Posts Tagged ‘bled’

JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA PROSTORSKE STRATEGIJE OBČIN BLED IN GORJE

Od 8. septembra do 8. oktobra je na občini Bled na ogled predlog prostorske strategije občine. V tem času se na ta predlog lahko dajo pripombe. Ena od zanimivih stvari je kabinska žičnica na Zatrnik…

Javna obravnava bo 3. oktobra ob 17h v Festivalni dvorani. http://obcina.bled.si/

Pismo ministru Karlu Erjavcu po srečanju z gorenjskimi župani 12.2.2009

Odbor za rešitev Save Dolinke

Društvo za varstvo okolja Bled

Lista za ljudi in prostor

V Ljubljani, 12. 2. 2009

Ministrstvo za okolje in prostor

Gospod Karl Erjavec, minister

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

 

Spoštovani minister Karel Erjavec,

 

presenečeni in začudeni smo iz medijev izvedeli, kaj ste na srečanju gorenjskih županov izjavili v zvezi s projektom sanacije in doinstalacije HE Moste. Že samo izjava, da je projekt, ki potopi in uniči naravni spomenik, zavarovano območje in celo dolino Save Dolinke  med Bledom in Vrbo, okoljsko prijazen, kaže, da ste milo rečeno dobili informacije samo iz ene strani.

Projekt, ki bi izvzel samo del zavarovanega območja v Berjeh, potopil pa celotno dolino, je v nasprotju z:

  • Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (1998),
  • Referendumom za ohranitev zavarovanega obmo čja (oktober 2004)
  • zahtevami evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000 (2006)
  • predlaganimi  spremembani in dopolnitvami Uredbe o naturi, ki jih je pripravil Zavod RS za varstvo narave leta 2007

 

Ker je skrajno čudno, da se minister za okolje in prostor, ki ima okolje v svojem nazivu na prvem mestu, tako nekritično odzove na projekt, ki uničujoče poseže v okolje,  krši pravni režim, referendumsko voljo in evropske zahteve, je nujno, da dobite celovitejši  pregled problematike. Zato vas pozivamo, da se čimprej sestanemo, da vam lahko natančno predstavimo tudi drugo stran problema. Vabimo vas, da pridete na Bled, kjer se lahko sami prepričate o celovitih vrednotah tega okolja med Vrbo in Bledom, če je za vas lažje, pa seveda mi lahko  pridemo na ministrstvo.

Odgovor nam prosim pošljite na naslov:

Odbor za rešitev Save Dolinke, Mlinska cesta 3, 4260 Bled

Kontaktna oseba: Janko Rožič, telefon 040 843436

 

Obrazložitev:

Pred natančno desetimi leti smo strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke s široko podporo javnosti prvič  pokazali in dokazali, da je projekt, ki maksimira predvsem energetske učinke, saj več kot trikrat poveča kapaciteto obstoječe elektrarne, povsem pa zanemari izjemno naravo in okolje, v času uveljavljanja trajnostnega razvoja že v samem konceptu zastarel. Tudi občinski svetniki Občine Bled so v prvem krogu leta 2000 na podlagi strokovnih izhodišč in javnega mnenja sprejeli sklep, da se o takšnem izravnalnem bazenu ne bodo pogovarjali. Ko so leta 2004, takoj po “neutemeljenem” izbrisu zavarovanega območja Brje iz seznama območij Natura 2000 tik pred oddajo seznama v Bruselj, nosilci projekta “prepričali” skupino svetnikov in  poiskusili spremeniti odlok o zavarovanju, smo morali zaščiteno območje še enkrat  zaščititi celo z najširšim orodjem demokracije, referendumom.  Že leta 2006 je Evropska komisija na usklajevalnih sestankih od ministrstva zahtevala, da se seznam Natura 2000 dopolni. Leta 2007 je v skladu s temi zaključki Zavod RS za varstvo narave pripravil strokovni predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o Naturi 2000, v katerem je  območje Berja upoštevano. Ker smo želeli dokazati, da je problem rešljiv, smo skupaj s projektanti, ki znajo upoštevati načela trajnostnega razvoja, pripravili nov predlog sanacije in doinstalacije, ki spoštuje pravna določila in referendumsko voljo, ohrani dolini Piškovice in Brja, ter omogoči elektrarni preživetje. Na tiskovni konferenci 3.7.2006 v veliki dvorani na MOP smo idejno zasnovo te variante tudi javno predstavili. V letu 2007 in 2008 smo pod pokroviteljstvom MOP sodelovali na usklajevalnih sestankih s Savskimi elektrarnami. Vztrajali smo na stališču, ki ga zagovarjamo še danes, da gre v strokovno presojo lahko samo varianta, ki že v izhodišču ne krši veljavne zakonodaje in referendumske volje.  Nobena strokovna komisija  v demokraciji ne more ovreči strokovno pripravljene, politično sprejete in z referendumom potrjene odločitve o zavarovanju. Predlagali smo, da se strokovno preveri varianta, ki zadošča pravno veljavnim kriterijem. Na zadnjem sestanku so predstavniki Savskih elektrarn povedali, da se o tem ne morejo odločati sami, ter da nas bodo o tem obvestili preko ministrstva.  Od tedaj, čeprav je minilo že več kot pol leta, na odgovor še vedno čakamo. Zanima nas tudi, kako poteka uresničevanje zahtev evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000.

V upanju da se kmalu srečamo vas lepo pozdravljamo

 

Odbor za rešitev Save Dolinke       Društvo za okolje in prostor Bled         Lista za ljudi in prostor

Janko Rožič, predsednik                za Miha Žvan                                  mag. Slavko Ažman,
                                                                                                                      podžupan občine Bled

 

PS. :

Ob Vaši izjavi o civilnih iniciativah in zasebnih interesih, pa naj tokrat rečemo samo, da so vsi naši napori, kljub hudim pritiskom in velikemu odrekanju  posvečeni izključno obrambi javnega interesa. Da bi dokazali da je problem rešljiv, smo šli tako daleč, da smo pripravili  drugačno varianto projekta in to zastonj, medtem ko so bila na drugi strani porabljena ogromna sredstva davkoplačevalcev, ne samo za projekte, ki uničujejo okolje, kršijo zakonodajo in evropske standarde, temveč za drage PR agencije in njihove  obsežne akcije “prepričevanja” svetnikov in ljudi.

Uvodnik Zavest 5

 

Miro Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

 
Še enkrat: »Zakaj toliko besed okrog Brja?!« Ker gre za zelo resno zadevo. Ne samo za «nekaj nedolžnih rastlinic«, ampak za dolgoročno eksistenčno pomembno območje morda ne samo za ta kot naše domovine. Menda ne bomo omejili vsega »kinča nebeškega« samo na »otoček sredi jezerčka in gradič nad njim«?! Kaj ni mislil že Prešeren na okolje in širšo okolico, ko je poudaril »z okolš'no ta podoba raja«?
 
Krajinska, pestrostna (habitatna) primerjalna prednost Brja v Blejskem kotu, znotraj njegovega urbanega prostora, kmetijskih površin, gozdov in planinskih območij je več kot očitna in se kaže v možnosti sonaravnega, trajnostnega, poučno raziskovalnega, kulturnega, doživljajskega, predvsem »mehkega« turizma. Te možnosti želimo skrbno in z občutkom predstaviti javnosti na različne načine: s knjigo, filmom, učno potjo, brvjo preko Save Dolinke… Zato smo se odločili za nakup parcele na osrednjem območju Brja.
 
Čedalje bolj se zavedamo bistva našega bivanja na zemeljski obli. Našo naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino so nam v hrambo zaupali naši predniki. Velika pestrost majhne Slovenije je v globalnem okviru primerjalna prednost naše države, za trgovce, ki se tega ne zavedajo pa »trgovina s porcelanom«. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi. Cena za to ni nikdar previsoka!
 
Višji okoljski standard načeloma več stane. Nekatere oblike divjega kapitalizma in uporaba marsikdaj premalo prilagojenih novih tehnologij ogrožajo tudi dosedanje standarde trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja s prostorom in naravnimi bogastvi. Pritisk nezdrave ekonomije in golega pohlepa po dobičku je silovit. Etični princip mu ne sme biti podrejen. Le z etično odgovornostjo lahko rešujemo naravo in s tem tudi sami sebe. Razmere bo potrebno uravnotežiti celovito in v skladu z naravo razviti tudi sklade za naravo.
 
V Društvu za varstvo okolja smo od referendumske zmage izvedli nekaj čistilnih akcij v Brjeh, širši odbor strokovnjakov društva je pripravil študijo za Ministrstvo za okolje in prostor, gradbeni, energetski in prostorski strokovnjaki so izdelali alternativni predlog in idejni načrt prenove HE Moste, ki ohranja zavarovana območja Brja in Piškovice ter rešuje energetsko problematiko. Alternativni projekt je bil predstavljen v lanskoletni številki naše revije in si ga lahko ogledate na naši spletni strani. Pripravili pa smo tudi Opis naravnih posebnosti in usmeritve za upravljanje na območju Brja, ki bo za vse, ki imate naravo radi, zanimivo branje v tej številki Zavesti.
 
Z nakupom parcele v Brjeh želimo člani in podporniki Društva za varstvo okolja Bled in Odbora za rešitev Save Dolinke napraviti še korak dlje in ohraniti ta pester košček našega prostora našim zanamcem neoskrunjen ter ustrezno poskrbeti za gospodarjenje z njim.
 
Vabimo vas, da se nam pridružite!
 

Zakaj bi nezakonito ograjo okrog Vile Rog morali odstraniti?

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec., Lista za ljudi in prostor

Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da po skoraj enem letu nezakonita ograja okrog Vile Rog še vedno ni odstranjena. Poseg je v jasnem nasprotju s prostorskimi akti, ki prepovedujejo vsakršno ograjevanje kakor tudi v nasprotju z Zakonom o vodah, ki zagotavlja prost dostop do priobalnega pasu. Zato je Občina Bled vložila prijavo na ustrezne inšpekcije. Postopek se je zaradi pritožb investitorja precej zavlekel, sedaj pa se tik pred koncem žal ponovno zatika. Kronologija dogodkov:

8.12. 2006 Občina vloži prijavo na Gradbene inšpekcije v Radovljici in Kranju, na kulturni inšpektorat, v vednost tudi ZVKD in ZRSVN.

8.1. 2007 Gradbeni inšpektor z odločbo zahteva rušitev ograje do 31.3.2007

19.1. Investitor se pritoži zoper odločbo na Ministrstvo za okolje in prostor

27.2. Ministrstvo za okolje in prostor vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

 20.4. Gradbeni inšpektor ponovno izda odločbo, na katero se investitor zopet pritoži.

Preko 2000 občanov in obiskovalcev Bleda podpiše poziv Ministrstvu za okolje in prostor, naj v zadevi čim prej odloči in omogoči odstranitev nezakonite ograje.

Ministrstvo pritožbo investitorja dejansko zavrne.

24.05.2007 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, z rokom 20.06.2007 za odstranitev ograje.

Do odstranitve nezakonito zgrajene ograje še vedno ni prišlo. Po neuradnih informacijah naj bi investitor sprožil upravni spor, ki pa ne zadrži izvršbe, zato ni več ovir za rušitev. Ker ne gre zgolj za črno gradnjo, pač pa tudi za načelno vprašanje prostega dostopa do jezera in ker je ta poseg  upravičeno precej razburil tako občane Bleda kot obiskovalce, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se nezakonita ograja čim prej odstrani.

V Listi za ljudi in prostor smo zato predlagali, da občinski svet sprejme poziv Gradbenemu inšpektoratu v Radovljici, da brez odlašanja izda nalog za rušitev nezakonito postavljene ograje ins tem omogoči prosti dostop do jezera. Obenem razumemo to kot jasno zavezo Občine Bled, da ne bo »barantala« za višino ograje, ker za to tudi nima zakonske pravice. Prostorski akti so jasni in obvezujoči za vse – tudi za Občino.

Slavko Ažman

(dodatek e-uredništva 21.11.2007) Na seji občinskega sveta občine Bled 15. novembra 2007 so svetniki sprejeli sklep, da se pozove inšpektorat, naj čimprej ukrepa, občinskim službam pa prepoveduje „barantanje z investitorjem o sprejemljivi višini ograje“.

ARHITEKTURNO URBANISTIČNA DELAVNICA

Slavko Ažman, podžupan občine Bled, Lista za ljudi in prostor

Ena od ključnih posebnosti Bleda je, da se tu narava in arhitektura ne samo dopolnjujeta, temveč tudi prežemata in nadgrajujeta. Kako bi izgledal otok brez stavb in grajska skala brez gradu? Tudi v teh najbolj izbranih, simbolnih točkah Bleda arhitektura podeli naravi tisti ključni poudarek.

Dejstvo pa je, da je v preteklosti dostikrat prišlo do prenagljenih in premalo premišljenih odločitev, ki so grobo posegle v ta občutljivi prostor. V Listi za ljudi in prostor smo mnenja, da je na prostorskem področju nujno dolgoročno načrtovanje in ne stalni popravki in posegi v PUP na pobudo posameznih investitorjev in to brez upoštevanja vpliva takih posegov na celoto. Seveda je potrebno upoštevati tudi interese investitorjev, vendar pa morajo biti novi objekti umeščeni v prostor tako, da bodo prispevali h kakovosti življenja na Bledu in ne da bodo prostor trajno siromašili.

Na našo pobudo bo v sodelovanju z občinama Bled in Gorje, Ministrstvom za okolje in prostor v novembru potekala arhitekturno urbanistična delavnica, v okviru katere bodo priznani slovenski strokovnjaki pripravili izhodišča za dolgoročni prostorski načrt obeh občin. Z arhitekturno urbanistično delavnico želimo zaustaviti proces pustošenja blejskega prostora. To je najbolj zanesljiva in hitra pot do kakovostnih splošnih in konkretnih prostorskih usmeritev in idejnih rešitev. Urbanistični, arhitekturni, krajinski, prometni, turistični, pravni, ekonomski, socialni in drugi strokovnjaki delavnice bodo ob sodelovanju najširše javnosti pripravili odgovore na ključne urbanističnih dileme, kot so prenova vaških jeder, ureditev jezerske obale in zmanjšanje obremenitve jezera, določitev območij, kjer so možnosti za razvoj določenih dejavnosti ter ureditev prometa vključno z vprašanjem garažnih hiš, promenade in obvoznic.

Trasa južne obvoznice je v glavnem sicer že določena z državnim lokacijskim načrtom, vendar pa je predviden potek izredno neugoden predvsem za krajane Mlina. Od delavnice pričakujemo konkretne strokovne predloge, ki bodo sprejemljivi za vse občane Bleda – torej tudi Mlinane. Ministrstvo za okolje in prostor se je s takim načinom izboljšanja izvedbe južne obvoznice strinjalo, saj to ne bi pomenilo zamika izvedbe južne razbremenilne ceste. Skupaj s strokovnjaki delavnice bomo občani Bleda in Gorij proučili tudi najprimernejšo traso severne razbremenilne ceste. Šele ko bo izbrana nalokalni ravni, bo država lahko uvrstila v načrt financiranja tudi severno obvoznico, ki bo prometno bolj obremenjena in cenejša od južne. Potrebni sta obe.

Da bo delavnica dejansko upravičila velika pričakovanja je pomembno sodelovanje vseh, ki nam ni vseeno za prostor Bleda in Gorij.
 

 

Četrtek, 22.11.2007 ob 17.00 uri: Sprejem udeležencev s strani županov obeh občin in odprtje delavnice; Posvet: PROSTORSKI VPOGLEDI NA BLEDU IN V GORJAH; Trajnostni razvoj, v katerem so naravne in kulturne vrednote konkurenčna prednost.

Petek, 23.11.2007 ob 20.00:  Predstavitev razvojnih interesov gospodarstvenikov na Bledu in v Gorjah

Sobota, 24.11.2007 ob 20.00: Predstavitve in pogovor: Parki in zavarovana območja, izziv trajnostnega razvoja: Triglavski narodni park in Notranjski regionalni park

Nadaljevanje delavnice bo v času od 10.1. do 13.1.2008

Ana za župana

27.9.2006

Zadnji dan za vložitev kandidatur za župane je Lista za ljudi in prostor zbrala 164 glasov podpore za kandidatko Ano Marijo Kovač. Kandidatov za župana je na Bledu tako kar 9. Listo in kandidatko podpirta tudi Društvo za varstvo okolja Bled ter Odbor za rešitev Save Dolinke.

Na sliki sta predlagateljica Ljuba Kapus ter kandidatka za županjo Ana Marija Kovač, po izobrazbi oblikovalka, trenutno pa je tudi edina svetnica v občinskem svetu občine Bled ter predsednica odbora za družbene dejavnosti na blejski občini. V primeru njene izvolitve bodo Brje spet malo bolj varne pred interesi elektroenergetike. 

Blejska južna razbremenilna cesta

Na temo »Blejska obvoznica za nadaljnji razvoj blejsko-bohinjskega turizma« je bila na Bledu (22.07.2007) v organizaciji SLS okrogla miza, ki sta se je udeležila tudi danes že bivši minister za promet g. Božič in minister za okolje in prostor g. Podobnik. Po skoraj štiri desetletja trajajočih razpravah okoli blejskih obvoznic je za občane Bleda pomembna ugotovitev, ki je bila izrečena, da sta ob neznosno naraščajočem prometu skozi Bled potrebni obe: tako severna (proti Pokljuki) kot južna ( proti Bohinju). Prednost pri gradnji bo imela južna razbremenilna cesta (JRC), za katero so po zagotovilih g. Božiča sredstva že zagotovljena in naj bi se z gradnjo začelo leta 2009.

 Mediji so o okrogli mizi poročali  in med drugim omenjali, da le krajani vasi Mlino še naprej nasprotujejo JRC. Delov novinar g. Račič je zapisal, da je » Janez Božič zapečatil razpravo o poteku JRC«. Upam, da ta razprava še ni zapečatena . V zvezi z omenjenim nasprotovanjem Mlinanov pa želim določena dejstva pravilno predstaviti.

 Želim poudariti, da Mlinani ne nasprotujemo JRC na splošno, ne strinjamo se le s sprejetim potekom trase skozi Mlino. Vas leži med južnim delom Blejskega jezera in Savo. Večji del vasi leži v bregu, deloma na ilovnatem terenu.Trasa bi vodila tesno mimo stanovanjskih hiš, 27 stanovanjskih objektov bi izločila iz zaselka in vas obremenila s hrupom in emisijami izpušnih plinov, ki so sicer »moteči za turiste in  zavirajo blejski turizem«.Sprejeta trasa bi trajnostno spremenila podobo in bivalne razmere oz. kakovost bivanja Mlinanov na še dobro ohranjenem in mirnem južnem obrobju Bleda. Struktura prebivalstva v vasi je heterogena, prevladujemo pa delavci in kmetje, ki se ukvarjamo z dodatno dejavnostjo – turizmom – imamo tudi turistične kmetije. Načrtovan nerazumen poseg v vaški prostor bi tako obstoj kot tudi nadaljnji razvoj kmečkega turizma v vasi prekinil, saj naši gostje cenijo predvsem mir ter ohranjeno naravno in kulturno krajino, kar jim ta del Bleda doslej še nudi. Blejski turizem niso le hoteli. Turistično ponudbo Bleda popestrimo tudi zasebniki in turistične kmetije.Prostorske odločitve torej ne smejo izstopati na račun obstoja drugih.Iz navedenih razlogov Mlinani seveda še naprej nasprotujemo sprejetemu poteku trase. Potrjena trasa je nenazadnje v posmeh zakonu, ki določa, » da je poseg v prostor in prostorske ureditve treba načrtovati tako, da se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere«.

Mlinani smo pripravili in predstavili različico, ki predvideva drugačen potek trase JRC.  Njena največja prednost je v tem, da ne preseka vasi, temveč se oddalji od stanovanjskih objektov  in se neposredno naveže na cesto, ki vodi do čistilne naprave na Mlinem, kjer je bil z zgraditvijo čistilne naprave ta del obsavskega prostora že razvrednoten. Med cesto in naseljem pa bi se ohranil oziroma odprl prostor za nadaljnji razvoj vasi. Naša različica , ki je bila predstavljena že decembra leta 2003, do danes ni bila upoštevana. Občina, v katere izvirni pristojnosti je urejanje prostora, nam v pisni obliki in na utemeljen način do danes ni obrazložila, zakaj našega predloga ne upoštevajo oziroma ni sprejemljiv.

 Glede na dejstvo, da gre za velik, grob in predvsem dokončen poseg v prostor, se ne bi smelo upoštevati le kriterijev stroke oziroma prometnih meril, temveč v največji možni meri tudi mnenja, pobudo in pričakovanja lokalne skupnosti oz. vaščanov, ki tam živimo. Izviram s kmetije, ki je pred skoraj tristotimi leti v vasi pognala korenine. Razmišljam z zdravo kmečko pametjo in prihajam do spoznanja, da vsa leta, odkar se je intenzivneje pristopilo k projektu (začetkom devetdesetih prejšnjega stoletja!), tako na državni kot na ravni lokalne oblasti očutno ni bilo politične volje, da se upošteva predlog Mlinanov. Vsa leta poslušamo isti odgovor češ, da je trasa potrjena in lokacijski načrt sprejet.Ugotavljam, da so bili vsi z zakoni predpisani in izvedeni postopki, ki so namenjeni javnosti, za nas Mlinane zavajajoči. Svojo ugotovitev bom podkrepil s kronološko prikazanimi izjavami, ki so dokumentirane.

 Že leta 1999 smo na prvem zboru vaščanov , prisotna sta bila tudi tedanji župan g. Malej in takratni predsednik KS Bled g. Bojan Žerovc, Mlinani povedali, da se s potekom južne obvoznice ne strinjamo (zapisnik z dne 15.02.1999).

Leta 2000, t.j.  dve leti pred sprejetjem lokacijskega načrta, je takratni župan g. Malej na seji občinskega sveta (OS – zapisnik 19. seje OS z dne 20.12. 2000) poročal s sestanka, ki ga je imel na Ministrstvu za promet in povedal, «da je minister stisko občanov razumel in če je le mogoče je potrebno temu prisluhniti, v nasprotnem primeru lahko pride do državljanske nepokorščine, kar lahko prinese vrsto zapletov«. Na isti seji je takratni občinski svetnik g. Vinko Golc ( v obdobju 1990-98 blejski župan, od 1998-2006 občinski svetnik) menil, »da če bi upoštevali pritožbo krajanov Mlina, bi traso premaknili na zelene površine. Pod Kozarco je mišljena čistilna naprava – ta danes že stoji- , skoraj nelogična bi bila taka prestavitev, ki za Bled ne bi bila dobra«.

Leta 2002je bila trasa potrjena in sprejet lokacijski načrt. Mlinani smo ugotovili, da naše pripombe, ki smo jih podali kot posamezniki in kot vaška skupnost, niso bile upoštevane. Organizirali smo se kot Civilna iniciativa Mlino in z 213 zbranimi podpisi (od cca. 300  volilnih upravičencev Mlina) še enkrat izrazili večinsko nestrinjanje vaščanov s potrjeno traso.

Leta 2003smo predstavili svojo različico in ko je takratni župan g. Antonič na seji občinskega sveta (OS) povedal, da bo imel sestanek z vaščani Mlina glede obvoznice   (zapisnik seje OS z dne 6.11.2003), že zgoraj omenjeni občinski svetnik g. Golc meni,«da ni potrebno imeti novih sestankov s krajani, ampak naj se čimprej prične z gradnjo, po sprejetem načrtu«.

Ker smo na lokalni ravni naleteli na gluha ušesa, smo se 19.04.2005 obrnili na predsednika vlade g. Janeza Janšo, njegov kabinet je naš dopis odstopil Ministrstvu za promet, ki nam je v svojem odgovoru z dne 12.05.2005 med drugim zapisalo,« da ker gre za spremembo trase obstoječe državne ceste, za katero je že sprejet odlok o lokacijskem načrtu, se mora do spremembe poteka trase opredeliti občina sama. Opozarajamo pa vas, da je v primeru, da prevlada mnenje o spremembi že sprejete trase,… za sporni del ,t.j. del na območju naselja Mlino, ponovno treba iti v postopek državnega lokacijskega načrta , …kar v skladu s predpisanimi postopki časovno pomeni najmanj 3 leta zamika glede na sedanje stanje«. Ta odgovor ministrstva je bil v vednost poslan tudi občini Bled, ki nanj ni odreagirala.

V obdobju, ki je sledilo, smo v medijih lahko prebrali izjave kot;

«Župan g. Jože Antonič opozarja, da je bil lokacijski načrt javno razgrnjen že leta 2001, OS je odlok za gradnjo sprejel 2002: predlog za sprememebo trase je zato prepozen, pa tudi turistični delavci navijajo za čim hitrejšo gradnjo obvoznice« (Delo, 7.01.2005)

»Začetek gradnje obvoznice leta 2009 ni sprejemljiv.Občina ne bo popustila, da bi država spreminjala sprejeto, saj je obljubila začetek gradnje v letu 2007… Tudi zahteve Mlinanov ne smejo biti vzrok za odmik začetka gradnje…« (izjava župana za Gorenjski glas, 8.01.2005)

»…Bled to cesto zelo potrebuje, zato z gradnjo ne moremo odlašati. Pripombe krajanov so sedaj prepozne.Sprememb trase ne moremo pričakovati, ker je odlok že sprejet, časovno pa bi bil to tudi prevelik odmik. Predlog na občinskem svetu ne bo sprejet«.( zapisnik z razgovora župana s krajani Mlina z dne 7.03.2005)

»Nujno je, da ne odpiramo več vprašanja samega poteka trase, kajti to bi bilo zelo neodgovorno in nehvaležno, predvsem pa bi  pomenilo vračanje nazaj za 10 ali celo 15 let. Na tej točki ni več korakov nazaj«.( Blejske novice, 31.08.2007, izjava bivšega ministra za promet g. Božiča na uvodoma omenjeni okrogli mizi).

Če bi bila politična volja, bi v teh letih že prišli do kompromisne rešitve in tudi vsi predpisani postopki v zvezi s spremembo tega dela trase bi bili že zaključeni. V nasprotju z izjavo ministra za promet, »da je zadeva JRC zapečatena«, je za nas Mlinane to še vedno odprt dosje.Iz povedanega je razvidno, da je bila odločitev o poteku trase skozi vas neodgovorna in diskriminatorna. Brezmejno aroganten pa je še danes, ko pišem to pismo, odnos oblasti do lastnikov zemljišč, saj kljub opozorilu, ki smo ga izrekli na omenjeni okrogli mizi in ob navzočnosti obeh ministrov, na naših zemljiščih potekajo aktivnosti, o katerih nas nihče ni obvestil ali zaprosil za soglasje. Gre za način, ki ga poznamo iz nekega drugega obdobja, za katerega sem bil prepričan, da je že del zgodovine in ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli, ki so zapisana v naši ustavi. Ocenjujem, da smo v lastni državi izčrpali vse formalne možnosti, da preusmerimo potek trase. Zato bo zanimivo ugotoviti, ali državljanstvo v evropski skupnosti prinaša kakšne prednosti.

 Naj zaključim z upanjem, da bo sedanja občinska oblast zbrala in pokazala vso politično voljo in prisluhnila stiski Mlinanov. Nenazadnje so se tako župan kot občinski svetniki zavezali, da bodo delali v dobro vseh občanov. Skupaj s strokovnjaki lahko poiščemo najboljšo možno rešitev. Še je čas!

 

 

Franc Žerovc

Mlinska c. 15

4260 Bled

tel: 04/ 574 17 04

Statut Društva za varstvo okolja Bled 31. 5. 2007

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED

Mlinska 3

4260 Bled

 

STATUT

 

Statut je bil sprejet na ustanovnem zboru članov 16.februarja 1997 na Bledu in dopolnjen v skladu z odločbami Zakona o društvih (Ur.list RS št.60/95) ter predstavlja temeljni akt društva. Spremembe so bile soglasno sprejete na zboru članov 20.11. 1998 in se nanašajo na spremembo naslova društva. Statut je bil spremenjens 3.sklepom izrednega občnega zbora društva z dne 31.5.2007.

 

Splošne določbe

 

1.člen

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED (v nadaljnjem besedilu društvo) je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Deluje na območju Bleda z okolico s pravicami in dolžnostmi na podlagi tega statuta.

2.člen

 

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb.

 

3.člen

 

Sedež društva je Bled, Mlinska cesta 3.

 

4.člen

 

Društvo ima svoj žig pravokotne oblike, z imenom in sedežem društva.

 

5.člen

 

Društvo deluje v skladu z ustavo republike Slovenije, zakonodajo o varstvu okolja in neposrednimi interesi ljudi za delo in življenje v zdravem, čistem in varnem okolju.

 

6.člen

 

Društvo zastopa interese svojih članov, če v svojem okolju potrebujejo pomoč, ko se zavzemajo za pravilno in strokovno rešitev problemov varstva okolja.

 

7.člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Podatki iz dejavnosti društva so javni. Člani društva se o delu seznanjajo na rednih sestankih. Preko javnih medijev in posebnih publikacij je o delovanju društva obveščena širša javnost. Za zagotavljanje javnosti dela društva in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

 

Namen in naloge društva

 

8.člen

 

 Namen društva je:

  • varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer,
  • varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini,
  • opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor.

 

9.člen

 

Društvo opravlja naloge na naslednje načine:

  • s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
  • opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
  • izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
  • daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
  • na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor.

 

 

Varovanje območja Brje

 

9a.člen

 

Poseben namen društva je varovanje okolja, narave in kulturnih posebnosti doline Save Dolinke med Piškovico in Blejskim mostom (v nadaljnjem besedilu: območje Brje) za prihodnje rodove.

 

Območje Brje obsega zlasti nepremičnino, ki po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih predstavlja parc. št. 854, gozd 14.747,00 m2 in neplodno 600,00 m2, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je zaščitena z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Ur.list  RS, št.90/1998, 77/2000), pri čemer morebitne neskladnosti katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem ali naknadne spremembe odloka, do katerih bo prišlo po uveljavitvi te določbe statuta, ne vplivajo na naloge društva na tem območju.

 

Društvo uresniči svoj poseben namen z nakupom zemljišč na območju Brja in njihovim naknadnim gospodarjenjem skladno z določbami tega statuta.

 

9b.člen

 

Društvo gospodari z zemljišči na območju Brja s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti na tem območju ter varovanju tega območja pred slabšanjem življenjskuh razmer.

 

Drištvo kot lastnik zemljišč na območju Brja ne dovoli in ne izvaja nobene gradnje objektov, urejanja okolice in drugih posegov v prostor, razen če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • gre za poseg ali dejavnost v smislu urejanja poti in dostopov ali neposrednega varovanja naravnih in kulturnih značilnosti območja Brja,
  • s posegom ali dejavnostjo soglaša Zavod za varstvo narave,
  • če zbor članov potrdi konkretno določen poseg.

 

Društvo vsako kršitev ali sumljivo dogajanje, ki kaže na spremembe, onesnaženje, poseg v prostor ali opravljanje dejavnosti, ki niso skladne s prejšnjimi odstavki, nemudoma naznani pristojnim službam kot so občinsko redarstvo, okoljska in gradbena inšpekcija, Zavod za varstvo narave, policija in podobno.

 

9c.člen

 

Društvo zemljišč na območju Brja ne sme odtujiti ali obremeniti niti s stvarnopravnimi niti z obligacijskimi pravicami.

 

Društvo lahko zaupa upravljanje ali skrb za zemljišča ali del zemljišč organizaciji, ki se ukvarja z zaščitenimi območji, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • se s tem zagotavlja gospodarjenje z zemljišči v skladu z določbami tega statuta,
  • s tem soglaša Zavod za varstvo narave in
  • če to potrdi zbor članov društva.

 

 

Članstvo

 

10.člen

 

Člani društva pristopajo prostovoljno. S podpisom pristopne izjave posameznik izrazi željo za vstop v društvo in se zaveže plačevati članarino. Član društva lahko postane vsakdo, ki je podpisal pristopno izjavo in je njegovo članstvo podprl upravni odbor.

 

11.člen

 

Pravice članov so, da v skladu s statutom:

 

     –    sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,

     –    predlagajo stališča, sklepe in rešitve vprašanj varstva okolja in narave,

     –    so seznanjeni s programom in poslovanjem društva,

     –    uporabljajo skupne dosežke društva pri svojem delu,

     –    volijo in so izvoljeni v organe društva.

 

 

12.člen

 

Dolžnosti članov so:

  • spoštovati statut in druge akte društva,
  • varovati ugled društva,
  • aktivno sodelovati pri uresničevanju ciljev društva,
  • plačevari dogovorjeno članarino,
  • delovati v skladu z osnovnimi cilji društva.

 

 

13.člen

 

Članom, ki s svojim ravnanjem škodujejo interesom varstva okolja, se po sklepu disciplinske komisije izreče usrezen disciplinski ukrep.

 

14.člen

 

Članstvo preneha s smrtjo, z izstopom, z izključitvijo in s prenehanjem delovanja društva po sklepu občnega zbora ali z izbrisom društva iz sodnega registra.

 

 

Organi društva

 

15.člen

 

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • disciplinski odbor.

 

Mandatna doba članstva v organu je dve leti z možnostjo ponovne izvolitve.

 

16.člen

 

Volitve funkcionarjev in članov odborov društva so tajne. O vseh ostalih zadevah je glasovanje javno. Vse določitve se sprejemajo z navadno večino.

 

 

Zbor članov

 

17.člen

 

Najvišji organ društva je zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor občanov je lahko reden ali izreden.

              

18.člen

 

Naloge zbora članov so:

  • sklepanje o dnevnem redu zbora,
  • sprejemanje programa dela društva,
  • sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa društva,
  • sprejemanje statuta in sprememb statuta,
  • volitve in razrešitve članov nadzornega in disciplinskega odbora,
  • volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika, tajnika in bljagajnika društva,
  • dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
  • odločanje o vključevanju in sodelovanju društva z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dajanje konsenza na mnenja k posegom v prostor, ki jih posreduje upravni odbor,
  • odločanje o pritožbah, ki  so mu posredovane preko upravnega odbora in nadzornega odbora,
  • odločanje o prenehanju društva.

 

19.člen

 

Izredni zbor članov skliče predsednik društva najmanj sedem dni pred datumom zbora:

  • po sklepu upravnega odbora,
  • na zahtevo nadzornega odbora,
  • na zahtevo ene tretjine članov.

 

Na izrednem zboru članov se sklepa le o zadevi, za katero je bil izredni zbor sklican.

 

20.člen

 

Zbor članov je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica članov. Po enournem čakanju na sklepčnost je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj ena petina članov. Člani morajo biti o tem obveščeni.

 

 

Upravni odbor

 

21.člen

 

Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik društva in trije člani. Člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

22.člen

 

V kolikor šteje članstvo petnajst članov ali manj, so vsi člani upravnega odbora, razen treh članov, ki tvorijo nadzorni odbor.

 

23.člen

 

Upravni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik ali podpredsednik najmanj sedem dni pred sestankom.

 

24.člen

 

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. V kolikor je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloča predsednikov glas.

 

25.člen

 

Naloge upravnega odbora so:

  • skrb za izvrševanje delovnega programa društva,
  • pripravljanje predlogov aktov društva,
  • pripravljanje predlogov finančnega plana in zaključnega računa,
  • skrb za finančno in materialno poslovanje društva,
  • uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz aktov društva in nalog, ki mu jih dodatno naloži zbor članov.

 

26.člen

 

Upravni odbor je dolžan članstvo redno obveščati o svojem delu oziroma na zahtevo posameznega člana dati ustrezno pojasnilo.

 

 

Nadzorni odbor

 

27.člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana.

 

28.člen

 

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik najmanj sedem dni pred sestankom. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta navzoča najmanj dva člana ali predsednik in en član. Glasovanje , sprejemanje sklepov in obveščanje poteka na enak način kot pri upravnem odboru.

 

29.člen

 

Člani  nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Naloga nadzornega odbora je nadzor nad delovanjem in finančnim ter materialnim poslovanjem društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov.

 

    

Disciplinski odbor

 

30.člen

 

Disciplinski odbor sestavlja pet članov društva, ki ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Organ je sklepčen z glasovanjem večine.

 

31.člen

 

Disciplinski odbor vodi postopke v skladu z disciplinskim pravilnikom in izreka disciplinske ukrepe opomin, javni opomin, izključitev. O zadevi mora presoditi v roku treh mesecev.

 

32.člen

 

Disciplinski odbor lahko izključi člana:

  • če ne spoštuje statuta in drugih aktov društva,
  • če ne varuje ugleda društva,
  • če ne sodeluje pri uresničevanju ciljev društva,
  • če ne sodeluje v skladu z osnovnimi cilji društva,
  • če društvo materialno oškoduje.

 

33.člen

 

Disciplinski odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

34.člen

 

Prizadeti član ima pravico pritožbe zoper odločitev disciplinskega odbora v roku trideset dni na zbor članov, ki odloča kot drugostopenjski organ.

 

 

Predsednik društva

 

35.člen

 

Predsednika društva izvoli zbor članov za dobo dveh let.  Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

 

36.člen

 

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami doma in v tujini. Odgovoren je za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom republike Slovenije.

 

V razmerju do tretjih oseb je zastopanje društva s strani predsednika omejeno glede odtujitve in obremenitve nepremičnine parc. št. 854, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer tako, da je sleherna izjava volje društva, izražea s strani predsednika društva, veljavna le, če jo s predhodnim soglasjem za posamičen posel ali z naknadno odobritvijo potrdi zbor članov društva, ki je sklican skladno s statutom in zakonom.

 

37.člen

 

Za svoje delo je predsednik društva odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

 

 

Financiranje

 

38.člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • od dohodka iz dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev.

 

                                                                     39.člen

 

Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

     

40.člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

41.člen

 

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in podpredsednik društva.

 

42.člen

 

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi iz tega področja. Blagajnik vodi poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

43.člen

 

Društvo ima svoj račun pri Gorenjski banki.

 

 

Povezovanje društva

 

44.člen

 

Društvo se lahko povezuje z ostalimi društvi v občini Bled, Sloveniji in tujini, če to koristi njegovemu delovanju.

 

Prenehanje društva

 

45.člen

 

Društvo preneha s sklepom o prenehanju, ki ga sprejme zbor občanov, če za prenehanje glasuje dve tretjini članov. Sklep mora vsebovati ime društva s sorodno dejavnostjo, ki je ustanovljeno na podlagi zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva občine se vrnejo proračunu.

 

46.člen

 

Društvo lahko preneha po samem zakonu. Po poravnavi vseh obveznosti se  premoženje društva  prenese na Društvo ekologov Slovenije.

 

 

 

 

 

Predsednik društva: Miroslav Kapus

 

 

Tajnik društva: Miha Žvan

 

 

 

                 

                    

  •  

 

 

 

 

         

 

  •  
  •  

 

                                                

 

 

 

           

 

 

 

      

 

    

 

 

 

 

JAVNI POZIV ŽUPANU IN OBČINSKEMU SVETU OBČINE BLED

Lista za ljudi in prostor Bled

Bled, 29.10.2006

Predstavniki Liste za ljudi in prostor z začudenjem ugotavljamo, da je po zadnji redni seji občinskega sveta Občine Bled in po opravljenih volitvah v novi občinski svet sklicana izredna seja, na kateri bi sedanji svetniki želeli sprejeti spremembe lokacijskega načrta za Spodnje Seliše.

 Smatramo, da tako pomembne odločitve s tako dolgoročnimi posledicami nikakor ne sodijo na izredno sejo. Sploh pa ne v času, ko je že bil izvoljen nov občinski svet. Menimo, da bi sedanji svetniki, ki so že imeli zadnjo redno sejo, odločitev o spremembi zazidalnega načrta morali prepustiti pravkar izvoljenemu novemu občinskemu svetu. To bi bilo nujno že iz spoštovanja do osnovnih etičnih načel, do volivcev in demokracije.

 Zato pozivamo župana in sedanji občinski svet, da prekliče sklic izredne seje oz. zavrne odločanje o zazidalnem načrtu za Spodnje Seliše in s tem omogoči korektnost postopka in sprejemanja odločitve.

 Obenem s tem pridobimo priložnost za temeljitejši ponovni razmislek o vsebini projekta, saj je sporna tako zaradi neurejene prometne problematike, zaradi neupoštevanja pripravljenih strokovnih izhodišč kot zaradi opustitve gradnje nekaterih za Bled pomembnih objektov kot je gasilski dom, ki je bil v sklopu prostora dolga leta načrtovan.

  Za Listo za ljudi in prostor

Ana Marija Kovač

Ljuba Kapus

NEURADNI REZULTATI LOKALNIH VOLITEV ZA OBČINI BLED IN GORJE

23. 10. 2006

vir: http://volitve.gov.si/lv2006

BLED

 

Mesto Kandidat Predlagatelj Št. glasov Odstotek glasov
1. Janez Fajfar SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1.931 43,74 %
2. Davorina Pirc LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 716
16,22 %
         
3.
Janez Petkoš SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 366 8,29 %
4. Roman Beznik Mag. Leopold Zonik in skupina volivcev 334 7,57 %
5. Vladimir Silič SOCIALNI DEMOKRATI 325 7,36 %
6. Ana Miler Franc Pavlič in skupina volivcev 284 6,43 %
7. Stanislav Krivec SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 256 5,80 %
8. Ana Marija Kovač Ljubislava Kapus in skupina volivcev 183 4,14 %
9. Matej Alijeski AKTIVNA SLOVENIJA 20 0,45 %
 
Po trenutnih podatkih noben kandidat ni dosegel potrebne večine!
 
 
 
Mesto Ime liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov Št. mandatov
1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 417 9,76 % 2
2. SOCIALNI DEMOKRATI 379 8,87 % 2
3. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 362 8,48 % 2
4. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 335 7,84 % 2
5. LISTA TONIJA MEŽANA 329 7,70 % 2
6. BLEJSKA LISTA 322 7,54 % 2
7. ZA LJUDI IN PROSTOR 313 7,33 % 2
8. LGER Lista za gospodarsko ekološki razvoj 301 7,05 % 2
9. LIGA TURISTIKA 245 5,74 % 1
10. Lista za razvoj 238 5,57 % 1
11. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 238 5,57 % 1
12. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 158 3,70 % 1
         
13. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 141 3,30 % 0
14. STRANKA MLADIH SLOVENIJE 123 2,88 % 0
15. Lista za boljšo požarno varnost in reševanje 107 2,51 % 0
16. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 101 2,36 % 0
17. AKTIVNA SLOVENIJA 82 1,92 % 0
18. LISTA ZA NAŠ KRAJ 80 1,87 % 0

 

GORJE

Neuradni rezultati volitev županov

Mesto Kandidat Predlagatelj Št. glasov Odstotek glasov
1. Peter Torkar Ivan Hočevar in skupina volivcev 713 42,54 %
2. Kristl Ogris Damijan Pristov in skupina volivcev 446 26,61 %
         
3. Alojz Poklukar SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 361 21,54 %
4. Rok Peterman SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 108 6,44 %
5. Miha Potočnik LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 48 2,86 %

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv