ZAVEST.NET

Življenje medvedov v Sloveniji, kot ga razkriva GPS telemetrija

miha — Wed, 04 Apr 2012 07:05:16 +0000

Vabilo na predavanje 12.4.2012 ob 18h v knjižnici Bled

dr. Klemen Jerina,

- zaposlen na Oddelku za za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

- predavatelj, raziskovalec in vodja raiskovalne skupinice

- vodil oz. sodeloval pri številnih domačih in tujih raziskovalnih in aplikativnih projektih o ekologiji in upravljanju velikih sesalcev: zvereh (zlasti medved, v manjšem obsegu volk) in parkljarjih (jelenjad, divji prašič, srnjad, gams).

Medved je v Sloveniji uspešnež: njegove gostote so med največjimi poznanimi v svetu, ima visoko rodnost, po skorajšnjem iztrebljenju se je v preteklosti razmeroma hitro prostorsko širil. Kljub temu na dolgi rok ostaja njegova usoda negotova, saj imamo ljudje z njim težave, ki jih pogosto najprej skušamo razrešiti z odstrelom. Vsako vedenjski vzorec medevdov, vključno s takim, ki ga ljudje ne sprejemamo, kot je npr. zahajanje v naselja, povzročanje škode in ne-strah pred človekom ima svoje vzroke in zgodovino. Če jo poznamo, je težave lažje reševati. V predavanju predstavljamo rezutate obsežnih telemetrijskih in drugih raziskav v Sloveniji, ki na slikovit način razkrivajo zanimive podrobnosti o medvedovem celoletnem, sezonskem in dnevno-nočnem življenju, strategijah v času parjenja, prehajanju čez avtoceste, mednarodnih ekskurzijah, vedenju v bližini človeka, vzroke za nastanke konfliktov, načine njihovega reševanja in še več.

foto: Medvedka Mirka na gozdni jasi, 1.4.2009, Snežniška planota. (foto: Miha Krofel, www.medvedi.si)

shrani ali natisni plakat: Plakat Klemen Jerina

Članek iz revije Lovec: alpski medvedi

več o tej temi na:

http://www.medvedi.si/

http://www.volkovi.si/

Metuljnik – Davidova budlea – (buddleia davidi)

miha — Tue, 27 Mar 2012 09:41:52 +0000

izvira s Kitajske
V Evropi od začetka 19. stoletja
1. podatek za Slovenijo iz 1934 (Pohorje)
okrasni grm
gornja stran listov zelena, spodnja sivkasta zaradi laskov, sivi tudi mladi listi
žužkocvetka, privablja metulje
več različnih barv cvetov (izvorno vijoličasta, pogosto bela)
semena prezimijo na rastlini.

V Sloveniji še ni zelo pogosta

rastišča: kamnolomi, kamnite stene, grušč ob železniških progah, ruderalna rastišča (starejše deponije)
razširja se s semeni, ki jih raznaša veter
mlade kalice so sprva občutljive na sušo
hitra rast (do 2 m na leto)
ukoreninjanje odlomljenih vej.

Preventivni ukrepi

prepoved prodaje plodnih kultivarjev te vrste (razvoj sterilnih rastlin)
odstranitev socvetij tik po cvetenju in primerno odlaganje.

Odstranitev in nadzor vrste

odstranitev mogoča na mestih, kjer rastejo posamezne rastline
metoda:
- izkopavanje celih rastlin,
- žaganje nadzemnih delov večjih rastlin v kombinaciji s herbicidom,
- V primeru odstranitve rastlin v večjem obsegu, je treba na izpraznjeno mesto nasaditi avtohtone rastline.
- pozor: Odrezane veje se uspešno ukoreninjajo!
- paša. (Vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010)

Več:

Razširjenost, fotografije, eksperti – DAISIE (v angleškem jeziku)
Tiralica: opis, stanje, vplivi, ukrepi, literatura in kontakti, forum / Steckbrief, Bundesamt für Naturschutz (nemški jezik)
Informacijski list SKEW (nemški jezik)

vir opisa: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/

Socotra, otok blaženosti

miha — Tue, 17 Jan 2012 11:36:01 +0000

26. januarja 2012 ob 18h v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu

Socotra-otok blaženosti

Socotra je eden najbolj izoliranih otokov na Zemlji. Je zadnji direktni ostanek prakontinenta Gondwane. Šest milijonov let osamljenosti in ločenosti od ostalih delov sveta je omogočilo svojevrsten razvoj življenja.

Starodavne poti kadila, mire in aloje so vodile s Socotre v Egipt in v Jeruzalem in od tam v Evropo. Zmajeva kri je bila vso zgodovino eden najbolj skrivnostnih proizvodov otoka.

Unesco je Socotro leta 2008 uvrstil na sam vrh seznama svetovne naravne dediščine in proglasil za biosferni rezervat človeštva.

Že samo življenje je avantura, odločitev poiskati blaženost, pa pomeni izziv avanturam življenja.

Svoje iskanje in doživetja bosta predstavili Nataša Šmid in Maja Vrtačnik

shrani ali natisni plakat

povezave:

http://www.socotraisland.org/

http://en.wikipedia.org/wiki/Socotra

http://www.zmaga.com/forum_objava.php?idt=9558&

Magda Šmon – MANIPULACIJA ČLOVEKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI

miha — Fri, 18 Nov 2011 08:38:33 +0000

Je res edini način našega življenja filozofija: »Kupujem, torej sem ?«

Človek, kot bitje zavesti in svobodne volje, se razvija v danem okolju. Potrošniška družba s svojimi manipulativnimi mehanizmi bistveno vpliva na njegov razvoj, njegovo zavest in njegovo delovanje. Najmočnejši vpliv ima ekonomska propaganda, ker manipulira z našimi podzavestnimi željami in nas načrtno zadržuje v stanju ega. To omejuje človekov osebnostni razvoj in pušča negativne posledice na celotni družbi in naravi.

Predavateljica Magda Šmon je ekonomistka, upokojena vodja projekta marketinga in sta ji etika odnosov med prodajalci in kupci ter krutost marketinških prijemov dobro poznana.

Njen širok zorni kot in poglobljeno znanje naredijo njena predavanja sveža in zanimiva.

Predavanje bo v četrtek, 24.novembra 2011ob 18.uri v knjižnici na Bledu.

prenesi ali natisni plakat (.pdf): 2011_11_24_Magda Smon

Aarhuška konvencija

miha — Mon, 24 Oct 2011 11:19:25 +0000

Špela Kapus

Ker se ta pojem pojavlja vedno pogosteje in je danes njegova uporaba zelo moderna, ga je treba dodatno pojasniti in razložiti. Gre za dokument Evropske unije, ki ga je naša država podpisala leta 1998, ratificirala (potrdila njegovo veljavnost) pa leta 2001. Njegov napredek je v tem, da v vseh zadevah, povezanih z okoljem, legitimira pravico do soodločanja (participacije) javnosti in ne zgolj pravice do posvetovanja (konzultacije), in tako poglablja demokratično delo javne uprave. Njegove države pogodbenice potrjujejo, da je treba varovati, ohranjati in izboljšati stanje okolja in zagotoviti trajnostni in okolju primeren razvoj, povečati odgovornost in preglednost odločanja v vseh vejah oblasti in na vseh njenih nivojih, tudi lokalno. V odločanje državnih organov je treba v celoti vključevati okoljske vsebine v interesu javnosti.

(1.steber) javnosti in javnim organizacijam morajo biti dostopni vsi podatki v zvezi z okoljem in posegi vanj:

(2. steber) pravica do soodločanja

(3. steber konvencije) učinkoviti pravosodni mehanizmi za varovanje teh dveh pravic .

Slovenija se je s svojo ratifikacijo zavezala, da bo načela in določila konvencije upoštevala in jih prenesla v svojo zakonodajo. Če tega v celoti še ni storila, jo konvencija še vedno in prav zato v popolnosti pravno zavezuje, zato se ne more sklicevati na pomanjkljivosti svoje zakonodaje. To velja tudi za delo lokalnih organov in njihove akte.

Organ vsake javne oblasti mora na zahtevo prosilca informacijo o okolju poslati najkasneje v enem mesecu, v izjemnih primerih v dveh. Razlogi za zavrnitev so našteti in jih je treba razlagati omejevalno. Če je dostop zavrnjen ali nepopoln, se oseba/organizacija lahko obrne na informacijskega pooblaščenca (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja) ali ugovarja molk organa, če je stranka v postopku ali nevladna organizacija v javnem interesu (Zakon o upravnem postopku). V šestem členu konvencije je urejena pravica do soodločanja o dejavnostih, za katere daje dovoljenje država/občina, in so določene v prilogi konvencije. V ta okvir spadajo dodatno tudi vse dejavnosti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, in vse tiste dejavnosti, ki bi lahko pomembno vplivale na okolje. Ta člen ločuje t.i. zainteresirano javnost ( stranke v postopkih in nevladne organizacije v javnem interesu) od splošne javnosti (posamezniki, skupine, društva), ki ima prav tako splošno pravico do sodelovanja pri odločanju. Obe morata biti ustrezno obveščeni o vseh fazah postopka, o vseh relevantnih gradivih, organu, ki je pristojen za odločanje, času in kraju javne obravnave, organu, ki zbira pripombe, organu, ki daje informacije, rokih za predložitev pripomb. Javnost je upravičena sodelovati verižno, torej v vseh fazah od začetka do konca postopka, država/ občina pa mora zagotoviti, da se pri odločitvah ustrezno upošteva izid udeležbe javnosti. Organ lahko ponovno prouči ali dopolni pogoje za izvajanje predlagane dejavnosti ali posega v prostor.

Na ta način javnost in država/občina skupaj pripomoreta k iskanju dodatnih, alternativnih in boljših rešitev in ukrepov na področju varstva okolja. Če predlogi javnosti neupravičeno niso upoštevani in je prišlo do kršitev postopka, zainteresirani javnosti preostaneta institucija varuha človekovih pravic, ki da ustrezne informacije, in sodna pot ( Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, Kazenski zakonik RS, Zakon o upravnem postopku, Zakon o upravnem sporu, Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, področni okoljski zakoni, Zakon o urejanju prostora,…) , splošni javnosti pa varuh človekovih pravic, ki se lahko neformalno vključi v postopke in zahteva pojasnila v zvezi z njimi ter prenehanje kršitev, zato je pri svojem delu zelo učinkovit. Glede na trenutno nizko stopnjo demokratičnosti in vključevanja javnosti v postopke odločanja na vseh nivojih je izraba tega instituta s strani javnosti v Sloveniji nezadostna in premajhna, zato varuh sam apelira na javnost, naj se obrne nanj v primeru kršitev s strani organov javne oblasti in nosilcev javnih pooblastil. V sedmem členu konvencija ureja sodelovanje javnosti pri pripravi programov in načrtov v zvezi z okoljem in prostorom, v osmem členu pa pravico do sodelovanja pri pripravi splošno veljavnih aktov javnih oblasti ( zakoni, uredbe, pravilniki, odloki, splošni akti nosilcev javnih pooblastil, drugi splošno obvezujoči akti) na državnem in lokalnem nivoju. Izid udeležbe je treba čim bolj upoštevati. Če pri tem pride do kršitev postopka, lahko stranka ali nevladna organizacija v javnem interesu zahtevata ustavno presojo akta (Zakon o ustavnem sodišču), širša vključena javnost pa naj se obrne na institucijo varuha človekovih pravic. Ta lahko pomaga tudi v primeru pogostih kršitev, nastalih v inšpekcijskih postopkih (Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varuhu človekovih pravic). Smiselno je tudi povezovanje lokalnih nevladnih organizacij s področja varstva okolja z nevladnimi organizacijami v javnem interesu, ki naj sodelujejo v pomembnejših lokalnih postopkih od začetka, torej že v fazi prve javne obravnave. Če pride do sprejema akta, ki je formalno sicer pravilno sprejet, pa ima hude vsebinske kršitve in notranje protislovnosti, bo nevladna organizacija v javnem interesu lažje uveljavljala protiustavnost kot majhna lokalna organizacija, ni pa to nujnost. Poleg tega nevladne organizacije v javnem interesu lahko sodelujejo v postopkih sprejemanja aktov kot stranke in tako lažje uveljavijo svoje interese (Zakon o varstvu okolja 43. člen, 64. člen, 73. člen).

Tudi Evropska Unija je za obravnavo kršitev ustanovila poseben sistem nadzora, ki naj bi širši javnosti in nevladnim organizacijam varstva okolja omogočil sodelovanje pri ugotavljanju in preganjanju kršitev s strani držav članic. Evropska komisija zato poziva subjekte k sodelovanju (splet). Na njeni ravni je za kršitve konvencije o sodelovanju javnosti pristojen Odbor za presojo skladnosti z Aarhuško konvencijo, ki preverja implementacijo njenih določil v nacionalne zakonodaje in uvaja ukrepe v primerih konkretnih neskladnosti. Nacionalna zakonodaja krši določila konvencije, če postavlja prestroge pogoje za vstop nevladnih organizacij v postopek ali jim ne priznava neposrednega pravnega interesa varstva okolja. Odbor proti članici v primeru hujših in ponavljajočih se kršitev sproži postopek pred sodiščem EU. Za ostale kršitve okoljskega prava EU pa je pristojen Generalni direktorat Evropske komisije za okolje, ki prav tako vodi posebne postopke ugotavljanja kršitev in državi članici naloži, naj jih odpravi, ali pa proti njej naperi okoljsko tožbo. Pritožniki v tem postopku so prav tako državljani ali nevladne organizacije na posebnem obrazcu (environment Directorate-General, Predstavništvo EK v Sloveniji). Alternativa domačim sodnim postopkom je tudi Evropski varuh človekovih pravic, ker pred njim ni potrebno izkazovati pravnega interesa. Pristojen je tudi za ugotavljanje kršitev evropskih organov.

Javnost mora po določilih konvencije sodelovati v vseh postopkih, kjer se odloča o aktivnostih, ki lahko vplivajo na okolje, torej je njihov vpliv že znan ali pa še ne. Zato je treba ta vpliv preverjati. Pomembno je, da javnost da soglasje k končnemu posegu, projektu in tehnologiji ter k njegovemu vplivu na prostor/okolje. Zato ima pravico sodelovati v postopku tudi že po nastanku posega, projekta ali umestitve tehnologije v prostor, kadar se naknadno pojavi vprašanje njihove sprejemljivosti na okolje. Parametri in vplivi na okolje morajo biti večkrat izmerjeni in preverjeni, tudi v različnih okoliščinah. Pri tem mora javnost sodelovati, prav tako pa pri izdaji dovoljenj za posege, projekte in tehnološke postopke v vseh fazah projekta. Pod nobenim pogojem ne sme biti izključena. Država/občina mora natančno analizirati projekt in tudi javnosti omogočiti dovolj časa za vpogled in pripombe, glede na naravo in obseg gradiva. Minimalen rok naj bo 30 dni in dodaten za pripombe, za večje projekte pa daljši (npr. Francija šest tednov za vpogled in 45 dni za pripombe). Potem je treba natančno in enakopravno preveriti vse alternative posega, ki se v postopku pojavijo kot možne, in izbrati tisto, ki najmanj vpliva na okolje in njegove sestavine.

Če bo država/občina v svojih postopkih pravilno postopala, se bo izognila okoljskim tožbam in izoblikovala trajnostni sistem sprejemanja okoljskih odločitev in okoljskega razvoja.

besedilo: Aarhuška_konvencija

več na:

pravo za naravo

ekološko društvo Kozjak-Dragučova

strokovna priporočila za uporabo Aarhuške konvencije

odločanje v svoji lokalni skupnosti

politološki razmislek o Aarhuški konvenciji

Iztok Šajtegel, Zavod za ohranjanje narave Loče

miha — Mon, 24 Oct 2011 09:06:23 +0000

Preprosto in naravno kompostiranje bioloških odpadkov na našem domu z metodo naravnih efektivnih mikroorganizmov

Na delavnici bomo spoznali in videli:

- Zbiranje bioloških odpadkov v kuhinji

- Uporaba fermentacijske tekočine, ki nastaja ob tem

- Uporaba bioloških čistil na osnovi efektivnih mikroorganizmov

- Uporaba EMX keramike na področju pitne vode, biotopov, bazenov

- Praktični prikaz kompostiranja gospodinjskih odpadkov

Delavnico bo vodil Iztok Šajtegel, Zavod za ohranjanje narave, v četrtek, 27.10.2011 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.

Za začetek preberite: Kako uporabljati fermentiran kompost iz kuhinje na vrtovih in zunanjem kompostu

plakat: s hrani ali natisni plakat

povezave:

http://www.em-tehnologija.com

http://www.organko.si/

Japonski dresnik (Fallopia Japonica)

miha — Sat, 15 Oct 2011 12:10:58 +0000

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

Značilnosti

Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je do 5m visoka rastlina z grmičasto razrastjo. Spada v družino Dresnovk. Njegova domovina so japonski otoki. Nadzemni deli pozimi odmrejo, podzemni ostanejo živi. Najraje se razraste ob vodi, kjer njegovi gosti sestoji uničijo večino avtohtonih rastlin.

Steblo je členkasto, na vsakem členu je par značilno oblikovanih listov. Cveti septembra, je medonosna rastlina in čebele jo imajo rade. Tuji viri trdijo, da rastlina ne proizvaja semen, pri nas se je izkazalo drugače. Nekatera rastišča obilno semenijo vsako leto! Iz semen so se med poskusi tudi razvile mlade rastline, kar pomeni, da so semena plodna (potok Jezernica). Po potoku Jezernica vsako leto tako v Savo Bohinjko pripotuje ogromna količina semen. Slika zgoraj je posneta na dvorišču tovarne Lip Bled na Rečici.

Širjenje

Rastlina se širi:

s semeni

s korenikami pod zemljo

s koščki korenik, ki jih zanese drugam

s koščki nadzemnih delov rastline, ki jih zanese drugam

Rastlina je izjemno odporna. Le 1cm korenike lahko v ugodnih pogojih požene novo rastišče. Tudi iz nepravilno pokošenih rastišč se lahko razsadi zgolj s kosi nadzemnih delov (glej projekt Apis Promo BID - Iz česa zraste nov dresnik)

Največkrat se širi s premiki zemljišč z gradbenimi deli. Domači gradbeniki in prevozniki so premalo ozaveščeni o nevarnostih širjenja te rastline, nekateri je sploh ne poznajo in ne vedo o njej nič. Problem so tudi peskokopi, ki so v bližini rek, preraščenih s to rastlino (peskokop na strelišču pod Mačkovcem). Ena pomembnejših točk za širjenje pa je (bila) deponija pri tovarni Elmont, uporabljalo jo je predvsem Gozdno Gospodarstvo Bled. Iz tega kupa so rastlino v zadnjih letih zanesli na Biatlonski center na Pokljuki in na sanirano plazišče nad tribunami v Zaki na Bledu. Rastišče je skupaj z materialom v fazi sanacije oziroma odstranitve. S tem bo (upamo) rešen vsaj gozdni prostor in del TNP.

ukrepi proti širjenju

Najpomembneje je, da se zemlja, v kateri rastejo rastline ne razvaža drugam.

Vodotoki (Ledina, Rečica, Jezernica, …) bi morali biti brez teh rastlin. Če že so, bi jih bilo treba redno odstranjevati s puljenjem in košnjo.

Ozaveščati gradbenike, prevoznike in druge o nevarnostih širjenja.

V občinske prostorske akte (OPN, OPPN, gradbena dovoljenja …) je treba vedno upoštevati tudi problem invazivk (torej, kam z rastlinami, kam z zemljo, prepoved odvažanja, načrt sanacije). V nekaterih občinah so že poskrbeli za to (Postojna, Pivka, Naklo, Kranj, Žirovnica pa tudi z odlokom o JRM, kjer piše, da je treba imeti doma tako urejen vrt, da se rastline ne morejo širiti na sosednjega.

Pri košnji (ob Blejskem jezeru in drugih vodotokih) poskrbeti, da pokošena stebla ne padajo v vodo.

V občini (ali izven) določiti mesto za odlaganje teh rastlin in zemlje.

Nismo še ugotovili, kdaj in kako je Japonski dresnik (Fallopia Japonica) prišel na Bled.

informativni list Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf, Projekt Thuja.

Pripombe k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za Južno razbremenilno cesto

miha — Tue, 11 Oct 2011 10:39:07 +0000

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

Predavanje Miha Žvan

miha — Wed, 21 Sep 2011 12:10:22 +0000

Invazivne tujerodne rastline v občini Bled in okolici

Zakaj so nekatere rastline na Bledu lahko problem? Kako se širijo in zakaj, kakšne so lahko posledice razraščanja, kako in kdo jih lahko omeji. Predavatelj Miha Žvan je z interaktivno karto predstavil rastline, rastišča in možne rešitve.

Predavanje je bilo v četrtek, 29.9.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.

Povezave:

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

skica predavanja (.pdf)

.gpx datoteka rastišč (.zip) za program Garmin Mapsource ali druge

.kml datoteka za google Maps ali Earth (.zip)

Predavanje dr. Tomaž Amon, biolog

majql — Mon, 23 May 2011 15:14:05 +0000

O jezeru in še kaj

Predavatelj dr. Tomaž Amon je biolog, doktorat je opravil s področja delovanja živčnega sistema žuželk. Po desetih letih službovanja kot raziskovalec na Inštitutu za biologijo je 1997 osnoval svoje podjetje, ki izdeluje izobraževalno programsko opremo ( www.bioanim.com ), v zadnjem času pa se ukvarja tudi z algami ( www.algaehunter.com ). Zakaj bo torej nevrofiziolog predaval o Blejskem jezeru? Tomaž Amon bo predstavil svoj osebni pogled na to tematiko in predlagal nekaj metod, ki gotovo ne bodo “po učbeniku”. Potem bo spregovoril o možnosti povezav modernega spletnega izobraževanja in problematike Blejskega jezera. V Arabskem svetu je internet pomagal do revolucij, mogoče bo tudi pri eko-problemih Gorenjske?

Predavanje bo v četrtek, 26.05.2010 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.