinskih financ

 

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.

Finance in proračun

Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005

1.Mestna občina Ljubljana          921.307
2.Mestna občina Kranj                566.266
3.Občina Bled                             271.458
 

Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.

Pridobljena evropska sredstva v letu 2005

1.Hrastnik                                           332.288
2.Komenda                                         262.175
3.Kuzma                                             227.996
4.Mestna občina Velenje                   193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec       168.908

BLED                                                            0

Gospodarstvo

Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.

Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.

Občinska uprava

Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.

Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.

Skladen prostorski razvoj za rast življenjskega standarda

Matevž Čelik, univ. dipl. arh.

 
Občini Bled in Gorje spadata med redko-poseljene občine, kjer je skoraj polovica prebivalstva skoncentrirana na Bledu, več kot 80 odstotkov ljudi pa živi v petih večjih naseljih: Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjski Beli. Pri bodočem prostorskem razvoju v ta naselja prednostno načrtujemo usmerjanje novih dejavnosti, za ostala naselja pa je bistvena prenova, zadovoljevanje posameznih potreb po novih stanovanjskih zmogljivostih in prepletanje primarnih kmetijskih in drugih dejavnosti s turizmom.
 
Območje občine Bled kot zaledje za preživljanje prostega časa občasno uporablja 500.000 prebivalcev Osrednjeslovenske regije in 200.000 prebivalcev Gorenjske regije. Do danes so turistični in drugi razvojni programi popolnoma prezrli potencial in pomen tega območja za lokalno gospodarstvo, ki na podlagi različnih kazalcev kaže znake stagnacije. Plače v občini Bled že močno zaostajajo za slovenskim povprečjem, dodana vrednost na zaposlenega je nizka. Turizem, ki na Bledu razpolaga z izjemnimi viri, še vedno ustvari komaj 14 odstotkov dohodka v občini.
 
Turistični razvoj je bil v zadnjih 15 letih osredotočen zgolj na središče Bleda, kjer se nahaja 65 odstotkov vseh turističnih ležišč v občini in okrog 75 odstotkov zasebnih sobodajalcev. Število turističnih prenočišč v občinah Bled in Gorje stagnira že skoraj 20 let, vzporedno s tem pa tudi druga turistična infrastruktura in urejenost krajev v občinah.
 
Število prebivalcev v občini rahlo narašča, vendar žal ne na račun rodnosti, temveč zaradi priseljevanja starejšega prebivalstva. Nadpovprečna izobrazbena struktura prebivalcev občin Bled in Gorje je slabo izkoriščena. Večina visoko izobraženih kadrov ne najde zaposlitve doma, tako da se skoraj polovica prebivalcev vozi na delo v druge občine. Takšne razmere ne obetajo veliko niti razmeroma velikemu številu študentov in dijakov v občini.
 
V občinah Bled in Gorje v eni stanovanjski enoti živi več prebivalcev kot v Sloveniji v povprečju. Ta podatek je mogoče povezati s podatki o številu zgrajenih stanovanj v preteklih letih in ugotoviti, da so mladi, ki ostajajo v občini, prisiljeni živeti v hišah svojih staršev in imajo zelo malo možnosti, da bi se povsem osamosvojili.
 
Stanovanjski fond v občini Bled je star, saj je bilo dobrih 23% stanovanjskih enot zgrajenih pred II. svetovno vojno, 55% stanovanj pa do osamosvojitve Slovenije. Delež javnih stanovanj v  stanovanjskem fondu je v občini Bled nižji od slovenskega povprečja, gradnja stanovanjskih stavb v zadnjih letih pa temelji skoraj izključno na fizičnih osebah. V zadnjih treh letih se v občini zgradi komaj dobrih 30 novih stanovanj na leto.že tako nizkega slovenskega povprečja. V Sloveniji je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih 3,47 stanovanja na 1000 prebivalcev letno, v občini Bled pa komaj 2,87 stanovanja na 1000 prebivalcev.
 
Prostorski plani, ki jih je občina sprejemala v zadnjih petnajstih letih, se niso resno soočili s temi problemi. Z novo strategijo prostorskega razvoja želimo omogočiti nastanek različnih dejavnosti, vezanih predvsem na lokalne človeške vire, in ga skladno razporediti po območjih obeh občin.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora upoštevati prostorske kvalitete in prednosti krajinskega območja s prepoznavno identiteto, ki temelji na obsežnih neposeljenih in redkoposeljenih naravnih gorskih območjih ter prepoznavnem poselitvenem vzorcu v ravninskih območjih.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora biti uravnotežena kombinacija konceptov ohranjanja in varovanja, prenove in revitalizacije ter krepitve razvoja in sodelovanja.
 
Da bi ohranili prostorske kvalitete in prednosti območja s prepoznavno identiteto, se dejavnosti usmerjajo pretežno v obstoječa območja poselitve. Pri tem je potrebno ohranjati in prenavljati kvalitetne dele naselij, ki so pomemben nosilec prostorske identitete. Stara poselitvena jedra v  bližini jezera in mestnega središča se preobražajo v dele mestnega središča, namenjenega turizmu in gostinstvu. Prenova je osredotočena v bolj kvalitetno urejanje ulic, trgov in parkovnih površin v območju teh naselij in izboljšanje ulic ter odprtega skupnega javnega prostora v novejših stanovanjskih naseljih.
 
Načrtovanje novih območij za organizirano stanovanjsko gradnjo, ki se urejajo z občinskimi lokacijskimi načrti, naj bi z dodatnimi ukrepi pripomoglo k sprostitvi potreb po novih stanovanjih.
 
Z razporejanjem različnih storitvenih dejavnosti na območju Ljubljanske in Prešernove ceste se bo zaokrožilo mestno središče na Bledu. Obenem je potrebno intenzivno vzpodbuditi razvoj in urejanje krajevnih središč v Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjskih Beli.
 
Z omogočanjem razvoja različnih dejavnosti naj bi  pripomogli k prenovi trga delovne sile v občini, zadržali izobraženo delovno silo doma in mladim omogočili zadostno število stanovanj. Vse to naj bi posledično vodilo tudi k rasti dohodka v občini.
 
Potrebe malega gospodarstva po poslovnih in proizvodnih površinah je potrebno rešiti s širitvijo proizvodno poslovnih območij na obstoječih lokacijah v Spodnjih Gorjah in na Lisicah na Bledu ter z odpiranjem možnosti za razvoj teh dejavnosti ob železniški progi na robu vojašnice na Bohinjski Beli.
 
Z razvojem športno-rekreacijske infrastrukture naj bi predvsem izboljšali možnosti za rekreacijo v zimskem času, tako za dvoransko rekreacijo kot rekreacijo na prostem. S prenovo Zatrnika naj bi Bled znova postal tudi zimsko turistično središče.
 
Zadovoljevanje državnih razvojnih ciljev na področju razvoja turizma je na področju nastanitvenih zmogljivosti potrebno najprej reševati znotraj starejših opuščenih območij hotelov in gostišč. Z namenom, da bi omrežje naselij v obeh občinah razvijali kot turistično območje, je treba del ponudbe načrtno locirati v krajih okrog Bleda. V nadalje so načrtovane tudi lokacije za nove hotelske objekte. Razvoj turizma na Mlinem, Rečici in v mestnem središču Bleda ter povezovanje prenove naselbinske in stavbne dediščine v starejših poselitvenih jedrih z razvojem manjših družinskih gostišč in hotelov, naj bi pripomoglo tako k pestrejši ponudbi nastanitev, večji privlačnosti celotnega območja obeh občin ter gospodarski in socialni krepitvi krajev v Občinah Bled in Gorje.

Uvodnik Zavest 4

 

Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

 
Spoštovane občanke in občani
 
O Bledu, stanju prostora in okolja, razvoju gospodarstva in drugih načrtih se veliko govori, še posebej pred volitvami. Obljube letijo visoko, ko pa se iztečejo mandati, lahko vidimo, ne samo, da je bilo malo narejenega, temveč kako najbolj visokoleteči načrti lahko nizko padejo. O obvoznicah se razpravlja že več desetletij, skoraj vse ostale ceste pa so prav sedaj neusmiljeno prekopane ter nazaj neugledno zakrpane. Veliki projekt kanalizacije, čeprav gre za infrastrukturo, torej nevidno strukturo, pušča Bledu vidno sled, ki turističnemu kraju ni v čast. Slabo definirana pogodba grozi, da bodo pri tem projektu nizkih gradenj visoke predvsem cene.
 
Gospodarstvo naj bi bilo paradni konj razvoja, vendar so tisti svetniki, ki so se nanj najbolj sklicevali, izglasovali spremembo namembnosti edine večje blejske industrijske cone, ki leži ob robu naselja in ne moti ne kraja ne turističnega utripa. Sprememba namembnosti strokovno izbrane, politično utrjene in delujoče cone je dvojni udarec za Bled, saj zapira prostor za gospodarski razvoj, z možnostjo apartmajev pa hkrati ruši tudi blejsko turistično gospodarstvo. Apartmaji so po načelih trajnostnega razvoja (Agenda 21) ena od najslabših oblik turistične ponudbe, ker slabo vplivajo na hotelsko in ostalo ponudbo sob v turističnem kraju. Kakšno ceno bomo plačevali, ker je posamični, parcialni, da ne rečemo špekulantski interes prevladal nad javnim. Vezenine bi lahko preživljale več kot sto blejskih družin. Tovarna čipk v dobi čipov, kulturnega turizma in prepoznavanja tradicije, bi lahko postala znana blagovna znamka, ki bi širila glas svetovno znanega turističnega središča in tržila veščino slovenskega izročila. Tako pa so se Vezenine, ki so najtrši čas težke industrializacije preživele, v mehkejši dobi vezij in drugačnega vezenja izgubile v meglicah »pri(h)vatizacije«.
 
Na zaščitenem območju zgodovinskega jedra Zagoric, v strogem središču Bleda, je zrasel apartmajski kompleks, ki ni ogrozil samo javnega interesa, temveč si je skoraj prisvojil javno pot. Malo je manjkalo, da bi v tem mandatu svetniki izglasovali tudi potopitev Brja, doline Save Dolinke med Vrbo in Bledom. Absurd bi bil težko večji, industrializirane Jesenice se z evropskimi sredstvi in programi počasi prenavljajo v naselje XXI. stoletja, turistično območje z naravnim spomenikom, pa bi zalile strupene odplake industrijskega bazena iz XX. stoletja. Prebivalci Bleda z močno podporo strokovnjakov Odbora za rešitev Save Dolinke, Liste za ljudi in prostor, Društva za varstvo okolja in širše slovenske javnosti smo dokazali, da je mogoče ne samo nekaj storiti temveč celo tak tok obrniti. To pomlad smo pripravili tudi sodobno strokovno rešitev, ki upošteva sanacijo in prenovo obstoječe elektrarne, ter omogoča ohranitev obeh zavarovanih dolin Brja in Piškovicce.
 
Gradovi v oblakih, ki se gradijo pred volitvami, se sproti razblinjajo, pravi grad, ki trdno stoji na skali že več kot tisoč let, pa kljub trumam turistov ni prenovljen, ponudba in vsebine na njem so slabo usklajene, o razstavi, ki je bila pripravljena že pred dobrim desetletjem in ki naj bi povezala vse, tudi spregledane vrednote blejske krajine, pa ni niti sledu.
 
Kampanjsko vodeni veliki projekti so doslej prinesli Bledu več škode kot koristi. Gradnje ob svetovnem prvenstvo v veslanju v osemdesetih letih so do neprepoznavnosti poškodovalo Betinsko sotesko, za šahovskim prvenstvom je namesto velemojstrskih potez ostala velika luknja v občinskem proračunu.
 
Zavedamo se problemov, ki jih ne smemo več spregledovati , če hočemo , da bo razvoj Bleda res krenil v drugo smer. Provizije vladajo, samo kjer ni vizije. Mi pa vizijo trajnostnega razvoja Bleda z okolico imamo. Vemo kako odpreti možnosti in podpreti zmožnosti ter vzpodbuditi ustvarjalnost prebivalcev, poznamo prostorske rešitve nastalih problemov, vemo, kako sanirati dolg, pridobiti evropska sredstva in spodbuditi nov gospodarski, socialni in kulturni polet. Dogovorjeni smo z ministrom za okolje in prostor, da skupaj z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki pripravimo arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi nova strategija prostorskega razvoja lahko postala zgleden prostorski dokument tudi za druge občine.
 
Čas je, da Bled z “okolšno” spet postane zgled prostorskega, gospodarskega, kulturnega in turističnega razvoja. Cilj vidimo in pot poznamo, prehodimo jo skupaj …
 
Delajmo po vesti v jasni zavesti.
 
 
Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

Branje v večernem odsevu Blejskega jezera

BEREM BEREŠ BERIMO SKUPAJ

 

PREDŠMARNI VEČER NA MLINEM

Branje v večernem odsevu Blejskega jezera

v ponedeljek, 14. avgusta 2006 ob 20. uri

Na predvečer večer velikega šmarna, ki je na Mlinem poseben praznik, bomo z vaščani in pletnarji ob jezerski obali spet brali. Prisluhnili bomo odlomkom proze in verzom naših avtorjev:

Otona Župančiča, Nika Koširja,Janeza Remica, Irene Zorko, Branka Slanovica, Sergeja Učakarja, Brine Svit, Borisa A. Novaka, Marjana Šolarja Šantovca, Antona Kocjančiča…..

Branje bomo zaključili s prijetnim druženjem ob kozarčku dobrega vina in svežem domačem kruhu.

PRISRČNO VABLJENI !

Zahvaljujemo se :

blejskim čolnarjem, gostišču Štarkl, Občini Bled in Mlinanom

MOJ Bled TVOJ Bled NAŠ Bled

Prireditev bo v primeru slabega vremena preložena.

Pismo delavk bivšega podjetja Vezenine Bled

 

Na Bledu potrebujemo spodobno živilsko trgovino. Ali potrebujemo tudi velik trgovski center?

Vezenine Bled so bile v preteklosti zelo poznana tekstilna tovarna, cenjena doma in tudi v tujini. Odlikovala se je s kvalitetnim oblikovanjem dekorative in konfekcije.

S pogodbo 19. 9. 1994 je Sklad za razvoj prodal Vezenine sedanjemu lastniku Antonu Maglici s Klanca pri Kozini. V obratih Vezenin v Kočevju, Ilirski Bistrici, Vipavi in na Bledu je bilo tedaj zaposlenih 600 delavcev. Delavci iz obratov Vipava in Bled smo zaradi premalo izplačanih plač v takratnem znesku od 600.000 do 800.000 Sit postali skupni lastniki enotnega poslovnega deleža. Ob podpisu pogodbe naj bi naše interese zastopal sindikalist Aleksander Bartol.

Po dveh letih novega lastništva so se pričela odpuščanja delavcev, velik del delavcev ni prejel nikakršnih odpravnin. Po pripovedovanju delavk iz Vipave jim je bilo s strani lastnika in kadrovnika ponujeno 30 000 sit z besedami »Vzemite, ali pa 10 let ne boste dobil nič«. Odpuščanje se je nadaljevalo, 20. 5. 1999 nas je bilo še 100, 24. 3. 2005 nas je ostalo le še 47 delavcev, ki še upamo na družabnikovo pravično izplačilo. S strani kadrovika Jakoba Pora smo od junija 2003 dobivali ponudbe za »prodajo idealnega dela skupnega poslovnega deleža« za ceno, na katero nismo mogli pristati. Nekateri so bili svoj delež prisiljeni prodati za smešno nizko ceno, saj niso imeli sredstev zapreživljanje. Kadrovik, naš nekdanji sodelavec in sedanji svetnik Liste za požarno varnost naj bi bil zelo aktiven tudi pri prodaji zemljišč na območju Vezenin.

Zakaj je prišlo do takega zloma Vezenin? Celotno premoženje je lastnik Anton Maglica dobil, po našem mnenju, za zelo nizko ceno, vsekakor je za enkrat večji znesek že kmalu prodal polovico poslovne stavbe Mercatorju. Celotno premoženje je obsegalo: poslovno stavbo na Bledu, stavbo stare barvarne, stavbo stare vezilnice, novo vezilnico z novimi stroji (takrat vredne 5 milijonov mark), obrat v Vipavi , počitniške hiše na Cresu, osem stanovanj na Bledu, Eva butik v pasaži Maksimarketa v Ljubljani z visoko vredno zalogo, dve trgovini na Bledu, skladišče z visoko vredno zalogo gotovih izdelkov (prti, zavese, čipke …).

Lastnik je vse premoženje postopoma prodajal, vendar so Vezenine kljub temu venomer izkazo-vale negativno bilančno stanje in dolgove. Na kranjskem sodišču bo vložena zahteva za izbris podjetja iz sodnega registra. Torej Vezenin ni več. In denarja za odpuščene delavce tudi ne.

Pač pa si je v tem času Anton Maglica pridobil obilo premoženja. Poleg podjetja v Kozini je lastnik hotela in igralnice v Ankaranu, v času propadanja so Vezenine kupile podjetje Veletekstil s petnajstimi trgovinami po Sloveniji. In, glej ga, šmenta, kot beremo v Blejskih novicah, september 2005, zdaj Veletekstil kupuje Vezenine. Predstavnik pa lažnivo izjavlja, da so delavcem izplačali vse odpravnine in ostala izplačila ter poravnali vse terjatve. Magličina podjetja se torej kupujejo med seboj. Ne zdi se nam čudno, da pristojni državni organi preiskujejo njegovo poslovanje oz. poslovanje njegovih podjetij. Sumijo na oškodo-vanje družbenega premoženja.

Sprašujemo se, ali so Vezenine res mrtve zaradi neproduktivnosti ali zato, ker se je denar prelival drugam. Vezenine ga niso imele za nadaljevanje dela, ne za pošteno izplačilo delavcev, gospod Anton Maglica ga ima očitno dovolj, da pričenja z novim zanesenjaškim projektom na Bledu, izgradnjo številnih varovanih stanovanj. Ali bi bila to res varovana stanovanja, če mu bo dovoljeno graditi, lahko le ugibamo.

Prizadeti smo Občinski svet in župana prosili za pomoč, a je naša prošnja ostala brez odziva. Razočarani smo, saj z Vezeninami odhaja ne le del blejske zgodovine, temveč tudi del občinske dobrobiti, življenjskega standarda v našem kraju in čudi nas, da občina še naprej stavi na investicije takih podjetnikov, kot je lastnik bivših Vezenin. Ali mu naši predstavniki res še zaupajo, ali od njegovih projektih, ki so slabi za Bled, vidijo tudi lastne interese?

Upamo, da se bo sodstvo v naši državi zganilo in rešilo odtujeno premoženje, ki ga v Sloveniji ni malo.

47 lastnikov skupnega poslovnega deleža Vezenin Bled

Pripis: 47 delavcev Vezenin Bled, ki so ostali brez zaposlitve, lastnik pa jim noče izplačati poštenih deležev iz skupnega poslovnega deleža, je poslalo na Občinski svet dopis za pomoč ob njihovih težavah ob likvidaciji podjetja. Komentar svetnika Dominika Lavriča na njihov dopis (iz Zapisnika 21. redne seje Občinskega sveta Občine Bled) pa je bil:
»Strokovne službe občine bi morale skrbeti, da nam take dopise ne pošiljajo na stroške občine. Gre za zlorabo nekaterih, ali upravičeno ali neupravičeno, in zaradi tega naj z občine taki dopisi ne prihajajo več. V njem je navedenih veliko obtožb na Jakoba Pora.«

Toliko o občutljivosti naših izvoljenih svetnikov ob osebnih tragedijah njihovih občanov ter o njihovem občutju odgovornosti za preprečevanje podobnih nemoralnih poslovanj.

 

Sedim in pišem

Blaž Intihar, dijak

Sedim in pišem. V Brju. Ura je okoli 11 in nikamor se mi ne mudi. Vse, kar potrebujem za življenje, imam tu. Čisti zrak in čista voda. To je vse. Ničesar več ne potrebujem. Tu, v Brju imam celo več, kot bi potreboval. Imam prijatelje! To mi veliko pomeni. Tu so pravi prijatelji. Lahko jim vse zaupaš, pa te ne bodo nikomur izdali. Garantirano. To so ptice, metulji, ribe, … Tu imam pa še nekaj, in to je najpomembnejše. Tu je del mojega srca, v to dolino sem kar nekako zaljubljen. Sem se vračam najmanj enkrat tedensko.

Privlači me tukajšnje nasprotje. Vedno, ko pridem sem, je vse tako zelo tiho, pa vendar tako glasno. Tiho je, ker ko pridem sem, ne vidim nikogar od ljudi, tu se lahko sprostim, umirim. Če pa pogledam drugače, pa je vse tako glasno. Mravlje tekajo sem ter tja, metulji poskakujejo po rosnih cveticah, ki so se pravkar nastavile jutranjemu soncu. Vse je tako hitro, in vendar tako počasi. Vse je čisto neponovljivo.

Mogoče je voda, ki ravnokar teče mimo mene, tu že bila. Ali pa tudi ne. Nikoli ne bom izvedel. Ne vem niti, kako je bilo tu pred tisoč ali mogoče milijon leti. Vem pa, da danes in v prihodnosti tu ne bo jezera. Še najmanj umetnega. Tistega, ki bi to tišino uničilo in iz nje naredilo glasnost, in ki bi iz glasnosti naredilo tišino. Tega nikakor tukaj ne bo. Tu vladajo nasprotja! Če bi si tu slučajno kdo drznil narediti jez, bi vsa nasprotja uničil. In tako dolina ne bi mogla delovati normalno. Bila bi tako rekoč iznakažena, pusta, dolgočasna in predvsem umazana. Umazana od misli in dejanj odgovornih. Saj vemo katerih.

Sploh pa ne razumem, kako lahko Savske elektrarne temu prelepemu predelu rečejo Brje. To ime je prelepo, da bi ga lahko kar tako uporabljali za svoje zle namene. Saj je res, vsi imamo pravico govora, a vendar bi bilo pošteno, da ime Brje uporabljajo ljubitelji tega predela, ne pa tisti, ki to hočejo uničiti. Ker takrat Brja ne bi bilo več. Prav grozno mi je, ko pomislim, kaj vse si ljudje upajo in kaj vse si lastijo. Kakor da nimajo svoje zemlje, bi radi še sosedovo in tako naprej. Kakor da bi jaz okoli svoje hiše vse nasvinjal, potem bi pa šel k sosedu in mu rekel, da mi mora dati tudi on svojo zemljo, in tako naprej, dokler ne bi bil ves Bled moj in ves zasvinjan. Tak princip imajo S. E. Radi bi si postopoma prilastili vso reko in vso zasvinjali, namesto da bi počistili tisto kar imajo. S tem na koncu ne bo nič. Nula. Čista logika. Tako bi bilo bolje, da bi si Savske elektrarne namesto golega nakladanja po krajevnih skupnostih privoščile tečaj logike. Bi bolje delovali. Ampak naj bo to samo dobronameren nasvet v prihodnje. Kot tudi nasvet vsem Blejcem: ohranimo Brje. Naj živi ta prelepa dolina. In naj je ne uničijo ljudje, ki so dokazali, da ne znajo razmišljati logično. Zato razmišljajmo

Blejci in na referendumu obkrožimo ZA!
 

Pričevanja

 

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Odločno sem proti potopitvi Brja, ker se bo za vedno uničila prelepa, še neokrnjena narava. Sem proti tudi zato, ker je pričakovati poslabšanje zdravja ljudi, zlasti v vzhodnem delu Bleda, ki je že sedaj ogroženo, saj narašča število rakastih obolenj.
Bled ima zaradi jezera in bližine obeh Sav že sedaj zelo vlažno podnebje in s potopitvijo Brja bi se vlažnost samo še povečala. Prišlo bi tudi do megle in smradu. Zaradi vseh teh klimatskih sprememb bi se občutno povečalo število prehladnih obolenj dihal in revmatičnih bolečin, še posebej pri starejših ljudeh. Najbolj pa se je bati povečanja astmatičnih obolenj, ki so zaradi neprimernega okolja v porastu.
 

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Že zaradi naravne danosti ima blejska kotlina, kar potrjujejo tudi meritve, trikrat večjo vlažnost od ostalih krajev na Gorenjskem. Pri tako povečani vodni površini bi ta še narasla. Prof. dr. Jana Furlan, specialistka alergologinja opozarja, da pri taki vlažnosti naraste število pršic in glivic, katere povzročajo pri ljudeh alergijo – bronhialno astmo. Lokalni zdravniki potrjujemo, da imamo v tem predelu večje število bolnikov z astmatičnimi napadi. Tudi večina zdravnikov na Gorenjskem odsvetuje tako gradnjo, ne samo zaradi navedenih dejstev, temveč tudi zaradi enkratne narave.
 

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Uničujemo naravo, da bi dobili več energije. Z več energije uničimo več narave.
Človek je del narave. Torej uničujemo človeka. UNIČUJEMO SEBE.
 

Prof. dr. dr. Franz Copf:

V modernem svetu, v katerem smo ljudje že zdavnaj porušili mnoga ravnovesja v naravi, nam prav bionika daje možnosti, da z interdisciplinarnimi pristopi odkrivamo skrivnosti narave in nato njene rešitve v prilagojeni obliki uporabljamo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da že v osnovi zastavimo razvoj tako, da so negativne posledice za ljudi in naravo kar najmanjše, ne pa da neprestano popravljamo svoje napake.
 

Dr. Branko Brodnik:

Karkoli se zgodi živalim, zelo hitro doleti tudi človeka. Vse v naravi je povezano eno z drugim.
 

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Dragi Radko, pošiljam ti glasilo pobudnikov referenduma za ohranitev zavarovanja Brja. Glasilo sem natančno prebral in sem tudi kot prej mnenja, da je za tako malo pridobljene energije (3 tisočinke) škoda tako dragocenega habitata in delčka Slovenije, ki je tako majhna in lepa.
 

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Opozarjam vas, da ne nasedajte lepim besedam in obljubam predstavnikov Savskih elektrarn. Sem prebivalec naselja Javornik. Naše hiše ležijo ob reki Savi in ob močnem deževju imamo stalne probleme z zamakanjem naših kleti, kajti Savske elektrarne so ob povišanju jezu v Mostah dvignile nivo vode. S tem pa so povzročili vdor vode v kleti hiš, ki so ob Savi. Ob ponovni nameri povišanja nivoja pregrade smo imeli krajani ogroženih devetih hiš najmanj tri sestanke s predstavniki Savskih elektrarn (prisotni g. Koselj, g. Križanovski, g. Miklavčič).
 
Na vseh sestankih so obljubljali takojšnjo sanacijo poškodovanih hiš, samo da bi dali soglasje za povišanje jezu. Od vseh obljub do danes niso napravili še čisto nič (razen ogleda stavb in vgrajenih sond za merjenje višine vode), čeprav je poteklo že nekaj let.
 
O tem bi lahko napisal še mnogo več, saj imamo številne zapisnike na Občini Jesenice, KS Javornik Koroška Bela, s katerimi lahko dokažemo, da gospodje poznajo samo obljube, kadar gre za njihovo korist. Pri prehodu od besed k dejanjem pa obstajajo veliki problemi in če-ji, samo da se izognejo reševanju problematike, ki so jo sami povzročili.
 

Dušan Merc, pisatelj:

PESMI, KI JIH NE SLIŠIMO
Vstala je narava/ ter se giblje živa/ znane čute kaže/ kar nebo pokriva// In srce umeje/ čudne govorice,/ ki jih govorijo/ zvezde in cvetlice// Kamenje budi se/ in občutke moje/ z mano čuti, z mano/ glasne pesmi poje. (Simon Jenko)
 
Upor majhne skupnosti nasproti velikim in mogočnim (v resnici naivnim in klečeplaznim lokalnim politikom in mogočnemu kapitalu) je vedno osupljiv in vedno vzbuja simpatije in vprašanje, ali je smiselno. Od Davida in Goljata to živi v naši civilizaciji kot dejanje upanja. Kdo ima prednost – kapital ali narava, moč denarja ali moč ljudi, da si ohranijo svoje okolje. Edina možna pot za zaščito narave v blejskem Brju je trenutno žal referendum vseh prebivalcev Bleda.
 

Mojca Kumerdej, pisateljica in publicistka:

Surov poseg v živalsko in rastlinsko tako pestro in edinstveno okolje ni napredek, ampak muljast zapredek, ki ga bodo morali v klimatsko še bolj načeti in negotovi prihodnosti odmotavati naši zanamci. Z vizijo, ki vključuje občutljivost in pozornost do okolja, je energijo iz narave mogoče črpati tako, da najbolj vitalne naravne točke, ki so del naravne dediščine, ostajajo čim manj načete in prizadete, kaj šele opustošene in uničene.
 

Miha Žvan:

Nočemo Brjezera!
 

Franc Žerovc:

Ohranimo!
Zgrešenih posegov v naravo je bilo že dovolj, nekateri pa še sledijo, in to gradnja izravnalnega bazena na Savi Dolinki, kar bi uničilo obstoječo okolico in poslabšalo vremenske ter podnebne razmere Bleda in okolice. Na Bledu traja turistična sezona le nekaj mesecev – če je lepo vreme! Kaj naj ponudimo turistom, da bi jih dalj časa obdržali? Zagotovo bi tak poseg poslabšal razmere in skrajšal čas bivanja gostov. 
Bled živi od turizma, ni pa nobenega sodelovanja organizacij, ki bi jim morali biti n a r a v a in pogoji bivanja prva skrb. Prepričan sem, da bi morali povabiti k sodelovanju širšo javnost in vse obiskovalce Bleda in okolice, ki jim ta biser kaj pomeni.
 

Gerard Drese:

Moje ime je Gerard Drese in sem Nizozemec, poročen s Slovenko od leta 1990. Ko sem se leta 1995 upokojil kot zobozdravnik, sva se preselila v Slovenijo in sedaj stalno živiva na Bledu.
V času osamosvajanja Slovenije leta 1991 sva z ženo storila veliko, da bi bila vaša država priznana s strani Evropske unije. V tistem času je Evropski uniji predsedovala Nizozemska. Pisala sva pisma gospodu Van den Broeku in organizirala obisk enega najpomembnejših nizozemskih novinarjev, da je obiskal Slovenijo in o njej veliko napisal.
Rad živim v tej prelepi deželi s čudovito naravo in zelo dobrimi ekološkimi izhodišči. Seveda sva z ženo zelo zaskrbljena zaradi načrta, da se v bližnji soseščini Bleda zgradi umetno jezero. Oba sva podala svoje podpise v podporo referendumskemu odločanju o tem vprašanju. Bil sem zelo razočaran, ko sem izvedel, da kot nizozemski državljan ne bom mogel sodelovati, čeprav sem v preteklosti toliko pomagal Sloveniji. 
Upam, da ne bosta naš ljubki Bled in okolica v prihodnje uničena!
 

Karel Maselj:

Prebral sem brošuro Modro sožitje in dobil vtis, da je politično nagovarjanje krajanov, naj projekt potrdijo, podkrepljeno z mnenjem osebnosti, ki so na položajih in imajo velik vpliv na javno mnenje. Strokovna in gospodarsko-ekonomska utemeljitev projekta stoji na zelo trhli podlagi in zato menim, da se za posegom skriva ozek interes posameznikov, ki bi ga lahko imenovali energetski lobi in je prepleten s privatnimi interesi na račun splošne družbene imovine. Tako velika naložba za tako majhno pridobitev energije in s tako trajnimi in nepopravljivimi posledicami za naravo, za celotno pokrajino in program turističnega razvoja. Posledice, ki bi
jih polno zaznali šele naši zanamci, so nedopustne. Zato sem odločno proti potopitvi doline Save Dolinke. Prosim občinske svetnike in župana, da preprečijo potopitev, ker bi nas preklinjali vsi naši zanamci.
 

Iva Poličar:

V preteklosti je bil Bled z raznimi gradbenimi napakami močno poškodovan, zato ne smemo dovoliti, da uničimo še tisto, kar imamo. Posebno še prelepo okolico, brez katere Bled ni več tak, kot ga opevajo naši pesniki. Naravo moramo ohraniti, ne samo za turizem, temveč tudi za naše potomce. Odločno sem proti gradnji in zajezitvi Save Dolinke, ker bodo imeli koristi samo mogotci, za
ostalo prebivalstvo pa jim ni mar. Med prebivalci Bleda se govori, da je pri tej gradnji ogromno podkupovanja in izplačanih provizij tistim, ki se zavzemajo za tako uničenje narave.
 

Pavla Zupan:

Naravo zaščitimo kot dragocenost, ki smo jo dolžni ohraniti zanamcem. Na referendumu bom glasovala ZA zavrnitev odloka, ki ukinja zaščito Brja, ker sem proti manipulacijam, ki bi uničile Savo Dolinko. Zagovorniki Modrega sožitja zavajajo občane, gre jim le za lasten dobiček in nikakor niso naravovarstveno usmerjeni, še manj pa bi s svojimi “prispevki” iz koncesije pomagali občini Bled k boljšemu gospodarskemu in turističnemu napredku.
 

Marjan Kalan:

Ste ZA Brje ali proti? Ste ZA to, da so svetniki dolžni spoštovati zakonodajo?
Odgovor ”proti” bi pomenil: ”Zakone prilagodimo dejanjem”
 

 
 

 

Brje, Natura 2000 in erozija

 

mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. biol

 
Natura 2000 je evropski sistem posebnih varstvenih območij, namenjenih varovanju rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov – habitatnih tipov. Merila, kako izbrati območja varovanja pa tudi pravila, kako jih varovati, natančno določa evropska zakonodaja. Za nekatere, “prednostne” vrste in habitatne tipe je določeno strožje varstvo.
 
Loeselova grezovka je tista vrsta, lehnjakotvorni izviri in povirna barja z reziko pa tista “prednostna” habitatna tipa, ki so širše območje Brja pripeljali na prvi, izključno strokovni seznam območij Natura 2000 v Sloveniji. To pomeni, da je bila dolina Save Dolinke pri Bledu uvrščena med evropsko naravno dediščino. Naravovarstvena stroka je dolino Save Dolinke med Piškovico in povirjem pri Višnarju opredelila kot enega najvrednejših delov slovenske narave.
 
V zaključni fazi priprave seznama posebnih varstvenih območij se je v stroko vmešala politika in Brje izbrisala s seznama. Razlog za to naj bi bila erozija rečnega brega, ki naj bi vsak čas odnesla Brje. Sava Dolinka že stoletja spreminja svoj tok v dolini zdaj proti levemu in nato spet proti desnemu bregu. V Franciscejskem katastru je bilo Brje otok, reka pa je tekla pod desnim pobočjem. Razlog, zakaj je bilo Brje izbrisano iz Nature 2000, je torej treba iskati drugje.
 
Evropski predpisi, ki urejajo varstvo območij Natura 2000 določajo, da je območje s prednostnimi habitatnimi tipi ali vrstami mogoče uničiti ali prizadeti le v primeru, ko gre za zdravje ali varnost ljudi ali za velike javne koristi. Vendar pa mora te velike javne koristi potrditi Evropska komisija. Potopitev doline Save Dolinke zaradi 0,3% letne proizvodnje elektrike seveda ne more biti nacionalni interes. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je obenem tudi ministrstvo za energijo, naknadno umaknilo Brje iz mreže območij Natura 2000. Povirji v Brju in Piškovici sta kljub temu ostali zavarovani z občinskim odlokom.
 
Dolina Save Dolinke ima številne potenciale. Elektroenergetski potencial je med vsemi najlažje merljiv, mogoče ga je izraziti v številkah, jasno je mogoče povedati, kdo bo imel od njega koristi. Ali bi koncesija Savskih elektrarn v višini 2% letnega proračuna občine Bled, ki bi jo dobili v zamenjavo za potopitev, res zadostovala za čist zrak, mir, sprehode, raftanje, ekoturistične možnosti, veliko območje neokrnjene divjine, mesojede mastnice, zavarovane brstične lilije, pribežališča divjadi, najbolje ohranjene lehnjakotvorne izvire, …
 
Zavzemam se ZA pravično in trajno rabo tistih potencialov Doline Dolinke, ki pripadajo in koristijo nam
vsem.
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv