Posts Tagged ‘bled’

Zelenje v občini Bled, strategija ohranjanja in urejanja

 

Miro Kapus, univ.dipl.ing.gozd. 

 
Od zelenega baržunastega plašča, ki preseneti in se ob pogledu na celoten prostor naokrog vtisne svetovnemu popotniku, ko se povzpne na prepadna obzidja Blejskega gradu, preko večnamenskega gozda v prehodnem pobočju med izravnanim nižinskim delom občine in visokimi planotami Pokljuke, Mežakle in Jelovice ter platojem Jelovice, pa do gozda s posebnim pomenom na platojih Pokljuke in Mežakle z Radovno in Krmo v območju Triglavskega narodnega parka lahko najdemo le pester gozd. Nikjer na tej celotni površini blejske občine ne najdemo sledu o lesni njivi.
 
Glavna doktrinarna izhodišča, načela trajnosti, sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva in večnamenske vloge ter rabe gozdov, ostajajo nespremenjena. Takšno gospodarjenje z gozdovi predstavlja pomembno primerjalno prednost v evropskem prostoru. Zato kakšni večji popravki, ali morda celo "skandinavizacija in avstrifikacija" našega dela z gozdovi, ne pride v poštev. Po osamelcih in bolj oddaljenih hribih okrog Blejskega jezera tudi dolgoročno ne želimo velikopovršinskih šablonskih golosečnih gozdnih površin pravilnih kvadratastih oblik.
 
Kultura odnosa do gozda in obzirno ravnanje z njim postaja vse pomembnejša etična vrednota. Temelj gozdarske etike ostajata načeli: "Z vsakim posekom in posegom se mora stanje gozda izboljšati!" in "Nihče nas ne bo cenil po tem koliko kubikov bomo izkoristili v gozdu, ampak kakšen ta gozd in ta prostor nasploh bosta" Čeprav je v isti sapi potrebno ugotoviti, da je marsikje »lesne zaloge potrebno prezračiti in jim omogočiti poletnejši vitalnejši razvoj«. Preprosto rečeno: "Treba je več posekati!" Pomen lesa kot obnovljivega vira energije (biomasa) bo v prihodnosti upravičeno naraščal (pojav tople grede!). Gozd je in bo vse bolj obremenjen. Ekološki in socialni pomen se močno krepita. Ekonomska vloga gozda z lesnoproizvodno funkcijo bo nedvomno še nekaj časa zelo pomembna. Gre za nenehen poizkus povezave zdrave ekonomije, okolju prijazne tehnologije in ekologije oziroma za vrhunsko optimiranje funkcij, ki jih opravlja. Ta cilj je lahko dosežen samo pod pogojem, da je gozd zdrav ter biološko in mehansko stabilen. 
 
Velika površina gozdov (gozdnatost 74%) in precejšne površine agrarnega in urbanega zelenja skupaj (4/5 občine) so najodločilnejši krajinski element, ki predstavlja glavno zagotovilo za zdravo, varno, bogato in pestro življenje prebivalcev in obiskovalcev občine Bled. Iz varovalnega v višinah prehaja gozd v večnamenskega. Najbolj razširjen v občini je gozd s posebnim namenom, ki se okrog Blejskega jezera veže na parkovni gozd; sledijo parki, skupne zelenice, individualni vrtovi, na koncu skupine dreves, drevoredi in posamična drevesa. Sem sodi tudi zelenje, drevesa v vaseh in vaških jedrih in na strnjenih kmetijskih površinah (omejki) ter obvodna drevnina. Pomembno je, da so vse zelene površine gozdarsko, arboristično, hortikulturno celovito, trajnostno urejevane, vsaka za sebe specifično, prilagojeno . Vsak večji investitor v občini Bled bi med drugim moral prispevati tudi za urejanje zelenih površin (parkov, gozda s posebnim namenom, ipd).
 
V občini Bled je tako ali drugače »varovanih gozdov« več kot 8/10, zato je status gozda s posebnim namenom (TNP, Zeleni pas Bleda) treba izvajati celovito.
Konkretne naloge lokalne skupnosti so:
- pridobitev formalno pravnega statusa gozdov posebnega pomena v Občini Bled "Zeleni pas Bleda". Odlok je v fazi sprejemanja.
- sodelovati pri pripravi načrtov upravljanja za območja Natura 2000,
- izdelati kataster zelenih površin v naseljih občine Bled in izvesti ostala določila odloka,
- sodelovati pri izdelavi kakovostnega zakona o TNP.
- sooblikovanje posebnega sklada za naravo
 
Gozd v prostoru in njegove funkcije ter usklajevanje med različnimi uporabniki gozdov- (najvažnejši poudarki):
 
Zaraščanje opuščenih kmetijskih površin – potrebno je določiti, katere je v skrajnem slučaju smiselno prepustiti gozdu, katere pa so perspektivne za drugo rabo. Pri tem moramo slediti poudarjenemu cilju ohranjanja kulturne krajine. 
Ponori ogljikovega dvokisa – sprejemanje (absorbcija) enega najvažnejših toplogrednih plinov v gozdovih in ostalih zelenih površinah. Trženje s ponori je v državni pristojnosti, vendar bi morale biti pri tem upravičene tudi lokalne skupnosti.
Viri pitne vode – redna spremljava stanja in predvidevanje ukrepov v zvezi s to strateško dobrino na platojih Pokljuke, Mežakle, Ribenske Jelovice, v prehodnem pobočnem in nižinskem terasnem območju. Tudi tu bi pri trženju morale biti soudeležene občine.
 
Pri umeščanju novih infrastrukturnih objektov v prostor gozda je treba čim bolj izkoristiti obstoječe koridorje. Okolica vizualno motečih objektov mora biti poraščena z vertikalno strukturiranim gozdom (npr. bodoča novogradnja gozdne ceste Kupljenik – Jelovica). Pri arhitekturni zasnovi stavb naj se v največji meri upošteva les. Pri javnih cestah gre za najcelovitejšo presojo celotnega prostora in gozdnih površin znotraj njega. Dejstvo je, da v zvezi z blejskimi obvoznicami nikoli ni bilo jasnih odgovorov na celo vrsto vprašanj. Zato bi bilo nujno kljub časovni stiski vendarle poiskati optimalne rešitve. Za vzdrževanje gozdnih cest in vlak je zagotoviti zadosten obseg sredstev in zagotoviti tudi sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. V gozdnem prostoru je potrebno izvesti sanacijo peskokopov in kamnolomov, kjer le ta še ni bila izvedena. Velik problem predstavl jajo vzpostavljeni peskokopi, še posebej so številni v nižinskem delu izven gozdnega prostora, na kmetijskih površinah, ki se kasneje ponavadi zapolnijo z gradbenimi, pa tudi z nevarnimi odpadki (primer pod obrtno cono na Lisicah).
 
 
Razvoj turizma in rekreacije v gozdu mora upoštevat i omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom in obratno. Strategija razvoja gozda v prostoru, pri čemer sta pomembna tako njegova prostorska ureditev kot način gospodarjenja, mora biti neposredno povezana s strategijo razvoja turizma in rekreacije. Konkretno mislim na dodatno obnovo »Riklijevih stez«, fitnes promenade, ureditev učnih poti ipd. Komunalna opremljenost naselij z vikend hišami in posamičnimi vikendi je še precej pomanjkljiva.
 
 Nekateri skupni razvojni programi kmetij in podeželja so v preteklosti izpadli (Slamniki) . Poleg posebnih programov je treba oblikovati skupni program graditve in vzdrževanja nujnih infrastrukturnih objektov.
 
 
(predlog strategije je pripravljen za območje
sedanje blejske občine, še preden je prišlo do
slabo premišljene delitve)

Turizem v občini Bled

Srečo Kunčič

Bled z okolico je naravni fenomen (jezerska kotlina, okoliški holmi, ki ji je izoblikoval bohinjski ledenik, njihove strme pečine na južnih straneh, ledeniške morene, sotočje obeh Sav z mokrišči, raznolika flora in favna, gorski venec, ki obkroža ta prostor – Julijske Alpe in Karavanke). Enkratnost in sorazmerna majhnost tega prostora zahteva še posebej premišljene človekove posege v ta neponovljivi prostor. Glede na naravni fenomen, umetelno nadgrajen z otoško cerkvijo in grajskim poslopjem, predstavlja turistično ikono ponudbe naše države, saj takega fenomena in skladnosti ni najti nikjer na svetu.

Zato se mora občina Bled prvenstveno zavedati te enkratnosti in občutljivosti prostora, še posebej neposredno ob Blejskem jezeru. Varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov bi morali biti za občino, ki želi razvijati kakovosten turizem, prioriteten strateški cilj, namesto da z nepremišljenimi odločitvami stalno devalvira ta prostor, saj prostor pojezerja teh pozidav ne prenese več. Odraz tega je gost in neurejen promet, obremenjenost objezerskega prostora s hrupom in izpuhi, kar vse predvsem v višku turistične sezone povzroča nezadovoljstvo turistov. Ti se v nevrotičnem in prometno neurejenem okolju počutijo nelagodno in kot pešci celo ogroženo. Prostor ob jezeru ne prenese megalomanskih posegov, krčenja zelenic in parkov, betoniranja in razvrednotenja enkratne krajine. To so spoznali tudi turisti, ki ne želijo bivati v hotelih brez vrtov in urejene okolice, v hrupnem okolju, neposredno ob cesti ali parkirišču.

Za razvoj kvalitetnega turizma na Bledu je potrebno najti prave odgovore na spremembe v družbi in globalizacijo, kar zahteva drugačno upravljanje z sredstvi, ob vključitvi večine prebivalcev v načrtovanje in izvajanje novih turističnih vsebin. Lista se zavzema za izrabo tega enkratnega prostora, uspešno uporabo kadrovskih resursov, vsebinsko in kapitalsko povezovanje v skupnem cilju doslej razdrobljenih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo. Zaposlenim v turizmu je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti za učenje ter priložnost za uporabo novih znanj, da bodo uspešno usklajevali strpnost, tekmovalnost in sodelovanje v cilju doseganja sinergijskih učinkov, ki jih prinaša usklajena, visokokvalitetna turistična ponudba, ki bo temeljila na izredni naravni danosti, ta pa bo požlahtnjena z idejnim turizmom, raznovrstnim programom in ponudbo.

V okviru integracijskih procesov, ki potekajo na nivoju EU, razpada Jugoslavije kot enotne in razpoznavne destinacije, spremenjenih migracijskih tokov in cestnih povezav, bi bilo smiselno izkoristiti promocijo Bleda in njegove okolice s stališča prikaza prirodnega bisera, ki je v duhovnem smislu rezultat prepletanja različnih kultur. Ta pozicija in tradicija daje Bledu veliko prednost pred ostalimi kraji, ki želijo pridobiti evropski status oziroma razpoznavnosti v svetu. Univerzalnost in hkrati neprecenljiva posebnost Bledu vsekakor daje velike obete za njegov razcvet tudi v turističnem smislu.

Brez pametne uporabe javnih medijev ravno tako ni možna ustrezna promocija Bleda, tako da je potrebno najti pravo mero med splošnim in posebnim, natančno določiti, kateri elementi so tisti, ki se npr. lahko prodajajo kot komparativne prednosti. Bled si zasluži več informiranja lokalne in širše javnosti ne le preko odmevnih prireditev in kongresov, temveč tudi preko pisne besede, strokovnih razprav in kulturnih dejavnosti, katerim kraj služi kot navdih in hkrati mesto izmenjave različnih kultur, ver, navad …

Ni več skrivnost, da se profil turista menja, da iz vse bolj nezainteresiranega konzumenta naravnih danosti vse bolj postaja aktivna oseba, ki želi spoznati značilnosti dežele in ljudi, v kateri preživlja počitnice. V okviru teh trendov in zahtev je potrebno umestiti ponudbo, ki je bogata z arheološkimi najdišči, ostanki slovanske kulture, srednjega veka in novejše zgodovine. V ponudbo kraja je potrebno tudi bolj smelo vključiti živopisno vsebino delujočih kulturno umetniških društev in posameznikov, ki gojijo raznovrstno domačo in umetno obrt.

Določitev prioritetnih ciljev je glede na ne ravno rožnato situacijo v turistični panogi nujnost. Nemudoma je potrebno izdelati projekte ozdravitve blejskega jezera, sanacije otoka in gradu. Tem trem točkam je potrebno posvetiti največ energije, ne le v smislu saniranja stanja, temveč tudi novega osmišljanja kulturne ponudbe in turistične izrabe njenih vsebin.

Naravna razgibanost Bleda z okolico, s številčnimi vaškimi jedri, raznoliko floro in favno, običaji in ljudmi kar kliče, da se tudi to vključi v pestrejšo turistično ponudbo. Popis in vrednotenje teh resursov naj služi kot vir in inspiracija za oblikovanje konkretnih kulturnih programov, ki bi služili za izdelavo kvalitetnejše in pestrejše turistične ponudbe, ki bi zadržala na Bledu gosta tudi v deževnem obdobju.

 

·razvijati ekološki turizem najvišjih standardov,

·pozidavo tega prostora izvajati skrajno premišljeno, turistično ponudbo pa izvajati čimbolj inovativno,

·oživiti in osmisliti pristope na Bled preko železnice ter letališča Lesce za posebne skupine gostov,

·ureditev večjega števila galerij, muzeja voščenih lutk, akvarija, tehničnega muzeja (v sklopu Železarne Jesenice) kot dodatno turistično ponudbo predvsem v deževnem obdobju,

·uskaditi izletniški turizem s stacionarnim turizmom, ·na novo izdelati simbol prepoznavnosti Bleda v Evropi in v svetu,

·s tablami in spremembo cestnega dostopa ustrezno obvestiti tranzitne goste, da se v neposredni bližini cestne povezave severa z jugom Evrope nahaja svetovni naravni fenomen,

·v ospredju ponudbe naj bo doživljanje prirodnih lepot, miru, družinskih sprehajalnih poti, vaške tradicije in folklore zgornjegorenjskega prostora,

·otok je treba koristiti za tradicionalni verski turizem (mali in veliki šmaren) in za doživljanje najbolj kvalitetnih glasbenih dogodkov, ki bi se izvajali v cerkvi oziroma na stopnišču,

·grad turistično nadgraditi z ekskuzivno ponudbo kulturnih večerov, ki bi jih izvajali svetovno znani umetniki (monodrame, klavirski, violinski koncerti ipd.),

·fotografiranje

·prepovedati gradnjo večjih turističnih objektov vsaj 150 metrov od jezerske obale, obstoječo pa postopno prilagajati naravni konfiguraciji (npr. Park Hotel, Krim, Golf),

·privabiti močne svetovno znane hotelske verige ob upoštevanju pogojev, da imajo hoteli razmerje pozidave z okolico vsaj 3 : 1 (2 : 1)

·prioritetno razvijati različno in manjšo penzionsko ponudbo

·izobraževanje in usposabljanje kadra z namenom doseganja večjega nivoja kvalitete gostinskih storitev,

·sistemsko financiranje lokalnih amaterskih folklornih skupin in glasbenikov, ki bi zabavali goste v prostorih in na vrtovih hotelov,

·uporaba čimbolj domače zdrave hrane v hotelih in penzionih, kar bi dosegli z dolgoročnimi pogodbami z lokalnimi kmeti,

·organiziranje in strokovno vodenje izletov v neposredno okolico: Vintgar, jamo pod Babji zob, mokrišča, Brje, hribčki okoli jezera, Talež, Slamniki, Pokljuška luknja, … ( in ne le v Benetke, Minimundus ipd.)

·Bled z okolico naj postane duhovno središče alternativnih skupin, ki propagirajo zdrav in naraven način življenja,

·turistično informacijski center naj bi gostom na enem mestu ponujal vse informacije o prenočitvenih kapacitetah, znamenitostih, prireditvah,

·ključnega pomena za razvoj turizma je, da je dobro razvita in obiskana cela regija, zato je potrebno uskladiti turistično ponudbo in koledar najpomembnejših sezonskih prireditev,

·v turistično ponudbo bi vključili tudi programe študentov VSŠGT Bled, ki so in bodo izdelali zelo dobre naloge,

·urejene, ljubeče negovane njive, pestro zasejana polja, polni kozolci,

·ukvarjanje z biološko dinamičnim kmetovanjem. Vsak hotel, penzion bi moral imeti vsaj en dnevni meni z zdravo ekološko pridelano hrano, pridelano v bližini.

·v novem turistično informativnem centru bi morala biti vitrina s predstavitvijo rokodelcev in njihovih izdelkov.
 

Ura resnice blejskih kandidatov

Miloš Ažman 

V predvolilnem času, ko vsi kažejo le najlepše plati, je včasih na prvi pogled težko ločiti seme od plevela. Da bi razbrali, kdo resnično kaj velja, je potrebno pogledati besede in dejanja v času, ko so bile volitve še daleč in ko še ni bil čas za prazne nasmehe.

Eno izmed takšnih obdobij je bilo poletje in jesen 2004, ko je na nitki visela prihodnost Save Dolinke. Na eni strani »neizmeren« kapital v višini 72 mio evrov, ter ljudje, ki so tukaj videli svoj interes. Na drugi strani pa reka in neokrnjena dolina ter ljudje s spoštovanjem, ljubeznijo do rojstnega kraja in z dolgoročnejšo vizijo razvoja. In res, vložek je bil prevelik, maske so padle, ljudje so pokazali prave obraze.

Eno najbolj žalostnih vlog je odigral kandidat za župana, ki danes poudarja ekologijo in ohranjanje narave. Bil je predlagatelj ukinitve zaščite Brja, s čimer je odprl vrata Savskim elektrarnam pri njihovi želji po potopitvi doline. Z nekaterimi svetniškimi kolegi je izdal celo propagandno zloženko, ki naj bi gradnjo jezu za Bled prikazala tako pomembno, kot sta grad in cerkvica na otoku?!

Še dva kandidata sta se v tistem času jasno postavila na stran potopitve Save Dolinke. Gospa, ki se je smehljala v različnih propagandnih akcijah Savskih Elektrarn (Modro sožitje) in je govorila: »žal mi je za Brje, vendar je v Sloveniji še dovolj lepih kotičkov …«, bi bila potemtakem bolj primerna kandidatka v tistih drugih lepih delih Slovenije in ne na Bledu!

Tretji kandidat je označil zahtevo občanov po ohranitvi Save Dolinke kot »pritisk ulice« ter menda prav zato podprl potopitev. V predvolilnem času pa v programu navaja, da se zaveda, da: »nismo le oblast, ampak predvsem servis občanom«. Iz žaljive »ulice« smo torej pred volitvami postali občani. Lepo. V programu pod 8. točko navaja ohranitev narave z močvirji in povirji. Lepo, a še lepše bi bilo to slišati pred dvema letoma, ko je resnično štel vsak glas.

Ne bodite presenečeni, če ti ljudje danes govorijo POVSEM drugače, kot so govorili in delali v preteklosti. Sedaj je čas za obljube in nasmehe! Kljub temu upam, da se jih je malo zavesti in spoštovanja do Bleda vendarle prijelo in da s strani lastnih svetnikov ne bo nikdar več grozilo takšno opustošenje!

Blejci pa smo že na referendumu pokazali modrost in dokazali, da nas močne in bleščeče kampanje ne zaslepijo. Tokrat smo VSI ponovno vabljeni na volišče, da zavestno oddamo svoj glas po vesti.

 

Obvoznice – odločilne za nadaljnji razvoj Bleda

 

Dani ferčej, univ. dipl. ing. les.  

Bled za svoj nadaljnji razvoj neobhodno potrebuje obvoznice in to v najkrajšem možnem času. To pa ne pomeni, da si lahko privoščimo neustrezne rešitve. Dosedaj smo bili priča kar nekaj takšnim predlogom. O problematiki južne ali mlinske obvoznice ste lahko brali v prejšnji številki Zavesti, o severni, rečiški, pa boste lahko v eni od naslednjih. Trase, ki kljub obstoju boljših možnosti po nepotrebnem uničujejo stoletni razvoj vasi, niso dopustne.

Zato si močno želim, da bo nova občinska oblast zmožna ponovno in z veliko mero pameti pretehtati vse predloge in izbrati tiste, ki so sprejemljivi za ljudi in za prostor, v katerem živimo.

Seveda obvoznice potrebujemo takoj, potrebovali bi jih že pred leti. Kljub temu si je bolje vzeti še kakšen mesec časa za izdelavo optimalnih rešitev, kot pa z zastarelimi in prenagljenimi odločitvami (nemara celo špekulativno 'zlobiranimi') trajno pokvariti edinstveno podobo kraja in/ali nedopustno posegati (grobo zarezati) v občutljivo življensko tkivo blejskih vasi in življenja vaščanov. Kljub nujnosti čimprejšnjega začetka gradnje si bo Lista za ljudi in prostor zato še naprej prizadevala za take rešitve, ki bodo učinkovite in hkrati usklajene s potrebami in možnostmi kraja.

Na mrtvi reki ne more biti turizma

 

Miran Šubelj Sagmeister, samostojni raziskovalec turizma

Sodoben turist, še posebej pa tisti bolj ozaveščen, je presenetljivo tankočuten in občutljiv, premišljen in odgovoren, ko se odloča za kraj preživljanja svojega prostega časa, spoznavanja novih ljudi in širjenja svojih obzorij. Ne prenese pohabljenega naravnega okolja, hitro sprevidi ponaredke, se obrne stran, odide, ne vrne se nikoli več. Doma naredi slabo reklamo, navkljub dobremu delu zaposlenih v celotni turistični verigi. Hoteli ali ne, Nemci (in ne samo oni), kot trenutno najštevilnejši potovalni narod in naši najpogostejši gostje, po opravljenih raziskavah postavljajo na prvo mesto pomembnosti med različnimi dejavniki pri izbiri kraja dopustovanja neokrnjenost in čistost naravnega okolja.

Človek, recimo mu moderen turist, vedno bolj čuti in prepoznava, da si v naravi resnično odpočije, in posebej ceni kraje in ljudi, kjer to svojo željo lahko podoživi in uresniči.

Zato je bilo tudi s turističnega vidika za Bled vitalnega pomena zoperstaviti se potopitvi Brja. Kot je bila včasih našim prednikom pomembna vsaka ped obdelovalne zemlje, takisto je dandanašnji, za žal že preveč pozidan Bled, ki je vse prevečkrat klonil pred takimi pritiski v preteklosti, pomembna prav vsaka ped še preostale prvobitne krajine. Gre namreč za nenadomestljivo vrednoto, ki Bledu še lahko omogoča vrhunski turizem, ki si ga želi in zasluži.

Vsak človekov poseg v prostor pušča posledice. Pri velikih posegih so posledice dostikrat pogubne.Trajnostni razvoj pomeni možnost trajnega sobivanja z naravo in razvoja tudi za prihodnje rodove. Nujno je skrbno tehtanje in premislek, pogosto je zaradi dolgoročnih in trajnih koristi modreje odstopiti od investicij, ki prinašajo le kratkotrajen izplen. Rezultat referenduma pred dvema letoma ohrabruje in navdušuje. Odločno kaže na raven ozaveščenosti občanov blejske občine, ki so se večinsko poistovetili s stališči Odbora za zaščito Save Dolinke. Turizem na Bledu je že tako dolgo prisoten, da je moč govoriti o bogati tradiciji, ki pa očitno odseva tudi v znanju in vesti domačinov o resničnih potrebah kraja, v katerem ustvarjajo to tradicijo.

Zato je rezultat referenduma nekako logična posledica in odraz novonastalega umevanja razvoja, posebej pa turizma, v celotni blejski občini in ne samo na Bledu. Poudarjam, v celi občini, saj je le tako blejski turizem lahko celosten in uspešen, in na kar je pokazala tudi podpora v vseh krajevnih skupnostih.

Za konec bi dodal še svoje mnenje, da to dolgotrajno, več kot šestletno branjenje doline Brja pred ''utopitvijo'', ni slučajno trajalo tako dolgo. Zadrega je bila postavljena na ogled celotni slovenski javnosti, in ker le-ta Bled z okolšno prepoznava kot naravno lepoto in vrednoto, se mi zdi, da se prav na Brjeh simbolno rojeva nova, trajnostna razvojna paradigma za celo Slovenijo. 

Zato je bil ta referendum še dodatno tako pomemben, kar so nam sporočili tudi številni odmevi iz domovine in tujine. 

 

Varovanje narave je nuja in ne fanatizem

Maja Vrtačnik, Boris Marinkovič

Veliki ekosistemi ustvarjajo klimatske razmere in življenjske pogoje na Zemlji. Človek s svojim delovanjem ruši naravno ravnovesje, ki ga je nemogoče ponovno vzpostaviti. Posledice poseganja v naravo so nepredvidljive in nepredstavljive. Najpomembnejši argumenti za čimbolj obsežno varovanje narave so:

priznanje vrednosti narave, etične obveznosti do vseh živih bitij in ohranjanje narave za bodoče generacije, zagotavljanje pogojev za obstoj človeštva,ohranjanje biološke raznovrstnosti, omogočanje doživetij v naravi, aktivnosti v prostem času, ki povečajo veselje do življenja, krepijo duševno in telesno zdravje, ter povečajo delovno zmogljivost. 
 
Z vstopom v EU smo dolžni upoštevati tudi določbe varovanja narave:
 
Konvencija o biološki raznovrstnosti – cilji so ohranjanje biološke raznovrstnosti in trajnostna uporaba njenih sestavnih delov ter poštena in pravična delitev koristi od uporabe genskih virov skupaj z ustreznim dostopom do njih in primernim dostopom ustreznih tehnologij ob upoštevanju vseh pravic do teh virov in tehnologij ter s
primernim financiranjem.
 
 
Ramsarska konvencija – države podpisnice so se zavezale, da bodo:
 
uvrščale mokrišča na seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje;
 
vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe;
 
podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljavcev mokrišč;
 
sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov ter v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.
 
 
Bernska konvencija – glavni cilj je ohranitev prostoživečega evropskega živalstva in rastlinstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov.
 
 
Alpska konvencija – glavni cilj je ohranitev Alp kot življenjskega prostora za človeštvo, živalstvo in rastlinstvo.
 
 
Evropska diploma – Svet Evrope jo podeljuje pomembnim evropskim zavarovanim območjem s primernim upravljanjem za pet let, po preverjanju stanja pa se njena veljavnost lahko podaljša (npr. Triglavski narodni park). 
 
Smernice za realizacijo teh konvencij določa vsaka država za sebe in jih uskladi z evropskimi. Smernice za realizacijo so: zaščita ptic (zaščita ptic in njihovega življenjskega prostora), favna – flora – habitat ( FFH) (zaščita prostoživečega živalstva in rastlinstva in ogroženih življenjskih prostorov).
 
Predstavitev načina varovanja narave in nadzora naravnih spomenikov ter zavarovanih in zaščitenih območjih v Visokih Turah bo v novembru 2006 na Bledu.
 
Vabljeni!
 

 

Naj bo Bled naš ponos

 

Gerhard Drese, vitez Oranje Nassau

Sem Nizozemec in živim s svojo ženo Slovenko na Bledu, zadnja leta na Koritnem. Do leta 1994 sem kot zobozdravnik delal na Nizozemskem. Poleg svojega dela sem opravljal več funkcij na socialnem in kulturnem področju, bil se član nadzornega sveta domov za starejše občane in ustanovitelj prve zobne ambulante za predšolske otroke na Nizozemskem. Za moje življenjsko delo sem bil odlikovan z znakom Vitez Oranje Nassau, ki ga daje kraljica zaslužnim državljanom. Že 30 let sem član Rotary kluba na Nizozemskem,  zdaj pa tudi častni član Rotary kluba Ljubljana. Živeti na tem prelepem Bledu je čudovito, vendar so stvari, ki mi ležijo na duši in bi jih rad povedal. Zdi se mi, da bi bilo potrebno veliko več narediti za pozitiven razvoj Bleda. Levo in desno slišim, da se veliko projektov in dogodkov ni realiziralo zaradi načrtnih nasprotovanj, veliko je bilo tudi netransparentnega. Zato od srca podpiram Listo za ljudi in prostor, ki s svojim entuzijazmom in poštenostjo poskuša, da bi se Bled, ki ga imamo radi, razvijal v miren, lep in predvsem naravi naklonjen kraj, ki ga obiskujejo ljudje iz vseh kontinentov sveta.

Česa si mladi na Bledu želimo

Blaž Intihar Eržen

 

Pred kratkim sem dobil pobudo, naj napišem članek o tem, česa si mladi na Bledu in njegovi okolici najbolj želimo. Vsekakor je to tema, o kateri se da veliko napisati, saj je na Bledu kar nekaj »lukenj«, ki bi jih bilo potrebno nemudoma zakrpati. Kot prvo bi rad omenil večnamenski športni center, v katerem bi lahko mladim ponudili najrazličnejše športe. Težnja razvitejših držav sveta je usmerjanje mladih v aktivnejše preživljanje prostega časa. Zato je zelo pomembno, da k temu problemu na Bledu pristopimo pravilno in preudarno.

Kot naslednji problem na Bledu mladi vidimo kino, ki je trenutno v izredno nezavidljivem položaju. Kot je že splošno znano, se vse spet zatika prav pri razpisu za izvajalca. Torej je tudi tukaj vpletena Občina Bled, ki postori za mlade na Bledu vse manj in manj.

Na Bledu ne deluje več niti Klub študentov Bled, saj mu občina ne dodeli ne finančnih sredstev, kaj šele ustrezne prostore. Tako si mladi na Bledu ne moremo izbrati svojih predstavnikov, ki bi organizirali nam tako želene prireditve. Verjetno nekaterim to celo ugaja.

Pred leti je bila na Bledu tudi poletna prireditev študentov "Šik fest", ki je bila zelo obiskana, vendar so tudi njo pokopala premajhna denarna sredstva sponzorjev. Prav ta prireditev je dokazovala, da smo mladi na Bledu sposobni organizirati zanimive dogodke, ki privabijo tudi domačine in turiste, a vendar le ob zadostni podpori občine.

Po pregledu letošnjega programa prireditev v Občini Bled sem ugotovil, da bi lahko prireditve za mlade preštel na prste ene roke! Še najbolj se prireditvam za mlade približajo vrtne veselice raznoraznih gasilskih društev! Zdi se mi, da je to absurdno in nesprejemljivo. Zato je treba na Bleduna tem področju postoriti še mnogo.

Na Bledu obstaja tudi lokalna televizijska postaja Bled TV, ki je namenjena izključno reklamam in prenosom občinskih sej. Mladi na Bledu skorajda nimamo možnosti javnega udejstvovanja v splošnih občilih in medijih. Kaj ko bi mladi na Bledu imeli enkrat na teden svojo oddajo? Bi bilo to spet predrago? Mogoče kakšen drug izgovor?

No, pa da ne bom samo grajal, bi rad občino ob tej priložnosti tudi pohvalil za obnovljeni stadion. S tem je dokazala, da se da z zadostno voljo ogromno doseči.

Mladi na Bledu imamo v sebi ogromen potencial, le pomagati nam ga morate izkoristiti. Imamo nove, sveže ideje, ki bi jih radi predstavili širši javnosti in predvsem občini, ki bi nam jih morala pomagati realizirati.

Nočemo, da bi nas narobe razumeli in gledali na nas kot na ljudi, ki samo kritizirajo. Imamo voljo in željo, da se Bled razvije v vodilni turistični kraj, v katerem bodo svoje zatočišče našli ljudje vseh starosti.

Zato je pomembno, da mladi na Bledu izberemo prave kandidate, ki bodo v prihodnjih štirih letih zastopali naša stališča. Le tako si lahko obetamo lepšo prihodnost tukaj, na Bledu. Le upamo lahko, da nam naših aktivnosti kmalu ne bo več potrebno iskati po drugih občinah, ki mladim posvečajo več pozornosti.

Pred časom sem prebral misel, ki govori o tem, da je treba z mlajšimi ravnati spoštljivo, saj bodo le ti nekoč pisali našo zgodovino. In prav to naj bo popotnica novemu županu oziroma županji in seveda tudi občinskemu svetu.

Kaj lahko lokalna skupnost nudi mladim za zdrav osebnostni razvoj

 

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
 
Kaj determinira počutje mladih v življenjskem obdobju med zaključkom otroštva do zrelosti?
 
Mladost oziroma prehod iz otroštva v odraslost je bila skozi vso kulturno zgodovino pojmovana kot problematično in krizno življenjsko obdobje.
 
V preteklosti je bilo to obdobje kratko, prehod iz otroštva hiter, mladi so hitro dobili obveznosti odraslih. Sedaj se obdobje adolescence daljša, vsaka generacija vstopa vanjo prej (otroštvo se krajša), a hkrati mladi kasneje vstopajo v svet odraslosti.
 
V tem času naj bi mladostnik razvil svojo identiteto (kdo je, kje je njegovo mesto – posebno pomembno je to v skupini z vrstniki vzpostavil dokončen odnos do svoje spolne vloge in drugega spola), vzpostavil samostojnost oz. avtonomnost (prevzemanje odgovornosti, osamosvajanje – trenja s starši, občutki krivde, jeza, uporništvo), se odločil, kaj bo v življenju počel (določitev ciljev, iskanje smisla življenja).
 
To so kompleksne in težke naloge za mladega človeka in jih brez posebnih težav zmorejo le tisti, ki imajo trden občutek lastne vrednosti. Pogoj za to je, da mu okolje, v katerem živi, nudi takšne možnosti z zagotovitvijo
 
1. pogojev za občutek varnosti – z jasnimi pravili in postopki, z jasno opredeljeno odgovornostjo, z odkrivanjem in reševanjem strahu in bojazni, s spodbujanjem
2. pogojev, ki razvijajo občutke pripadnosti – skupne aktivnosti, z okolico, ki sprejema, – razvijanje ponosa,- nudenje pomoči
3. pogojev, ki razvijajo občutek smiselnosti – načrtovanje dela in doseganje ciljev, zaupanje, samozaupanje in požrtvovalnost ter pripravljenost, vrednote, pozitivno mišljenje, poznavanje osebnih pričakovanj
4. pogojev, ki razvijajo identiteto: – poznavanje mladih, upoštevanje enkratne osebnosti, opaziti dobre rešitve in pohvaliti, slavljenje uspeha
5. pogojev, ki razvijajo sposobnosti: – iskanje različnih rešitev, prilagajanje na spremembe, analiza aktivnosti in učinkovitosti, učenje sodelovanja, povratna informacija.
 
Velik delež mladih ni deležen pogojev, ki bi mu omogočili, da bi trdno, odločno in uspešno stopal proti odraslosti. Različni dejavniki v družbi ogrožajo njegov razvoj: v družini, v šoli, lokalni skupnosti ter v širši družbeni skupnosti s svojimi cilji, filozofijo, organizacijo in politiko.
 
Na urejanje razmer za ugoden fizičen, socialen, psihičen in duhoven razvoj mladih pa imajo na koncu največji vpliv tisti, ki imajo v rokah moč odločanja.
 
Od njihovega zavedanja, kaj je pomembno za mlade in kaj je pomembno nasploh v življenju (katere vrednote) in njihovih odločitev bo odvisno, ali bodo v družbi prevladovali ogrožajoči dejavniki (čim več prestrašenih, vodljivih in manj kompetentnih ljudi) ali pa dejavniki, ki bodo pomagali mladim zrasti v odgovorne, zdrave in učinkovite samostojne odrasle.
 
Odkar se v naši družbi uveljavljajo vrednote potrošništva, lahkega in hitrega zaslužka, ki opravičuje vsa sredstva za dosego cilja, pretiranega pohlepa po velikem bogastvu, vrednotenje učinkov samo z denarjem, prihaja do stopnjevanja težav kot so nemotiviranost za delo, nepripravljenost potruditi se, posledično slabši šolski uspeh, velik osip pri izobraževanju, neprepoznavanje smisla zaradi slabih zaposlitvenih možnosti, socialnih težav.
 
Socialni kontakti in odnosi so okrnjeni – manj druženja, več individualnih dejavnosti (tv, internet), krhkost sposobnosti reševanja življenjskih problemov in iskanje rešitev s kompenzacijami oz. nadomestnimi zadovoljitvami, kamor sodijo tudi droge in tudi druge odvisnosti (odvisnosti v odnosih, iger na srečo…), obolevanje – velik porast depresivnih, nevrotičnih, psihiatričnih obolenj (paranoje, anoreksije).
 
Vsakdanji svet mladih postaja na eni strani apatija, resignacija in umik v zasebnost, na drugi strani agresivnost, nasilje.
 
»Svet vidijo kot nepredvidljiv, poln tveganj, ta tveganja pa dojemajo individualno kot svoje krize in ne kot učinke procesov, ki so zunaj osebnihdometov. Izguba zaposlitve je videti kot osebna odgovornost, neuspeh v šoli kot pomanjkanje truda, mladinska odklonskost kot pomanjkanje družinske vzgoje. Tudi socialne izključenosti mladi ne razumejo kot objektivno stanje stvari, pač pa kot občutek pomanjkanja moči, da bi lahko spremenili lastno situacijo. Čeprav večina mladih najde lastno pot v odraslo življenje, se oblikujeta dve kontrastni skupini: tista, ki ji ti procesi odpirajo nove možnosti in so zanje izziv, in tista, ki je potisnjena na rob.« (Mirjana Ule)
 
Reševanje teh problemov zato zahteva aktiven družbeni odnos odraslih – posebno družbeno skrb.
 
Če hočemo spremeniti tokove, je potrebno postaviti na mesta odločanja ljudi, ki bodo zaznali občutljivost sobivanja in medsebojne soodvisnosti ljudi, pa ne le ljudi – tudi narave, in bodo te vrednote postavili pred svoje interese.
 
Ob zavedanju tega je naložba v dejavnosti za otroke in mlade dobra naložba. Izgovorov, da ni denarja, češ, druge stvari so bolj pomembne, potem ne more biti več. Kot del sistema ima pri tem veliko vlogo tudi lokalna skupnost in je v dobršni meri odgovorna za to, kakšne pogoje bo ustvarila za svoje mlade ter kakšna sporočila o vrednotah jim bo posredovala – predvsem s svojim zgledom.

 

 

Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti
 
Naloge občine, ki jih pričakujemo, so med drugim:
 
1. Občan in njegova varnost
 
- prizadevanje za ohranitev zdravega življenskega okolja (čiste vode, ustrezno ravnanje z odpadki, preprečevanje onesnaževanja)
- prizadevanje za varnejše ulice in ceste ter dobro organiziran promet (ureditev cest in pločnikov, omejitve hitrosti, posebna skrb za varnost pešca – otroci, ostareli)
- ureditev pešpoti in kolesarskih poti za rekreacijo in turizem
- skrb za varnost občanov, še zlasti otrok, na kopališčih, igriščih, prireditvah
- aktivna participacija lokalne skupnosti in občanov pri preprečevanju vseh vrst kriminalitete (med drugim nasilja, preprodaje drog in korupcije)
- aktivna udeležba lokalne skupnosti pri zmanjševanju zasvojenosti vseh vrst (tobak, alkohol, droga, igre na srečo, TV in internet)
- utrjevanje odgovornosti za aktivno in zdravo življenje (ustvarjalnost, šport, rekreacija)
 
Zdravstvena varnost
- skrb za dostopnost zdravstva
- širitev možnosti preventivnih zdravstvenih uslug svetovanje, izobraževanje širših družbenih skupin, posebno mladih, za zdravo življenje
- približati možnost pomoči rizičnim skupinam v okviru psihološkega in psihiatričnega svetovanja ter terapevtskega delovanja ter zdravljenja (problematika odvisnosti, depresivnih in psihotičnih
obolenj)
- zagotovitev zdravstvenega varstva tistim, ki si ga sami ne morejo zagotoviti (osebe brez zavarovanja, revni, brezdomci)
 
 
Socialna varnost
- temeljna je skrb za gospodarski razvoj občine, ki prinaša ekonomsko dobrobit najširšemu krogu
občanov
- pomoč mladim družinam pri ustvarjanju varnega in toplega doma
- dopolnjevanje zakonsko določene skrbi za socialno ranljive skupine ljudi (starejši, brezposelni, revni, otroci, invalidi, osebe s težavami v razvoju, fizično in psihično bolni …)
- promocija in skrb za strpnost, humanost in medsebojno pomoč
 
2. Oblikovanje občanom prijazne skupnosti
 
- organizacija družabnih srečanj, prireditev, skupnih aktivnosti občanov (razvijanje pripadnosti in sodelovanja)
- negovanje medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sprejemanja različnosti
- spodbujanje sodelovanja pri doseganju skupnih ciljev
- skrb za dobre pogoje za društvene aktivnosti na področjih kulturnih, športnih in umetniških dejavnosti za vse družbene skupine
 
Skrb za starejše občane
- vzpodbujanje izobraževanja in družabnega življenja upokojencev in starejših ter njihovo vključevanje v družbeno življenje
- vzpodbujanje delovanja društev za starejše in ustvarjanje pogojev zanj
- vzpodbujanje medsebojne pomoči in pomoči starejšim s strani mladih in ostalih članov lokalne skupnosti
- pomoč in dopolnjevanje družbeni skrbi pri organizaciji socialne in zdravstvene pomoči starejšim,
nemočnim in osamljenim
- organiziranje dnevnega centra za starejše in pomoči na domu
- podpora ustanovitvi doma za starejše občane
 
3. Razvijanje sposobnosti občanov za soudeleženost pri odločanju
 
- dopolnjevanje ponudbe ob rednem izobraževanju (glasbena šola, tečaji jezikov, ustvarjalne in tehnične delavnice) dostopne za širok krog ljudi vseh generacij
- razvijanje športa in telesnih aktivnosti občanov vseh generacij po načelu »Zdrav duh v zdravem
telesu«
- spodbujanje delovanja interesnih skupin občanov, skupin posameznih lokalnih območij ter civilnih iniciativ ter vključevanje njihovega znanja in sposobnosti v odločanje o lokalni samoupravi
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv