Posts Tagged ‘alenka gaberščik’

Dolina in reka

 

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

Dolina in reka ne potrebujeta razlogov za zaščito, že to, da sta tam tisočletja, je zadosten razlog. Posebej zato, ker smo jih do danes večino že spremenili ali celo uničili. Dolina usmerja reko in reka dolbe dolino, skupaj pa ustvarjata razmere za pestro življenjsko združbo. To sožitje je mogoče zaradi neštetih procesov, ki vplivajo na širše okolje. Uravnoteženost ter pestrost procesov in organizmov pa zagotavljata kakovostne življenjske razmere tudi za nas.

To, da nekje izgine cvetlica, se večini najbrž ne zdi nič posebnega. Pa vendar to pomeni, da so se njene življenjske razmere spremenile in s tem tudi razmere za druge organizme, vključno s človekom. Če pa je ogrožena redka cvetlica, je to klic na pomoč, saj to pomeni, da njeni življenjski prostori izginjajo. Posledice takšnih sprememb se že odražajo v slabšanju kakovosti naših osnovnih virov – zraka, vode in hrane.

Pogosto se mi porajajo vprašanja: »Zakaj je treba naravo braniti pred novimi in novimi posegi? Kako to, da se nam zdi vedno večja poraba normalna, čeprav živimo na omejenem planetu z omejenimi viri? Kam neki smo zakopali prastaro vedenje, da lahko spreminjamo in jemljemo le toliko, kolikor se sproti obnavlja?« – »Saj imamo vendar otroke, ki bodo živeli naprej in tudi oni bodo za preživetje potrebovali reke in doline«.

 

Jezero – povirje – povirno barje – reka

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

Začelo se je skoraj dvajset tisoč let nazaj, v dobi pred zadnjo poledenitvijo. Blejsko jezero je bilo precej večje kot danes. Segalo je od Zasipa do Radovljice. Na dnu jezera se je nalagala jezerska kreda, ki jo danes najdemo ponekod tudi v petdeset metrov debelih plasteh. Sava Dolinka je zaradi bohinjskega ledenika premaknila svoj tok proti severu in v ledeniški material vrezala sotesko pri Mostah.

Danes voda iz jezera skozi plasti jezerske krede pronica proti dolinam obeh Sav. Tako nasičena z apnencem ob stiku s površjem odlaga lehnjak. Blejski lehnjak nosi v sebi geološki spomin in ne nastaja zaradi fotosinteze vodnih mahov kot lehnjak drugod po Sloveniji. Zato so lehnjako tvorna slapišča v Brju tako slikovita. Lehnjakove strukture so odprte, nezaraščene. Opazimo lahko, kako se tanka kamnita prevleka nalaga na suhe vejice in liste, ki padejo v vodo.

Lehnjakotvorna voda ima posebne lastnosti. Je bazična in obenem zelo revna s hranilnimi snovmi. Ko se ob dnu pobočja razlije po uravnanem svetu, ustvari posebne življenjske pogoje. Mesojede mastnice se v tem revnem okolju znajdejo z lovljenjem mušic v drobne lepljive kapljice na površini listov. Nekatere rastline, kot recimo loeselova grezovka in rezika, so se na ekstremne razmere tako natančno prilagodile, da ne morejo živeti nikjer drugje. In ker je povirnih barij malo, orhideje pa se nikdar ne pojavljajo prav množično, lahko grezovke v Brju kar preštejemo. Julija 2004 je bilo na levem bregu Save Dolinke devetnajst grezovk, dvanajst cvetočih.

Ljudje poskušamo marsikaj, tudi ustvarjati naravo. Včasih nam tudi kar dobro uspe. Navodila, kako narediti vrtno mlako, lahko kupite v trgovini. Kljub še tako popolnemu izgledu naših kreacij pa te so in tudi vedno bodo le ponaredki. Nikdar ne bomo zmogli v vse te nadomestne strukture vdelati zgodovinskega spomina, geoloških procesov, ki so oblikovali današnjo podobo površja. In nikdar ne bomo zmogli vanje naseliti vse množice živih bitij, predvsem tistih malih pajkcev, žuželk, gliv in bakterij, ki z zapleteno mrežo medsebojnih prehrambenih povezav delajo naravo in prostor, v katerem živimo ljudje, popoln.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv