Na blejskem jezeru
Avtor: Zazula, Jožef (J, Z)
Vir: Dom in svet, 1899, letnik 12, številka 18,
V zkipi, vzkipi, močni val,
stopi drzno čez obal,
moč pokaži maščevavca
za pravice zatiravca.
Da še pomniš, dobro znam,
kadar je Slovenec sam
po obrežju ribič hodil,
po vodovju tvojem brodil
Dober oče si mu bil,
s plenom rib si ga redil;
travnike si mu namakal,
ko je v suši k tebi plakal.
Oh! okrog poglej sedaj:
mar spoznaš še rojstni kraj ?
Skoraj vsi sinovi vrh
so nekdanji ti pomrli.
Kar je bila tvoja last,
tujca zdaj drži oblast;
tvoje ribe sam pobira,
glada zadnji sin umira.
Kjer so bila prej polja,
tujec igre zdaj igra;
kjer so bila njih selišča,

tujec dela šetališča.
Nisi zabil še sinov,
še spominjaš se domov,
tvoja skrb še ni minila,
ni minila tvoja sila.
Vzkipi, vzkipi močni val,
stopi drzno čez obal,
sina zadnjega obrani,
dom pred tujci mu ohrani.