Archive for the ‘ZAvest 1’ Category

  • Stran 1 od 2
  • 1
  • 2
  • >

Izjava: Boštjan Anko

 

Izjava:
 

Ko so pred dobrega pol stoletja gradili HE Moste, ni nihče protestiral, prednosti in vrednote so bile drugje, besedne zveze ekološka zavest nismo poznali in nihče ni niti slutil, da bo takrat verjetno dobrohoten poseg v naravo prerasel v težko rešljiv okoljski problem. Ta po tolikem času dobiva svoj epilog v Brjah. Čez petdeset let bi se zgodba iz Most ponovila za pregrado v Brjah. Smo se res kaj naučili? 

V tem času smo vendarle spoznali, da je Dolinka v Brju z vsem okoljem, ki ga soustvarja še veliko več kot zgolj izkoristljiva energija. Čutimo, da je prizadeta, kot je, še vedno enkratna vrednota sredi enkratne krajine. V nas se spet prebuja ekološka zavest. Danes nekaj čutimo in nekaj vemo; čez petdeset let bodo vedeli vsi,… če ne bomo molčali.
 

Prof. dr. Boštjan Anko,….

Poletno srečanje v Dolini

Miha Žvan

 

Na našem poletnem srečanju smo živali, rastline in druga bitja, ki prebivamo v dolini Save Dolinke med mostom v Piškovci in Blejskim mostom, ponovno povabile našega predstavnika iz vašega sveta, da nas zastopa in posreduje naša mnenja in zahteve.
 
Najprej pa se seveda zahvaljujemo za opravljeno delo od leta 1998 po vašem štetju, mi namreč ne uporabljamo vaših številk, imamo dneve in noči, sonce, dež in sneg, poletje in zimo. Za enodnevnice namreč leto ne pomeni nič, tudi za druge žuželke bolj malo. Vsaka vrsta ima svoj način štetja, po katerem se ravna, manjše kot smo, hitreje teče naš čas. No, tistega leta smo dobili svojo prvo avtonomijo, državico po vaše, saj smo po zaslugi Odbora in drugih dobrih ljudi postali zaščiteno območje, kar je pomenilo, da nas nihče več ne bo ogrožal in nam kratil naš življenjski prostor.
 
Z izjemo kakšne divje rave zabave in občasnih piknikov smo vaših pet let živeli v miru, po naših naravnih zakonih. Kot ste se vi veselili državice leta 1991 smo se veselili tudi naše v dolini. Vendar vse dobre stvari pri vas ne trajajo dolgo in začela se je nova ofenziva. Najprej so nas vrgli iz Nature 2000, kar bi v vašem primeru pomenilo, da vas vržejo iz OZN, potem pa so nam po kratkem postopku ukinili avtonomijo.
 
 V naši nameri, pregnati agresorja, nas podpirajo tudi vse novonastale avtonomne cone oziroma države iz konfederacije Natura 2000, pokrajine, ki jim je bila tako kot nam odvzeta pravica do avtonomije, kot so Mura in Kraške planote, podpira nas Zveza držav Ramsarske konvencije, Sotočja lehnjakovih izvirov, Ptice selivke, Žužkocvetke skupaj s Sindikatom opraševalcev, Piškurji, Orhideje, reprezentanti mednarodno zaščitenih rastlin in živali, Društvo grezovk, Trstičje in kot najmogočnejša, Mednarodna zveza  prostoživečih dreves. Zaradi nedefiniranega življenjskega prostora in težavne komunikacije v našo skupnost nismo vključili neorganskih bitij, izrekli pa so nam vso podporo, predvsem pri prenosu informacij po planetu in drugod, prinesli so nam tudi pozdrave prebivalcev doline Kavčke, ki so umrli leta 1952 in spomin na pomor v Savi Dolinki leta 1974 od jezu v Mostah do Črnuč in še dlje. 
 
Nekaj najpomembnejših mnenj in sklepov iz srečanja: 
 
1. Zveza vlagoljubih rastlin obeh bregov najostreje nasprotuje selitvi na nadomestno mokrišče in to
primerja s koncentracijskim taboriščem, saj se od tam ne bi vrnila nobena rastlina, preživelih pa tudi ne bi bilo. Gre za eksperimentiranje na živih osebkih, ki so povrhu še zelo zaščitene.
 
2. Reka s svojimi prebivalci tudi odločno nasprotuje spremembam, saj bodo prav vsi, vključno z Reko deležni izjemnih in nepredvidljivih posledic. Piškurji in drugi prebivalci hitrotekoče Save bodo pomrli, ostali pa se bodo verjetno zadušili in zastrupili. Prav tako se Reka ne strinja z mnenjem, da uničuje Brje, saj tam teče že ves čas, včasih se preseli na to, včasih pa na ono stran. Sicer je pa tako, da
so bili tudi ljudje na prvem pomladnem sestanku po dolgi zimi pred 10.000 do 15.000 vaših let in so podprli dejstvo, da reka pač ne more teči tam, kjer bi hoteli ljudje, ampak bo tekla, kjer bo lahko, nekje bo jemala, nekje dajala.
 
3. Zveza Žužkocvetk in Sindikat Opraševalcev iz obeh bregov tudi ostro nasprotujeta spremembi pokrajine, saj bi ob poboju žužkocvetk brez hrane in možnosti preživetja ostal tudi večji del opraševalcev.
 
4. Povezati je treba oba bregova, saj se severni breg počuti zapostavljenega, ker ima iste vrste rastlin in živali, pa nima pravice do avtonomije. Pokrajina je ista, vmes je samo Reka.
 
Razprava je bila še zelo burna, trajala je 3 dni in 3 noči. Vsaka vrsta bi namreč izgubila ves svoj življenjski prostor, saj bi uničili dno doline, bregove pa bi prav tako posekali in obložili s skalami. Na koncu smo se še enkrat preko našega predstavnika zahvalili za vso dosedanjo podporo in akcije, za kres v Piškovci, za
očiščevalno akcijo in vsa druga dobra dela dobrih ljudi. Spomnite se prvega pomladanskega sestanka po dolgi zimi, ko smo skupaj doumeli, da smo del narave, da je narava naš dom in da, če nam kdo vzame dom, pa četudi dolga zima, bomo žalostni in jezni in da moramo držati skupaj.
 
V imenu živali in rastlin Doline Save Dolinke,
 
Miha Žvan

Dragi Prijatelj

 

Leo Ličof

 

Dragi Prijatelj,

ker skupaj deliva usodo našega kraja, Ti pišem to zaskrbljeno pismo. Kot veš, obstaja velika nevarnost da uničijo B'rje – malo alpsko dolinico.

Pred kratkim sem obiskal in vznemirljivo doživel ta čudovit kraj. Srečal sem plaho srnico, videl množico žuželk in metuljev in poslušal žuborenje Save. Ko sem vstopil v ta nedotaknjen čarobni svet so ptice vznemirjeno poletele in kričeče oznanjale moj prihod. V njihovo čudovito kraljestvo kjer že tisočletja živali živijo v harmoniji prihaja človek. Nevarnost! Zla slutnja!?

Jez!

Prosim Te dragi prijatelj, da narediš vse kar je v Tvoji moči, da se jez, ki ni prijazen do živih bitij ne zgodi. B'rje so dom tisočerih živali, ki bi bile v primeru potopitve brez milosti umorjene.

Uničen bi bil tudi nedotaknjen gozd, ki skrbi za ogromne količine svežega kisika katerega dihamo. Veš da je ta ekološka in biološka masa nujno potrebna za naše zdravo in uravnovešeno življenje. Naša skupna dolžnost je, da obdržimo ta lep kraj nedotaknjen za prihodnje generacije.

Če bi uničili ta prelep kos Slovenije bi bila to tudi prava katastrofa za turizem. V kolikor bi ta kraj potopili in iz njega naredili mrtvo jezero, bi se vsa turistična konkurenca iz nas brila norce. Takih neumnosti v imenu turizma ne počenjajo nikjer več. Danes živa, poskočna in brhka Sava bi postala mrtva mlaka, nihajoča gor in dol v višino 4. metrov.

B'rje si lahko ogledaš če se spustiš po Savi z domačimi raftarji. Priporočam Ti tudi sprehod skozi neokrnjeno naravo. Poslušaj ptičje petje in mogoče boš opazil črnega škarnika, kateremu je v B'rjeh edini habitat v Sloveniji. Prav gotovo pa boš opazil malega sokola škrjančarja, ki tukaj gnezdi. Pojdi in poglej si ta lep in nedotaknjen kraj. Mokrišča in izviri čiste vode. Čista voda bo našim zanamcem veliko boljša popotnica v prihodnost kot nekaj Kw električne energije.

Pomori čebel, pomori rib, hrušev ožig, BSA … kar se danes dogaja z živalmi in kraljestvi narave niso več skrivnosti. Očitno je, da je povzročitelj teh grozodejstev človek. Človek, ki na preži za šop dolarjev brez kančka usmiljenja pokončuje stvarstvo narave. Ali bo ta človeček kdaj razumel, da je življenje pomembnejše od denarja!?

Čas je, da nehamo maltretirati naravo, rastline, živali in minerale, vodo in zrak Čas je, da zaustavimo uničevanje naravnih habitatov v Sloveniji.

 

Lep pozdrav, Leo Ličof

Anketa in čudni obiski po domovih

Marjan Kalan

 

Ponovno odprta tema ukinitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled in posledično graditve jezu na Savi Dolinki je prepričljivo razburkala javnost in redki so še ostali, ki so do problematike neopredeljeni. Področje Brja je zopet postalo polje izostrovanja mnenj in dejstev, prednosti in slabosti posega. In najmanj, kar moramo storiti, je, da se o problematiki dopustimo seznaniti z vseh stališč. In se ob koncu zbiranja dejstev opredeliti. A predlagatelji posega na svojih predstavitvah niso uspeli prepričati niti nestrokovne javnosti, dodaten problem pa jim povzročajo strokovnjaki, ki delujejo v in z Odborom. Z njimi pa ozaveščenost ljudi raste. In stavek: “Sem sicer proti ukinitvi odloka, a bodo naredili po svoje!”, na srečo ni več pogost.
 
Pravkar zaključena telefonska anketa, ki jo je za Savske elektrarne opravila Fakulteta za družbene vede, jasno pokaže, da se Savske elektrarne izida referenduma še kako bojijo. V skladu s pridobljenimi analizami odgovorov bodo Savske elektrarne vlekle nadaljnje poteze; prva je že tu. Njihovi predstavniki obiskujejo pomembne občane in jim razlagajo, kako zavajajoče deluje Odbor za rešitev Save Dolinke, razlagajo, da so strokovnjaki, ki delujejo v Odboru, nestrokovni
 
… Če vas bodo v teh dneh obiskali, si to vsekakor štejte v čast, saj so v vas prepoznali mnenjskega vodjo in vas bodo morda želeli predstaviti v novem Sožitju! Vendar teh akcij energetikom ne zamerim. Zamerim pa nekaterim našim predstavnikom ljudstva, ki tudi na lokalni ravni niso sposobni uzreti interesov prebivalstva in pomena obravnavanega področja v luči ekološko težkih časov, ki nam jih napovedujejo svetovno priznani strokovnjaki. Tako pa so se že na začetku postavili na stran “razvoja”. “Razvoj” pa ni vedno razvoj v smislu izboljševanja življenjskih pogojev. Vplivi “razvoja” pesticidov so nam posledično prinesli razna obolenja (rak, depresija, melanholičnost, neplodnost). 
 
Potopitev navidezno nepomembne doline bi bila katastrofalna; poučimo se o pomenu mokrišč in izvedeli bomo, da preprečujejo ali pomembno blažijo možnosti poplav, kot filter mineralnih in organskih snovi čistijo vodo, omogočajo pestrost življenja, so pomembna genetska banka, izjemen vir za farmacijo, … Prepričan sem, da bo izid referenduma v prid Brja in da bo moralno obvezujoč sedanjemu in prihodnjim svetom naših izvoljencev. Naj jim bo tako kot vsa “okolšna” dan v zavezo. 
 
 

 

Izsušitev Blejskega jezera

Slavko Ažman

Nekaterim se zdijo Brje neizkoriščene in to uporabljajo kot izgovor za izgradnjo jezu. Prepričanje, da kar ni pozidano, ni izkoriščeno, je bilo na Bledu že v preteklosti skoraj pogubno, ne samo za turizem, ampak za celoten kraj.

Leta 1782 se je grajskemu oskrbniku Ignacu Novaku zazdelo, da je blejsko jezero neizkoriščeno, zato je predlagal, naj se izsuši, da bi ilovico z jezerskega dna lahko uporabili za izdelavo opeke. Očitno se je tudi on zavzemal za gospodarski razvoj na račun razvoja v prihodnosti.

Zaradi razumnosti Kranjskega deželnega zbora takrat do tega na srečo ni prišlo. Pri tem je zanimiva še ena paralela z današnjo situacijo. Gospod Novak v svoji vnemi ni počival in je čez natanko pet let poskusil znova. Savske elektrarne na Bledu s svojim projektom, ki je bil prvič zavrnjen leta 1999, poskušajo znova leta 2004. Torej natanko po petih letih.

 

pa še nekaj o turizmu

Miloš Ažman

 

Propagandni material Savskih elektrarn “Modro sožitje” je poln različnih netočnosti in zavajanj. Višek pa so verjetno prav obljube o neslutenem razvoju turizma na izravnalnem bazenu. Si lahko predstavljate razvoj turizma na jezeru, kjer bi voda nihala 2 m (ali celo do 4 m) v dveh urah, kjer megla že danes pogosto zapolni dolino, kjer bi bilo nemogoče dnevno čiščenje 5 km dolgega obalnega pasu, kar bi prineslo mulj in z njim smrad. Za povrh pa bi ves ta turizem potekal na in ob vodi, ki priteka iz bazena z 2 milijona m3 težko strupenih snovi, in ki ga na prvih straneh te brošure imenujejo tudi “grozeča ekološka katastrofa”.

Takšen projekt pomeni dejansko degradacijo blejskega turizma, ne pa prispevka k njegovi povečani kakovosti. Poleg neposredne škode, ki bi jo predstavljala lahko megla in smrad stoječe vode, ne smemo pozabiti na posredno škodo, ki bi nastala z izgubo izredno bogate doline, zaščitene kot naravni spomenik. Ohraniti jo je potrebno takšno kot je, saj le taka lahko odigra svojo vlogo pri razvoju kvalitete v blejskem turizmu. Seveda je dolina preveč občutljiva za množično turistično izrabo, je pa zanimiva za previdno speljano gozdno učno pot in druge najbolj ozaveščene oblike turizma. Predstavlja pa tudi čudovito naravno povezavo slovenskega krajinskega bisera Bleda s kulturnim draguljem slovenstva, Vrbo. Vrednosti doline so se zavedali že v Riklijevem času, ko so “pripravljali izlete v okolico preko njiv in travnikov v Brje”, kot piše Božo Benedik v svoji knjigi Bled nekoč in danes.

Kako resno mislijo s turizmom v HE Moste, verjetno najlepše prikaže opozorilna tabla, ki je postavljena v Završnici, ki pa ni obremenjena z 2 milijona m3 težkih kovin in fenolov. Slika je bila posneta julija letos, torej na višku turistične sezone.

 

Tipanje ali nedolžna anketa?

 

Marina Bačar, Bled

 

Vajeni smo anket po telefonu, najsi bo, da podjetnika zanima, če uživamo neke prehrambene dodatke, da bomo zdravi in močni, ali če počenjamo to ali ono … V takih primerih razgovor vljudno odklonim, saj tudi z druge strani telefonske zveze dežuje na kupe vljudnostnih izrazov. Sploh me ponudbe s strani trgovcev ne spravijo več iz tira. Trgovina pač. Denar. Včasih tudi boj za preživetje.

Bolj čuden »boj za preživetje« pa se mi zdi anketa, ki jo želi izvesti »nekdo« Iz FDV-ja na pobudo? ali poziv? blejske občine. Sem prebivalka Bleda in če mi kdo omeni projekt sanacije Savskih elektrarn, se o tem rada pogovarjam, torej sem sprejela klic; dan poprej smo enega odklonili, čeprav je bil, kot se zdi, res nujen, bilo je namreč že po 21. uri. Ali zvonijo ob »pet do dvanajstih«? Kje so našli mojo telefonsko številko? Zakaj so klicali ravno dve osebi, ki sta s svojim podpisom potrdili svoje nestrinjanje z odločitvijo blejske občine, da zavrne odlok o zaščiti Brja. Kdo financira takšne ankete, ko pa zadolžena blejska občina nima sredstev za pokrivanje dejavnosti FDV-ja? Ali pa vse te dejavnosti s propagando vred krije nekdo drug? Ogorčena sem nad tem, da se anketa zaključuje z vprašanjem »Ali boste na referendumu glasovali za ali proti razveljavitvi spornega odloka blejske občine?«. Ali referendum ni tajno izraženje mišljenja posameznega državljana Slovenije?

Prav gotovo podpiram Odbor za zaščito Save Dolinke, pri tem pa ekološke problematike ne obravnavam v zoženem pomenu kot katastrofo, ki bi ogrozila zgolj Brje, ampak na celotno dogajanje z žalostjo gledam z globalnega vidika. Kam gre svet in njegov pohlep po kapitalu? Za kakšno ceno?S kakšnimi posledicami? O tej problematiki ne bom razpravljala. Nisem ekolog,nisem energetik, nič nisem … Res nisem? Sem onkološki bolnik. Vse življenje sem ljubila naravo, pa naj gre za navaden plevel, katerega cvetovi so izoblikovani po najbolj natančnih geometričnih pravilih, vse do najmanjše živalice, ki jo je Narava postavila na svoje mesto, z vso pravico, da obstaja.

Človek, ki tako lahkotno postavljaš vprašanja »za ali proti«, pomisli na svojo hčerko, sina ali katerokoli drugo osebo, nekoga, ki ga imaš rad. Prav gotovo bi storil vse, kar je v tvoji moči, da bi mu ohranil zdravje in se ne bi spraševal o lastnem preživetju, tako kot se jaz sprašujem. Ko se tudi ti sprašuješ »za ali proti?«, prisluhni svoji vesti, če jo še imaš, če te ni zaslepilo »božanstvo« kapitala.

Izjave nekaterih občinskih svetnikov 2004

 

Žerovec Bojan, SDS, podžupan občine Bled – turizem

Smatram, da je področje Brja prečudovita narava, ki zasluži veliko pozornost, posebej v turističnem smislu.

Gre za označene sprehajalne poti, urejene razgledne točke,vodene sprehode domačih in tujih gostov…

Potrebno bo nameniti sredstva, da se to področje čimprej uredi.

Pogačar Franci, SDS, občinski svetnik

Kapital, ki je prostorsko slep, ne sme krojiti politike izkoriščanja narave. Napake pri prostorskih odločitvah se ne dajo popraviti in trajno razvrednotijo našo krajino.

Poklukar Alojz, Lista za naš kraj, občinski svetnik

Iz pričevanja Savskih elektrarn je razvidno,  da ne gre za sanacijo, ampak za novo pridobitveno dejavnost. Obstoječa sanacija da, nova pridobitvena dejavnost ne!

Ana Marija Kovač, Lista za ljudi in prostor, občinska svetnica, predsednica odbora za družbene dejavnosti

Nesporno bogastvo naše občine je v ohranjeni naravi, ki predstavlja osnovo za zdravje prebivalcev, gospodarski in turistični razvoj. Potopitev Brja v neposredni bližini Bleda bi uničila krhko ravnotežje narave v prostoru, nepopravljivo poslabšala kakovost bivanja in Bled prekrila z meglo.

Povzetek priporočil iz strokovnega mnenja Novi energetski in strokovni vidiki obnove HE Moste 27. 6. 2001

 

mag. Stane Jerše, mag. Andreja Urbančič, prof.dr. Miha Tomšič

Zaradi velikih sprememb v času od izdelave študij izvedljivosti projekta dosedanje strokovno gradivo ne daje zadostne podlage za objektivno odločanje o izvedbi projekta sanacije HE Moste.

Ekonomiko investicije je potrebno ponovno variantno preveriti v spremenjenih tržnih razmerah zaradi uvedbe trga z električno energijo, česar dosedanje študije še niso zadostno obdelale.

Z dograditvijo dveh plinskih turbin v termoelektrarni Brestanica, obnovo in doinstalacijo obstoječih HE ter odločitvijo o gradnji verige HE na spodnji Savi, (letošnja odločitev za prečrpovalno HE Avče 180 MW in po potrebi HE Kozjak 2 x 200 MW … op. ured.) se bo v Sloveniji bistveno povečala kapaciteta vršnih HE ter obseg regulacijskih kapacitet, kar v relativnem merilu zmanjšuje pomen doinstalacije HE Moste.

V dosedanjih študijah niso bile enako podrobno obravnavane različne možne variante obnove HE Moste.

Brez objektivnega večkriterijskega vrednotenja več možnih alternativ ne more priti do kvalitetne odločitve glede izvedbe projekta. Ponovno bi bilo potrebno analizirati vsaj še možnost obnove elektrarne na sedanji lokaciji brez izravnalnega bazena oz. z manjšim izravnalnim bazenom in z doinstalacijo manjše moči.

Šele ocena donosnosti v novih okoliščinah odpiranja trga in ob večji sedanji in pričakovani ponudbi sistemskih storitev je lahko osnova za dimenzioniranje projekta v sedanjih razmerah.

Poleg celovite ocene posega v prostor in okolje je sočasno potrebna celovita in v več variantah izdelana ekonomska analiza projekta glede na koristi investitorja (mikroekonomska analiza) in škode. Glede na pomen Bleda z okolico in naravne dediščine v tem prostoru, je smiselno vrednotenje rešitev v evropskem in svetovnem kontekstu.

ENERGETIKA 5

Kaj bi prinesla “sanacija in doinštalacija HE Moste” z energetskega vidika?

 

 

Slavko Ažman, mag. rer. soc. oec.

S »sanacijo in doinštalacijo HE Moste« bi pridobili samo 41 GWh proizvodnje električne energije.

Če to primerjamo s celotno slovensko porabo električne energije, ki je v letu 2003 znašala 12.300 GWh[1], vidimo, da gre zgolj za 3 tisočinke! (41 / 12.300 = 0,003!)

To dejstvo so Savske elektrarne sprva poskušale zanikati (gospod Koselj na Radiu Triglav), nato pa pod težo argumentov prvič priznale – najprej na njihovi predstavitvi v Zasipu, nato pa še v sporočilu za javnost dne  8.7.2004.

Seveda z dodatnimi tremi tisočinkami električne energije nikakor ne moremo reševati problema povečevanja porabe (5% letno), ker bi v tem primeru morali letno zgraditi 15 podobnih elektrarn. Kaj to pomeni za prostor, si seveda lahko predstavljamo.

Samo izgube pri prenosu električne energije so v letu 2002[2] znašale 737 GWh – torej 18 krat več, kot bi pridobili z uničenjem naravnega spomenika Brje. Že z zmanjšanjem teh izgub za dobrih 5 odstotkov bi pridobili 41 GWh, kolikor bi jih prinesla doinštalacija.

Prav tako 3 tisočinke ne morejo bistveno vplivati na ceno električne energije, četudi gre, kot Savske elektrarne rade poudarjajo, za vršno energijo.

 

(1) Vir: Resolucija o nacionalnem energetskem programu, Uradni list RS 57/04

(2) Vir: Statistični urad RS, Statistične informacije, št. 281/2003

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv