Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

Značilnosti

Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je do 5m visoka rastlina z grmičasto razrastjo. Spada v družino Dresnovk. Njegova domovina so japonski otoki. Nadzemni deli pozimi odmrejo, podzemni ostanejo živi. Najraje se razraste ob vodi, kjer njegovi gosti sestoji uničijo večino avtohtonih rastlin. 

Steblo je členkasto, na vsakem členu je par značilno oblikovanih listov. Cveti septembra, je medonosna rastlina in čebele jo imajo rade. Tuji viri trdijo, da rastlina ne proizvaja semen, pri nas se je izkazalo drugače. Nekatera rastišča obilno semenijo vsako leto! Iz semen so se med poskusi tudi razvile mlade rastline, kar pomeni, da so semena plodna (potok Jezernica). Po potoku Jezernica vsako leto tako v Savo Bohinjko pripotuje ogromna količina semen. Slika zgoraj je posneta na dvorišču tovarne Lip Bled na Rečici. 

Širjenje

Rastlina se širi:

s semeni

s korenikami pod zemljo

s koščki korenik, ki jih zanese drugam

s koščki nadzemnih delov rastline, ki jih zanese drugam

Rastlina je izjemno odporna. Le 1cm korenike lahko v ugodnih pogojih požene novo rastišče. Tudi iz nepravilno pokošenih rastišč se lahko razsadi zgolj s kosi nadzemnih delov (glej projekt Apis Promo BID - Iz česa zraste nov dresnik)

Največkrat se širi s premiki zemljišč z gradbenimi deli. Domači gradbeniki in prevozniki so premalo ozaveščeni o nevarnostih širjenja te rastline, nekateri je sploh ne poznajo in ne vedo o njej nič. Problem so tudi peskokopi, ki so v bližini rek, preraščenih s to rastlino (peskokop na strelišču pod Mačkovcem). Ena pomembnejših točk za širjenje pa je (bila) deponija pri tovarni Elmont, uporabljalo jo je predvsem Gozdno Gospodarstvo Bled. Iz tega kupa so rastlino v zadnjih letih zanesli na Biatlonski center na Pokljuki in na sanirano plazišče nad tribunami v Zaki na Bledu. Rastišče je skupaj z materialom v fazi sanacije oziroma odstranitve. S tem bo (upamo) rešen vsaj gozdni prostor in del TNP.

ukrepi proti širjenju

Najpomembneje je, da se zemlja, v kateri rastejo rastline ne razvaža drugam. 

Vodotoki (Ledina, Rečica, Jezernica, …) bi morali biti brez teh rastlin. Če že so, bi jih bilo treba redno odstranjevati s puljenjem in košnjo.

Ozaveščati gradbenike, prevoznike in druge o nevarnostih širjenja.

V občinske prostorske akte (OPN, OPPN, gradbena dovoljenja …) je treba vedno upoštevati tudi problem invazivk (torej, kam z rastlinami, kam z zemljo, prepoved odvažanja, načrt sanacije). V nekaterih občinah so že poskrbeli za to (Postojna, Pivka, Naklo, Kranj, Žirovnica pa tudi z odlokom o JRM, kjer piše, da je treba imeti doma tako urejen vrt, da se rastline ne morejo širiti na sosednjega.

Pri košnji (ob Blejskem jezeru in drugih vodotokih) poskrbeti, da pokošena stebla ne padajo v vodo. 

V občini (ali izven) določiti mesto za odlaganje teh rastlin in zemlje.

Nismo še ugotovili, kdaj in kako je Japonski dresnik (Fallopia Japonica) prišel na Bled. 

informativni list Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf, Projekt Thuja. 

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

Invazivne tujerodne rastline v občini Bled in okolici

Zakaj so nekatere rastline na Bledu lahko problem? Kako se širijo in zakaj, kakšne so lahko posledice razraščanja, kako in kdo jih lahko omeji. Predavatelj Miha Žvan je z interaktivno karto predstavil rastline, rastišča in možne rešitve.

Predavanje je bilo v četrtek, 29.9.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.

Povezave:

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

skica predavanja (.pdf)

.gpx datoteka rastišč (.zip) za program Garmin Mapsource ali druge

.kml datoteka za google Maps ali Earth (.zip)

O jezeru in še kaj

Predavatelj dr. Tomaž Amon je biolog, doktorat je opravil s področja delovanja živčnega sistema žuželk. Po desetih letih službovanja kot raziskovalec na Inštitutu za biologijo je 1997 osnoval svoje podjetje, ki izdeluje izobraževalno programsko opremo ( www.bioanim.com ), v zadnjem času pa se ukvarja tudi z algami ( www.algaehunter.com ). Zakaj bo torej nevrofiziolog predaval o Blejskem jezeru? Tomaž Amon bo predstavil svoj osebni pogled na to tematiko in predlagal nekaj metod, ki gotovo ne bodo “po učbeniku”. Potem bo spregovoril o možnosti povezav modernega spletnega izobraževanja in problematike Blejskega jezera. V Arabskem svetu je internet pomagal do revolucij, mogoče bo tudi pri eko-problemih Gorenjske?

Predavanje bo v četrtek, 26.05.2010 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h. 

Samo brezobziren pohlep je vodil tega človeka, ki je tej mali gori prizadajal tako velike rane. Vsi vemo, da se to ne bi zgodilo, če bi bil izvajalec ozaveščen in bi se  o idejah prej vsaj s kom posvetoval. Kje je bil revirni gozdar? Kje smo bili mi?

Menimo, da je devastacija Ribenske gore nevaren negativen zgled za podobne posege tudi na ostalih osamelcih v Blejskem kotu in nasploh. Znano je podobno »pretiravanje« (tehnocentrizem) v blejskem občinskem parku (letos pozimi), na Višcah pred nekaj leti; na Homu, na Boštu, v Radovni, na Pokljuki in tudi drugod se dogajajo podobne kršitve.

Ne nazadnje si zaradi izjemnega ambienta okrog Blejskega jezera z veličastnim razgledom z Blejskega gradu po celem Blejskem kotu kakršnegakoli tudi vizualnega onesnaženja ne smemo privoščiti. V želji, da se to ne bi več dogajalo nas pravočasno obvestite o podobnih dejanjih, preden so dokončna!   Pišite nam, pokličite.

Občinski svet občine Bled je leta 2002 sprejel odlok  o ureditvenem načrtu Ribenska gora, ki še vedno velja. po Odloku (izvlečki so poudarjeni) je območje Ribenske gore razdeljeno na več območij urejanja, nas zanima gozd:

"Gozdne površine se maksimalno ohranjajo, s tem da je dopustno varovalno gospodarjenje in povečanje biološke pestrosti gozda. Pri urejanju je potrebno upoštevati gozdno gospodarske načrte in soglasja za posege v prostor Zavoda za gozdove.

Vse dejavnosti, ki so v tem prostoru dovoljene, morajo v največji možni meri tudi ostali prostor ohranjati v obstoječem naravnem stanju. Preoblikovanje prostora je dovoljeno le, če prostor pridobi na kvaliteti in v primeru sanacije degradiranih površin, ki naj se sanirajo v prvotno stanje. Konkretne usmeritve za krajinsko oblikovanje na posameznih območjih urejanja tega ureditvenega načrta so razvidne v nadaljnjih določilih odloka."

"Obveznosti investitorjev in izvajalcev

Ureditveni načrt je potrebno upoštevati pri vseh posegih v prostor. Investitorji, projektanti, izvajalci in uporabniki morajo pri vsakem posegu upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, sanitarno-higienske, varnostne, prometne in druge predpise.

Dovoljuje se ureditev obstoječih sprehajalnih poti in steza z občasnimi razgledišči, ki morajo biti izvedene v obliki gozdnih in planinskih poti."

Poti ni več možno urejati, vzdrževati, ker jih je zamenjala gozdna vlaka. Uničena je podrast, polomljeno je drevje in vlaka se ponekod zarije v nestabilne plasti grušča. 

"Trasa poti , ki poteka od območja urejanja Rekreacija in poteka okrog Ribenske gore do območja urejanja Hotel, se priredi in uredi kot programska – učna pot , za kar se izdela poseben projekt."

Ravno ta krožna pot je bila spremenjena v to grobo vlako. 

"Ob poteh je dovoljeno postaviti klopi, smetnjake, ograje in v omejenem obsegu opozorilne in informativne table."

Ob vlaki so zdaj le polomljeno grmovje, veje, ostanki štorov in debel in opustošenje.

"Dovoljujejo se posegi , ki so potrebni za opravljanje gozdarske dejavnosti,vendar se ne dovoljuje gradnje novih gozdarskih poti niti povečevanje profila starih. Poti je potrebno redno vzdrževati. V primeru naravne nesreče ali požara se morajo vse posledice potrebnih interventnih posegov v prostor obvezno takoj sanirati zaradi preprečitve erozije in drugih škod."

V prijavi inšpekcijam za okolje in kmetijstvo-gozdarstvo smo poudarili kršenje vseh točk tega 8. člena odloka. izvleček iz prijave: 

"Poleg kršenja zgoraj navedenega posebnega predpisa gre za hud moralno etični in kulturni spodrsljaj. Gre za ravnanje v nasprotju z Zakonom o gozdovih  v območju s poudarjenimi ekološkimi (pestrostna) in socialnimi funkcijami gozda (turistično rekreacijska, estetska, dediščinsko varstvena) in manj pomembno lesnoproizvodno funkcijo .

Če je gradnja vlake, zaradi sanacije ujme, neobhodna, jo je potrebno narediti v sprejemljivih dimenzijah in glede na relief ekološko in okoljsko sprejemljivo. Zaradi nevarnosti prevelikih poškodb obstajajo drugi načini spravila. Razvita Evropa zna spravljati les razen s težkimi stroji v podobnih primerih tudi s konjem ali helikopterjem, pa tudi kakšen meter ročnega predspravila bi se dalo narediti!

Sam poseg v naravno okolje- izdelava gozdnih vlak za spravilo lesa- se je izvajal tudi brez vsakršnega predhodnega obveščanja ostalih deležnikov."

Še enkrat poudarjamo, če opazite kaj podobnega, preden je dokončno nas takoj obvestite!