Posts Tagged ‘bled’

ZAvest 7

z7-naslovnicaIzšla je nova, sedma številka glasila ZAvest, ki ga izdajamo v Društvu za varstvo okolja Bled. Občani Bleda ga boste prejeli v vaš poštni nabiralnik v naslednjih dneh.

klik na naslovnico odpre povezavo .pdf

UVODNIK

Društvo za varstvo okolja Bled: Molk ni rešitev

RAZISKUJEMO, OSVETLJUJEMO

Miro Kapus: Gozd – narodovo bogastvo?
Maja Vrtačnik: Naravne vrednote občine Bled

POLEMIZIRAMO

Društvo za varstvo okolja Bled: Bled ostaja neurejena turistična destinacija
AnaMarija Kovač: Strategijo turizma nam narekuje pokrajina sama
Sonja Dornik: Lepoto kraja povzdigni z lepoto značaja

OPOZARJAMO

Sonja Dornik: Blejski most – vstopna vrata na Bled
Marisa Monti: Jurski park na Bledu
Društvo za varstvo okolja Bled: Zipline na območju zavarovane doline Brje?!
Špela Kapus: Ali je Bled še varno bivalno okolje?

POROČAMO

Naravovarstveno delo Društva za varstvo okolja Bled (Blejski labodi, Naravna vrednota Povirje na vznožju Višc, Invazivne tujerodne vrste)

PROTESTIRAMO

Javno pismo Društva za varstvo okolja Bled

LETO Z BLEJSKIMI LABODI

Predavanje bo v SREDO, 27.9.2017 ob 18h v Knjižnici Bled

Leto z blejskimi labodi-zgodbe, prigode in dogodivščine blejskih labodov, za katere skupaj s podjetjem Sava Hoteli Bled d.d. v Društvu za vsrstvo okolja Bled skrbimo zadnje leto. Kdo so, od kod prihajajo, njihovi problemi, navade in značilnosti.    Nekaj strokovnih podatkov, več pa o njihovem življenju na Bledu iz lastnih izkušenj in opazovanj, pa tudi o drugih ptičjih pritepencih na jezeru čez leto.

Predaval bo Miha Žvan, ki se v društvu ukvarja s temi lepimi blejskimi pticami. Predavanje je primerno tudi za mlajše.

 

431nilska

bled roza 12

PRIJAVA NEDOPUSTNE GRADNJE VLAKE/CESTE NA STRAŽI NA BLEDU

Bled, 5.3.2017

Če si ogledamo postopek sprejemanja načrta in posega za vlako-cesto na Stražo, ki se ga je občina Bled očitno lotila v letu 2015 in ga brez sodelovanja javnosti dokončuje v tem času, vidimo, da klub opominu Evropske komisije državi in občini glede postopka za južno razbremenilno cesti Bled, ki je prav tako potekal brez sodelovanja javnosti in je s strani komisije zato ustavljen, občina še vedno deluje po svoje, izven zakonitih in pravno legalnih okvirjev, z zlorabo postopka in (prizadete) javnosti.

Blejski osamelec Straža ni le »navaden hrib«, pač pa dejansko in pravno zaščiten z več akti pravnega varovanja, ki jih morajo vsi nosilci javne oblasti na vseh ravneh upoštevati, saj so splošno veljavni in zanje, za vso javnost ter za vsakogar obvezujoči. To zaščito določajo različni dejavniki, med drugim tudi vplivno območje jezera in gradu, ki imata posebno državno zaščito, in Zeleni pas Bleda. Vsa ta zaščita mora biti pri določanju posegov na Straži dejansko in pravno upoštevana. Dejavniki zaščite so enakovredni in vsak mora biti pri presoji vplivov na okolje enakovredno in popolnoma upoštevan.

Pravne zaščite (akti zavarovanja) za območje Straže na Bledu:

Državno zavarovano območje: Blejski grad in hrib Straža nad Blejskim jezerom, naravni spomenik, državni pomen, 1.12.1955 (24.11.2004), UL LRS št. 48/55; id. oznaka 1056 3651, id.z. 3932, id.p. 365;

Naravna vrednota: Straža-nahajališče fosilov, geološko, lokalni pomen; id. oznaka 6369, id.z. 5294;

Naravna vrednota: Straža na Bledu-parkovni gozd, narava, lokalni pomen; id. oznaka 6197, id.z. 304;

Nepremična kulturna dediščina: Bled-Parkovni gozd Straža, kulturna krajina, državni pomen, park, Odločba o zavarovanju Blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom, UL LRS št. 48/55-159 ; id. oznaka 13107

Kulturna dedišina: Naselbina na Straži, EŠD13073

Kulturna deiščina: Ambient Bleda, EŠD13232

.

Na Straži so dopustni le posegi, ki v naštete dejavnike zaščite posegajo le minimalno in nebistveno.

Straža se nahaja v Zelenem pasu Bleda, ki predstavlja ambientalno okolje Blejskega jezera in Blejskega gradu ter mora kot tako uživati poseben status in tudi zaščito. Gozdovi v tem pasu so gozdovi s posebnim namenom, ki so po Zakonu o gozdovih pred posegi posebej zavarovani. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom(44. člen Zakona o gozdovih). Straža je naravni spomenik državnega pomena (zavarovana poleg Blejskega gradu in jezera), dvakrat naravna vrednota lokalnega pomena (parkovni gozd, fosili) in zaradi svojega Parkovnega gozda Straže kulturna dediščina oziroma krajina državnega pomena. Posegi v njeno okolje morajo biti zato izjeme in do skrajnosti premišljeni.

Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave (Zakon o gozdovih, 44. člen/3. odstavek). Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.(44/1 Zakona o ohranjanju narave-ZON-NPB7). Akt o zavarovanju določa zlasti: naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami; namen zavarovanja; pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve; določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja (49/2 ZON-NPB7). Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu s predpisanimi pravili ravnanja (54 ZON-NPB7). Upravljanje zavarovanega območja je opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju. (59 ZON-NPB7).

Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.(64 ZON-NPB7) Lokalne skupnosti sprejemajo programe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena na svojem območju. Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. (95 ZON-NPB7). Za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Za plane, ki lahko pomembno vplivajo na območja in je njihov vpliv še potrebno preveriti, se štejejo plani: ki obsegajo ta območja ali bi izvedba plana lahko na njih vplivala in plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo posegi v naravo (101a. ZON NPB7). Prav to velja za predvideni poseg oziroma projekt vlake/ceste na Stražo: njegov vpliv na naravo in krajino ni bil ustrezno vsebinsko in postopkovno preverjen, zato je nedopusten.

Ob zdajšnji več kot zadostni odprtosti Straže je s posegom ceste/vlake predvidena nesorazmerno velika rana v njenem strmem pobočju. Dostop na Stražo je preko smučišča več kot zadovoljiv, zato je prometnica tam nepotrebna.

Za popolno ohranitev mreže Riklijevih sprehajalnih poti-sprehajalnih stez kot izvirne dediščine in doživljanja gozda s posebnim namenom (Zeleni pas Bleda), ko so kakršni koli večji gradbeni posegi na dotični površini izključeni, ostaja kot doslej spravilo lesa s traktorjem goseničarjem in ročnim predspravilom edina izbira. Na razvitem zahodu (Avstrija, Švica) podobne probleme rešujejo ali s spravilom s konjem (lahka bremena, spravilo navzdol, kratke razdalje) ali pa s helikopterjem kot sploh najskladnejšo rešitvijo. Od žledoloma dalje, pospravila se izvajajo z nesprejemljivo velikim časovnim zamikom, so prej solidno vzdrževane Riklijeve poti-steze zalomljene, zaraščene, polne sečnih ostankov, porušene zaradi koreninskih izval, in gozdni red je z nepravilno zloženimi vejami v kupe nasploh neprimeren.

Gozd na Straži sodi v gozd s posebnim namenom, v katerem so ekosocialne in javne funkcije gozda izjemno poudarjene ter varovane. Doživljajska vloga gozdnega prostora, ki ga je znal primerno ceniti že omenjeni in tako opevani Rikli, je zaradi zgoraj naštetega močno razvrednotena. Njegovi »nasledniki, novodobni skrbniki«, kaj slabo skrbijo za izvirno dediščino Zelenega pasu Bleda. Mreža Riklijevih poti-stez je zelo gosta in zelo zanimiva, zato mora kot del kulturne in naravne krajine Straže ostati nedotaknjena. Projekt ceste/vlake bi sistem Riklijevih poti-stez v dobršni meri porušil in uničil. S tem bi nepovratno posegel v naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino Straže, ki je s svojim zaščitenim parkovnim gozdom kulturna krajina in naravni spomenik državnega pomena. Kot taka predstavlja simbol trajnostnega turizma in ravnanja z okoljem na Bledu, ki naj bi bil svetovni turistični biser, zdaj pa ji grozi nepovratno razvrednotenje okolja.

Projekt vlake/ceste na Stražo je nastal brez sodelovanja splošne in prizadete javnosti, mimo postopkov sprejemanja načrta zanj oziroma brez njega. Trasa za vlako/cesto ne poteka ves čas po isti trasi, kot je potekala stara vlaka, prav tako pa je prevelika (predimenzionirana), iz česar upravičeno sumimo, da gre za poskus trasiranja in gradnje nove ceste in ne gozdne vlake na zavarovani osamelec Stražo. Takšnega posega v starem prostorskem načrtu ni, za nov načrt in projekt/poseg pa nista bila speljana postopka sprejemanja oziroma presoje (oziroma sta bila speljana na pravno nepravilen in nezakonit način). Poleg drugih udeležencev je vsaj javnost tista, ki v tem postopku ni (pravilno in zakonito) sodelovala. Sumljivo je tudi dejstvo, da je nosilec posega občina. Prav mogoče je, da so nosilci občinske oblasti s takim načinom skušali obiti predpise, ki omejujejo rabo narave, okolja in prostora ter načrte in posege na zaščitenem/zavarovanem območju Straže.
Protipravno je tudi stanje »zakoličenja« v naravi, za katerega lastniki niso vedeli, zato to predstavlja nedopusten poseg v lastnino, ki je pravno pregonljiv.

Pristojne prosimo, da temu primerno ravnajo in apelirajo na občino Bled, da ustavi nameravani poseg oziroma protipravno gradnjo. V kolikor tega ne bo storila, bo javnost ustrezno in zakonito ukrepala.

Občina Bled, ZVN OE Kranj, ZGS OE Bled, ZVKDKranj
ARSO, Ministrstvo za okolje in prostor, v vednost Vlada RS, Ministrstvo za javno upravo- Inšpekcija za javno upravo, Računsko sodišče RS, Zavod za kulturo Ljubljana, Zavod za naravo Ljubljana UE Radovljica

Jurski park na Bledu?

Poletna sezona. Peljemo se na Bled in na poti v obljubljeno deželo čakamo in čakamo v koloni, ki se nikamor ne premakne. Ko dolgčas doseže svojo najvišjo točko, nas z desne strani pozdravi prijetno presenečenje. Nekaj enkratnega, novega. Sedanja civilizacija časti Novo. To Novo je hkrati Staro: pradavni Misteriji. In v to Staro sodijo tudi dinozavri, ki so pred koncem 20. stoletja ponovno oživeli. Pa saj niso bili nikoli iztrebljeni! Megalomanija je človeška lastnost, ki nikoli ni izumrla. Tanki so po svojem okostju in še zlasti po svojem namenu tragična replika dinozavrov. Vzporedno s ponovnim utelešenjem strašil iz pradavnine opazujemo tudi razvojne cikluse multinacionalk, »vsejedih« zveri z nepremagljivimi oklepi.

dino-park-brasovPo filmu Jurski park so se dinozavri začeli pojavljati povsod: na vrečkah v hipermarketu, na embalaži žvečilnih gumijev, na brisačah, otroških majicah. Zmajčki so bili demokratično izvoljeni v panteon otroških igrač. Zeleni, modri, pisani, plastični ali plišasti, simpatični zmajčki nikakor ne morejo vzbujati asociacij na apokaliptično Zver. Ne, to je samo igra. In toliko kitajskih restavracij nosi ime Zlati zmaj … Vendar zmaj ostaja zmaj in ga uvrščamo med plazilce, ki so postali kultni liki novodobnih babilonskih kozmogonij. S sestrično kačo si deli enak jezikovni koren (»zmija«). S kačo si deli tudi enako obsodbo v svetopisemskih besedilih.

Modrost 11 : 15 Za nespametne misli njihove krivičnosti,
ki so jih zapeljale v čaščenje brezumnih plazilcev in zoprnih živali, si nadnje za kazen poslal nešteto brezumnih živali, 16 da bi se zavedeli, kako človeka tepe prav tisto, v čemer greši.

Rimljanom 1: 22 Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli 23 in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in plazilcev.

Večina ljudi zamahne z roko: »Pa saj ne častimo teh zveri, saj niso resnične in navsezadnje, otroci morajo spoznavati zgodovino. Jurski park nudi izjemno priložnost, da vstopimo v svet pradavnine.«
Res? Priložnost za ponovno čaščenje Velike Matere, evolucijske Moči? Ali lahko občudujemo smešno repliko svetišča Stonehenge in pri tem pozabimo, da so druidski obredi zahtevali človeške žrtve? Moralna nevtralnost postmodernega človeka opravičuje vse in spregleda, da grozljivi bogovi Velikonočnih otokov niso samo virtualna računalniška igrica. V postmodernem relativizmu je občutek groze banaliziran, zreduciran na zlagano psihoanalitično katarzo. Saj smo vendar presegli črno-beli dualizem dobrega in zla. Zlo ne obstaja – vsaj tako smo se učili že od otroških let: kdo se boji črnega moža? Nihčee! … To je, Nietzsche, ki se ni bal posledic »volje po môči«, samouničevalne množične histerije ob prihodu Nadčloveka, »črnega moža«, utelešenega duha starogermanskih run, in pojava ostalih diktatorjev, ki so zaznamovali zgodovino 20. stoletja. Čaščenje stvarstva namesto Stvarnika poraja zmaje iz kozmičnega jajca zlagane evolucijske dogme.
Jurski park pod Bledom ima seveda tudi svojo podružnico: ko se turisti sprehajajo ob jezeru, v idilični »podobi raja« naletijo na kipe parkljastih satirov, ki vstopajo skozi nevidni »portal«. Kaj torej vstopa na Bled? Zgodba, pisana v jeziku simbolov. A ne pozabimo: Ouroboros, kozmična kača, grize lastni rep.

Marisa Monti

Sadno zelenjavni gozd

gozdČloveku, celotni družbi je skozi premišljeni vzgojno izobraževalni sistem, bilo vsiljeno pridelovanje hrane, ki ima za človeka, živali in naravo pogubne posledice! Ne samo,da si zaradi uporabe sredstev za zatiranje škodljivcev uničujemo lastno zdravje, da bolehamo vsi, da s tem uničujemo naravo, na ta način pridelana hrana povečuje tudi stroške pridelovalcem. Če k temu dodamo še globalni trg s hrano ni čudno, da delo pa naj bo kakršnokoli že ni cenjeno, ni dovolj stimulirano! Vsekakor je ta način pridelave hrane, ki je v veljavi sedaj ena od stvari, ki so jo želeli uresničiti, da bi vpeljali novo svetovno ureditev!

Kaj dobimo, kakšne prednosti, kakšen vpliv na naše življenje na lokalni ravni bi imela zasaditev Sadno zelenjavnega gozda?

Pri postavitvi sadno zelenjavnega gozda samo posnemamo kaj se dogaja v pravem gozdu, kjer se na nek način vrši permakultura, to je prekrivanje tal z odpadlim listjem, vejevjem, kjer se na ta način ne samo ohranja vrhnja humusna plast, ampak se le ta celo debeli in kar ima za  posledico bujno visoko rast. Vsi vemo,da nam gozd nudi obilo svojih darov in postavitev sadno zelenjavnega gozda bi nam ponudila v življenju take pozitivne spremembe, ki bi v vseh pogledih obogatile naše življenje!

  • Najvažneše je, da je hrana pridelana na ta način zdrava brez uporabe kakršnih koli strupov! Posledično bi se povrnilo zdravje ljudem, živalim in rastlinam!
  • Narava bi si opomogla, reke in morja bi bile zopet čiste!
  • Če govorimo samo za Bled; pričela bi se odvijati čisto druga oblika turizma, kjer bi bil poudarek na zdravi lokalno pridelani hrani. Višji nivo ponudbe, ki bi za sabo potegnil še druge podobne dejavnosti povezane z zdravjem!
  • Donos na ha obdelovalne površine je daleč najvišji!
  • Postavitev sadno zelenjavnega gozda zahteva razen v prvih treh letih daleč najmanj vloženega dela. Človek postane na ta način samo še nabiralec in nič več suženj dela, ker se narava in rastline v njej same obnavljajo in človek kasneje samo še malenkostno posega v dogajanje v tem gozdu!
  • Življenje na tak način mu zopet povrne čas  (katerega mu v tem načinu tako zelo primanjkuje) Čas, ki ga lahko preživi za svojo dušo, ali za svojega ljubečega partnerja in čas, ki ga bo lahko v veliko večji meri posvetil svojim otrokom!

Če k temu dodamo še pridelovanje žit po knjigi Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice (njega je gnala misel kako tudi na zemlji živeti in pridelovati rastline in sadeže brez odvečnega in mukotrpnega dela) pa že dobimo obilo pridelkov, ki lahko razen mesa in mlečnih izdelkov obogatijo naš jedilnik z zdravo lokalno pridelano hrano!

Mladen Makarov

glej tudi:

http://rastline.mojforum.si/rastline-about3261-0-asc-0.html

Predstavitev projekta Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu

panorama_displayDruštvo za varstvo okolja Bled vabi v četrtek, 26.2.2015 ob 18h v knjižnico Bled na delavnico “Poznate naravne znamenitosti Bleda?”; in predstavitev projekta “Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu“.

Maja Vrtačnik in Miha Žvan bosta predstavila poznane in manj poznane blejske naravne znamenitosti, od potokov, mokrišč, območij Nature 2000 in drugih lepih točk Blejskega kota, ki jih morda ne poznate. Seznanili vas bomo z načrtovanimi aktivnostmi našega naprednega projekta, v katerem boste lahko sodelovali tudi vi. Projekt je namenjen izobrazbi vodnikov po naših naravnih znamenitostih, ki bodo hkrati tudi spremljali stanje zaščitenih območij. Projekt finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor RS. Vabljeni vsi, ki bi radi vodili manjše skupine po naši naravi in zraven tudi kaj zaslužili. 

Več o naših znamenitostih in o projektu se bomo pogovorili v četrtek, 26. 2. 2015 ob 18h v knjižnici Bled 

več o projektu: TUKAJ

Metuljnik – Davidova budlea – (buddleia davidi)

 

metuljnik ali Davidova Budlea

 
  • izvira s Kitajske
  • V Evropi od začetka 19. stoletja
  • 1. podatek za Slovenijo iz 1934 (Pohorje)
     
  • okrasni grm
  • gornja stran listov zelena, spodnja sivkasta zaradi laskov, sivi tudi mladi listi
  • žužkocvetka, privablja metulje
  • več različnih barv cvetov (izvorno vijoličasta, pogosto bela)
  • semena prezimijo na rastlini.

V Sloveniji še ni zelo pogosta

  • rastišča:  kamnolomi, kamnite stene, grušč ob železniških progah, ruderalna rastišča (starejše deponije)
  • razširja se s semeni, ki jih raznaša veter
  • mlade kalice so sprva občutljive na sušo
  • hitra rast (do 2 m na leto)
  • ukoreninjanje odlomljenih vej.

Preventivni ukrepi

  • prepoved prodaje plodnih kultivarjev te vrste (razvoj sterilnih rastlin)
  • odstranitev socvetij tik po cvetenju in primerno odlaganje.

Odstranitev in nadzor vrste

  • odstranitev mogoča na mestih, kjer rastejo posamezne rastline
  • metoda:
    – izkopavanje celih rastlin,
    – žaganje nadzemnih delov večjih rastlin v kombinaciji s herbicidom,
    – V primeru odstranitve rastlin v večjem obsegu, je treba na izpraznjeno mesto nasaditi avtohtone rastline.
    – pozor: Odrezane veje se uspešno ukoreninjajo!
    – paša. (Vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010)

 

Več:

  • Razširjenost, fotografije, eksperti – DAISIE (v angleškem jeziku)
  • Tiralica: opis, stanje, vplivi, ukrepi, literatura in kontakti, forum / Steckbrief, Bundesamt für Naturschutz (nemški jezik)
  • Informacijski list SKEW (nemški jezik)

 

 

Pripombe k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za Južno razbremenilno cesto

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

 

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

 

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

 

 

BOHINJSKA BELA V ČASU GRADNJE BOHINJSKE PROGE

Avtor(ji): Pleterski, Maruša (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1988, letnik 36, številka 1/2

Bohinjska Bela v času gradnje bohinjske proge
 

Na blejskem jezeru

 

Avtor: Zazula, Jožef (J, Z)

Vir: Dom in svet, 1899, letnik 12, številka 18, 
 
 
V zkipi, vzkipi, močni val,
stopi drzno čez obal,
moč pokaži maščevavca
za pravice zatiravca.
 
Da še pomniš, dobro znam,
kadar je Slovenec sam
po obrežju ribič hodil,
po vodovju tvojem brodil
 
Dober oče si mu bil,
s plenom rib si ga redil;
travnike si mu namakal,
ko je v suši k tebi plakal.
 
Oh! okrog poglej sedaj:
mar spoznaš še rojstni kraj ?
Skoraj vsi sinovi vrh
so nekdanji ti pomrli.
 
Kar je bila tvoja last,
tujca zdaj drži oblast;
tvoje ribe sam pobira,
glada zadnji sin umira.
 
Kjer so bila prej polja,
tujec igre zdaj igra;
kjer so bila njih selišča,
tujec dela šetališča.
 
Nisi zabil še sinov,
še spominjaš se domov,
tvoja skrb še ni minila,
ni minila tvoja sila.
 
Vzkipi, vzkipi močni val,
stopi drzno čez obal,
sina zadnjega obrani,
dom pred tujci mu ohrani.
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv