Archive for the ‘ZAvest 1’ Category

Izjava:
 

Ko so pred dobrega pol stoletja gradili HE Moste, ni nihče protestiral, prednosti in vrednote so bile drugje, besedne zveze ekološka zavest nismo poznali in nihče ni niti slutil, da bo takrat verjetno dobrohoten poseg v naravo prerasel v težko rešljiv okoljski problem. Ta po tolikem času dobiva svoj epilog v Brjah. Čez petdeset let bi se zgodba iz Most ponovila za pregrado v Brjah. Smo se res kaj naučili? 

V tem času smo vendarle spoznali, da je Dolinka v Brju z vsem okoljem, ki ga soustvarja še veliko več kot zgolj izkoristljiva energija. Čutimo, da je prizadeta, kot je, še vedno enkratna vrednota sredi enkratne krajine. V nas se spet prebuja ekološka zavest. Danes nekaj čutimo in nekaj vemo; čez petdeset let bodo vedeli vsi,… če ne bomo molčali.
 

Prof. dr. Boštjan Anko,….

Miha Žvan

Leo Ličof

Dragi Prijatelj,

ker skupaj deliva usodo našega kraja, Ti pišem to zaskrbljeno pismo. Kot veš, obstaja velika nevarnost da uničijo B'rje – malo alpsko dolinico.

Pred kratkim sem obiskal in vznemirljivo doživel ta čudovit kraj. Srečal sem plaho srnico, videl množico žuželk in metuljev in poslušal žuborenje Save. Ko sem vstopil v ta nedotaknjen čarobni svet so ptice vznemirjeno poletele in kričeče oznanjale moj prihod. V njihovo čudovito kraljestvo kjer že tisočletja živali živijo v harmoniji prihaja človek. Nevarnost! Zla slutnja!?

Jez!

Prosim Te dragi prijatelj, da narediš vse kar je v Tvoji moči, da se jez, ki ni prijazen do živih bitij ne zgodi. B'rje so dom tisočerih živali, ki bi bile v primeru potopitve brez milosti umorjene.

Uničen bi bil tudi nedotaknjen gozd, ki skrbi za ogromne količine svežega kisika katerega dihamo. Veš da je ta ekološka in biološka masa nujno potrebna za naše zdravo in uravnovešeno življenje. Naša skupna dolžnost je, da obdržimo ta lep kraj nedotaknjen za prihodnje generacije.

Če bi uničili ta prelep kos Slovenije bi bila to tudi prava katastrofa za turizem. V kolikor bi ta kraj potopili in iz njega naredili mrtvo jezero, bi se vsa turistična konkurenca iz nas brila norce. Takih neumnosti v imenu turizma ne počenjajo nikjer več. Danes živa, poskočna in brhka Sava bi postala mrtva mlaka, nihajoča gor in dol v višino 4. metrov.

B'rje si lahko ogledaš če se spustiš po Savi z domačimi raftarji. Priporočam Ti tudi sprehod skozi neokrnjeno naravo. Poslušaj ptičje petje in mogoče boš opazil črnega škarnika, kateremu je v B'rjeh edini habitat v Sloveniji. Prav gotovo pa boš opazil malega sokola škrjančarja, ki tukaj gnezdi. Pojdi in poglej si ta lep in nedotaknjen kraj. Mokrišča in izviri čiste vode. Čista voda bo našim zanamcem veliko boljša popotnica v prihodnost kot nekaj Kw električne energije.

Pomori čebel, pomori rib, hrušev ožig, BSA … kar se danes dogaja z živalmi in kraljestvi narave niso več skrivnosti. Očitno je, da je povzročitelj teh grozodejstev človek. Človek, ki na preži za šop dolarjev brez kančka usmiljenja pokončuje stvarstvo narave. Ali bo ta človeček kdaj razumel, da je življenje pomembnejše od denarja!?

Čas je, da nehamo maltretirati naravo, rastline, živali in minerale, vodo in zrak Čas je, da zaustavimo uničevanje naravnih habitatov v Sloveniji.

Lep pozdrav, Leo Ličof

Marjan Kalan

Slavko Ažman

Nekaterim se zdijo Brje neizkoriščene in to uporabljajo kot izgovor za izgradnjo jezu. Prepričanje, da kar ni pozidano, ni izkoriščeno, je bilo na Bledu že v preteklosti skoraj pogubno, ne samo za turizem, ampak za celoten kraj.

Leta 1782 se je grajskemu oskrbniku Ignacu Novaku zazdelo, da je blejsko jezero neizkoriščeno, zato je predlagal, naj se izsuši, da bi ilovico z jezerskega dna lahko uporabili za izdelavo opeke. Očitno se je tudi on zavzemal za gospodarski razvoj na račun razvoja v prihodnosti.

Zaradi razumnosti Kranjskega deželnega zbora takrat do tega na srečo ni prišlo. Pri tem je zanimiva še ena paralela z današnjo situacijo. Gospod Novak v svoji vnemi ni počival in je čez natanko pet let poskusil znova. Savske elektrarne na Bledu s svojim projektom, ki je bil prvič zavrnjen leta 1999, poskušajo znova leta 2004. Torej natanko po petih letih.

Miloš Ažman

Propagandni material Savskih elektrarn “Modro sožitje” je poln različnih netočnosti in zavajanj. Višek pa so verjetno prav obljube o neslutenem razvoju turizma na izravnalnem bazenu. Si lahko predstavljate razvoj turizma na jezeru, kjer bi voda nihala 2 m (ali celo do 4 m) v dveh urah, kjer megla že danes pogosto zapolni dolino, kjer bi bilo nemogoče dnevno čiščenje 5 km dolgega obalnega pasu, kar bi prineslo mulj in z njim smrad. Za povrh pa bi ves ta turizem potekal na in ob vodi, ki priteka iz bazena z 2 milijona m3 težko strupenih snovi, in ki ga na prvih straneh te brošure imenujejo tudi “grozeča ekološka katastrofa”.

Takšen projekt pomeni dejansko degradacijo blejskega turizma, ne pa prispevka k njegovi povečani kakovosti. Poleg neposredne škode, ki bi jo predstavljala lahko megla in smrad stoječe vode, ne smemo pozabiti na posredno škodo, ki bi nastala z izgubo izredno bogate doline, zaščitene kot naravni spomenik. Ohraniti jo je potrebno takšno kot je, saj le taka lahko odigra svojo vlogo pri razvoju kvalitete v blejskem turizmu. Seveda je dolina preveč občutljiva za množično turistično izrabo, je pa zanimiva za previdno speljano gozdno učno pot in druge najbolj ozaveščene oblike turizma. Predstavlja pa tudi čudovito naravno povezavo slovenskega krajinskega bisera Bleda s kulturnim draguljem slovenstva, Vrbo. Vrednosti doline so se zavedali že v Riklijevem času, ko so “pripravljali izlete v okolico preko njiv in travnikov v Brje”, kot piše Božo Benedik v svoji knjigi Bled nekoč in danes.

Kako resno mislijo s turizmom v HE Moste, verjetno najlepše prikaže opozorilna tabla, ki je postavljena v Završnici, ki pa ni obremenjena z 2 milijona m3 težkih kovin in fenolov. Slika je bila posneta julija letos, torej na višku turistične sezone.

Marina Bačar, Bled

Vajeni smo anket po telefonu, najsi bo, da podjetnika zanima, če uživamo neke prehrambene dodatke, da bomo zdravi in močni, ali če počenjamo to ali ono … V takih primerih razgovor vljudno odklonim, saj tudi z druge strani telefonske zveze dežuje na kupe vljudnostnih izrazov. Sploh me ponudbe s strani trgovcev ne spravijo več iz tira. Trgovina pač. Denar. Včasih tudi boj za preživetje.

Bolj čuden »boj za preživetje« pa se mi zdi anketa, ki jo želi izvesti »nekdo« Iz FDV-ja na pobudo? ali poziv? blejske občine. Sem prebivalka Bleda in če mi kdo omeni projekt sanacije Savskih elektrarn, se o tem rada pogovarjam, torej sem sprejela klic; dan poprej smo enega odklonili, čeprav je bil, kot se zdi, res nujen, bilo je namreč že po 21. uri. Ali zvonijo ob »pet do dvanajstih«? Kje so našli mojo telefonsko številko? Zakaj so klicali ravno dve osebi, ki sta s svojim podpisom potrdili svoje nestrinjanje z odločitvijo blejske občine, da zavrne odlok o zaščiti Brja. Kdo financira takšne ankete, ko pa zadolžena blejska občina nima sredstev za pokrivanje dejavnosti FDV-ja? Ali pa vse te dejavnosti s propagando vred krije nekdo drug? Ogorčena sem nad tem, da se anketa zaključuje z vprašanjem »Ali boste na referendumu glasovali za ali proti razveljavitvi spornega odloka blejske občine?«. Ali referendum ni tajno izraženje mišljenja posameznega državljana Slovenije?

Prav gotovo podpiram Odbor za zaščito Save Dolinke, pri tem pa ekološke problematike ne obravnavam v zoženem pomenu kot katastrofo, ki bi ogrozila zgolj Brje, ampak na celotno dogajanje z žalostjo gledam z globalnega vidika. Kam gre svet in njegov pohlep po kapitalu? Za kakšno ceno?S kakšnimi posledicami? O tej problematiki ne bom razpravljala. Nisem ekolog,nisem energetik, nič nisem … Res nisem? Sem onkološki bolnik. Vse življenje sem ljubila naravo, pa naj gre za navaden plevel, katerega cvetovi so izoblikovani po najbolj natančnih geometričnih pravilih, vse do najmanjše živalice, ki jo je Narava postavila na svoje mesto, z vso pravico, da obstaja.

Človek, ki tako lahkotno postavljaš vprašanja »za ali proti«, pomisli na svojo hčerko, sina ali katerokoli drugo osebo, nekoga, ki ga imaš rad. Prav gotovo bi storil vse, kar je v tvoji moči, da bi mu ohranil zdravje in se ne bi spraševal o lastnem preživetju, tako kot se jaz sprašujem. Ko se tudi ti sprašuješ »za ali proti?«, prisluhni svoji vesti, če jo še imaš, če te ni zaslepilo »božanstvo« kapitala.

Žerovec Bojan, SDS, podžupan občine Bled – turizem

Smatram, da je področje Brja prečudovita narava, ki zasluži veliko pozornost, posebej v turističnem smislu.

Gre za označene sprehajalne poti, urejene razgledne točke,vodene sprehode domačih in tujih gostov…

Potrebno bo nameniti sredstva, da se to področje čimprej uredi.

Pogačar Franci, SDS, občinski svetnik

Kapital, ki je prostorsko slep, ne sme krojiti politike izkoriščanja narave. Napake pri prostorskih odločitvah se ne dajo popraviti in trajno razvrednotijo našo krajino.

Poklukar Alojz, Lista za naš kraj, občinski svetnik

Iz pričevanja Savskih elektrarn je razvidno,  da ne gre za sanacijo, ampak za novo pridobitveno dejavnost. Obstoječa sanacija da, nova pridobitvena dejavnost ne!

Ana Marija Kovač, Lista za ljudi in prostor, občinska svetnica, predsednica odbora za družbene dejavnosti

Nesporno bogastvo naše občine je v ohranjeni naravi, ki predstavlja osnovo za zdravje prebivalcev, gospodarski in turistični razvoj. Potopitev Brja v neposredni bližini Bleda bi uničila krhko ravnotežje narave v prostoru, nepopravljivo poslabšala kakovost bivanja in Bled prekrila z meglo.

mag. Stane Jerše, mag. Andreja Urbančič, prof.dr. Miha Tomšič

Zaradi velikih sprememb v času od izdelave študij izvedljivosti projekta dosedanje strokovno gradivo ne daje zadostne podlage za objektivno odločanje o izvedbi projekta sanacije HE Moste.

Ekonomiko investicije je potrebno ponovno variantno preveriti v spremenjenih tržnih razmerah zaradi uvedbe trga z električno energijo, česar dosedanje študije še niso zadostno obdelale.

Z dograditvijo dveh plinskih turbin v termoelektrarni Brestanica, obnovo in doinstalacijo obstoječih HE ter odločitvijo o gradnji verige HE na spodnji Savi, (letošnja odločitev za prečrpovalno HE Avče 180 MW in po potrebi HE Kozjak 2 x 200 MW … op. ured.) se bo v Sloveniji bistveno povečala kapaciteta vršnih HE ter obseg regulacijskih kapacitet, kar v relativnem merilu zmanjšuje pomen doinstalacije HE Moste.

V dosedanjih študijah niso bile enako podrobno obravnavane različne možne variante obnove HE Moste.

Brez objektivnega večkriterijskega vrednotenja več možnih alternativ ne more priti do kvalitetne odločitve glede izvedbe projekta. Ponovno bi bilo potrebno analizirati vsaj še možnost obnove elektrarne na sedanji lokaciji brez izravnalnega bazena oz. z manjšim izravnalnim bazenom in z doinstalacijo manjše moči.

Šele ocena donosnosti v novih okoliščinah odpiranja trga in ob večji sedanji in pričakovani ponudbi sistemskih storitev je lahko osnova za dimenzioniranje projekta v sedanjih razmerah.

Poleg celovite ocene posega v prostor in okolje je sočasno potrebna celovita in v več variantah izdelana ekonomska analiza projekta glede na koristi investitorja (mikroekonomska analiza) in škode. Glede na pomen Bleda z okolico in naravne dediščine v tem prostoru, je smiselno vrednotenje rešitev v evropskem in svetovnem kontekstu.

ENERGETIKA 5

Slavko Ažman, mag. rer. soc. oec.

S »sanacijo in doinštalacijo HE Moste« bi pridobili samo 41 GWh proizvodnje električne energije.

Če to primerjamo s celotno slovensko porabo električne energije, ki je v letu 2003 znašala 12.300 GWh[1], vidimo, da gre zgolj za 3 tisočinke! (41 / 12.300 = 0,003!)

To dejstvo so Savske elektrarne sprva poskušale zanikati (gospod Koselj na Radiu Triglav), nato pa pod težo argumentov prvič priznale – najprej na njihovi predstavitvi v Zasipu, nato pa še v sporočilu za javnost dne  8.7.2004.

Seveda z dodatnimi tremi tisočinkami električne energije nikakor ne moremo reševati problema povečevanja porabe (5% letno), ker bi v tem primeru morali letno zgraditi 15 podobnih elektrarn. Kaj to pomeni za prostor, si seveda lahko predstavljamo.

Samo izgube pri prenosu električne energije so v letu 2002[2] znašale 737 GWh – torej 18 krat več, kot bi pridobili z uničenjem naravnega spomenika Brje. Že z zmanjšanjem teh izgub za dobrih 5 odstotkov bi pridobili 41 GWh, kolikor bi jih prinesla doinštalacija.

Prav tako 3 tisočinke ne morejo bistveno vplivati na ceno električne energije, četudi gre, kot Savske elektrarne rade poudarjajo, za vršno energijo.

(1) Vir: Resolucija o nacionalnem energetskem programu, Uradni list RS 57/04

(2) Vir: Statistični urad RS, Statistične informacije, št. 281/2003