Archive for the ‘Brez kategorije’ Category

pa še nekaj o turizmu

Miloš Ažman

 

Propagandni material Savskih elektrarn “Modro sožitje” je poln različnih netočnosti in zavajanj. Višek pa so verjetno prav obljube o neslutenem razvoju turizma na izravnalnem bazenu. Si lahko predstavljate razvoj turizma na jezeru, kjer bi voda nihala 2 m (ali celo do 4 m) v dveh urah, kjer megla že danes pogosto zapolni dolino, kjer bi bilo nemogoče dnevno čiščenje 5 km dolgega obalnega pasu, kar bi prineslo mulj in z njim smrad. Za povrh pa bi ves ta turizem potekal na in ob vodi, ki priteka iz bazena z 2 milijona m3 težko strupenih snovi, in ki ga na prvih straneh te brošure imenujejo tudi “grozeča ekološka katastrofa”.

Takšen projekt pomeni dejansko degradacijo blejskega turizma, ne pa prispevka k njegovi povečani kakovosti. Poleg neposredne škode, ki bi jo predstavljala lahko megla in smrad stoječe vode, ne smemo pozabiti na posredno škodo, ki bi nastala z izgubo izredno bogate doline, zaščitene kot naravni spomenik. Ohraniti jo je potrebno takšno kot je, saj le taka lahko odigra svojo vlogo pri razvoju kvalitete v blejskem turizmu. Seveda je dolina preveč občutljiva za množično turistično izrabo, je pa zanimiva za previdno speljano gozdno učno pot in druge najbolj ozaveščene oblike turizma. Predstavlja pa tudi čudovito naravno povezavo slovenskega krajinskega bisera Bleda s kulturnim draguljem slovenstva, Vrbo. Vrednosti doline so se zavedali že v Riklijevem času, ko so “pripravljali izlete v okolico preko njiv in travnikov v Brje”, kot piše Božo Benedik v svoji knjigi Bled nekoč in danes.

Kako resno mislijo s turizmom v HE Moste, verjetno najlepše prikaže opozorilna tabla, ki je postavljena v Završnici, ki pa ni obremenjena z 2 milijona m3 težkih kovin in fenolov. Slika je bila posneta julija letos, torej na višku turistične sezone.

 

Tipanje ali nedolžna anketa?

 

Marina Bačar, Bled

 

Vajeni smo anket po telefonu, najsi bo, da podjetnika zanima, če uživamo neke prehrambene dodatke, da bomo zdravi in močni, ali če počenjamo to ali ono … V takih primerih razgovor vljudno odklonim, saj tudi z druge strani telefonske zveze dežuje na kupe vljudnostnih izrazov. Sploh me ponudbe s strani trgovcev ne spravijo več iz tira. Trgovina pač. Denar. Včasih tudi boj za preživetje.

Bolj čuden »boj za preživetje« pa se mi zdi anketa, ki jo želi izvesti »nekdo« Iz FDV-ja na pobudo? ali poziv? blejske občine. Sem prebivalka Bleda in če mi kdo omeni projekt sanacije Savskih elektrarn, se o tem rada pogovarjam, torej sem sprejela klic; dan poprej smo enega odklonili, čeprav je bil, kot se zdi, res nujen, bilo je namreč že po 21. uri. Ali zvonijo ob »pet do dvanajstih«? Kje so našli mojo telefonsko številko? Zakaj so klicali ravno dve osebi, ki sta s svojim podpisom potrdili svoje nestrinjanje z odločitvijo blejske občine, da zavrne odlok o zaščiti Brja. Kdo financira takšne ankete, ko pa zadolžena blejska občina nima sredstev za pokrivanje dejavnosti FDV-ja? Ali pa vse te dejavnosti s propagando vred krije nekdo drug? Ogorčena sem nad tem, da se anketa zaključuje z vprašanjem »Ali boste na referendumu glasovali za ali proti razveljavitvi spornega odloka blejske občine?«. Ali referendum ni tajno izraženje mišljenja posameznega državljana Slovenije?

Prav gotovo podpiram Odbor za zaščito Save Dolinke, pri tem pa ekološke problematike ne obravnavam v zoženem pomenu kot katastrofo, ki bi ogrozila zgolj Brje, ampak na celotno dogajanje z žalostjo gledam z globalnega vidika. Kam gre svet in njegov pohlep po kapitalu? Za kakšno ceno?S kakšnimi posledicami? O tej problematiki ne bom razpravljala. Nisem ekolog,nisem energetik, nič nisem … Res nisem? Sem onkološki bolnik. Vse življenje sem ljubila naravo, pa naj gre za navaden plevel, katerega cvetovi so izoblikovani po najbolj natančnih geometričnih pravilih, vse do najmanjše živalice, ki jo je Narava postavila na svoje mesto, z vso pravico, da obstaja.

Človek, ki tako lahkotno postavljaš vprašanja »za ali proti«, pomisli na svojo hčerko, sina ali katerokoli drugo osebo, nekoga, ki ga imaš rad. Prav gotovo bi storil vse, kar je v tvoji moči, da bi mu ohranil zdravje in se ne bi spraševal o lastnem preživetju, tako kot se jaz sprašujem. Ko se tudi ti sprašuješ »za ali proti?«, prisluhni svoji vesti, če jo še imaš, če te ni zaslepilo »božanstvo« kapitala.

Izjave nekaterih občinskih svetnikov 2004

 

Žerovec Bojan, SDS, podžupan občine Bled – turizem

Smatram, da je področje Brja prečudovita narava, ki zasluži veliko pozornost, posebej v turističnem smislu.

Gre za označene sprehajalne poti, urejene razgledne točke,vodene sprehode domačih in tujih gostov…

Potrebno bo nameniti sredstva, da se to področje čimprej uredi.

Pogačar Franci, SDS, občinski svetnik

Kapital, ki je prostorsko slep, ne sme krojiti politike izkoriščanja narave. Napake pri prostorskih odločitvah se ne dajo popraviti in trajno razvrednotijo našo krajino.

Poklukar Alojz, Lista za naš kraj, občinski svetnik

Iz pričevanja Savskih elektrarn je razvidno,  da ne gre za sanacijo, ampak za novo pridobitveno dejavnost. Obstoječa sanacija da, nova pridobitvena dejavnost ne!

Ana Marija Kovač, Lista za ljudi in prostor, občinska svetnica, predsednica odbora za družbene dejavnosti

Nesporno bogastvo naše občine je v ohranjeni naravi, ki predstavlja osnovo za zdravje prebivalcev, gospodarski in turistični razvoj. Potopitev Brja v neposredni bližini Bleda bi uničila krhko ravnotežje narave v prostoru, nepopravljivo poslabšala kakovost bivanja in Bled prekrila z meglo.

Povzetek priporočil iz strokovnega mnenja Novi energetski in strokovni vidiki obnove HE Moste 27. 6. 2001

 

mag. Stane Jerše, mag. Andreja Urbančič, prof.dr. Miha Tomšič

Zaradi velikih sprememb v času od izdelave študij izvedljivosti projekta dosedanje strokovno gradivo ne daje zadostne podlage za objektivno odločanje o izvedbi projekta sanacije HE Moste.

Ekonomiko investicije je potrebno ponovno variantno preveriti v spremenjenih tržnih razmerah zaradi uvedbe trga z električno energijo, česar dosedanje študije še niso zadostno obdelale.

Z dograditvijo dveh plinskih turbin v termoelektrarni Brestanica, obnovo in doinstalacijo obstoječih HE ter odločitvijo o gradnji verige HE na spodnji Savi, (letošnja odločitev za prečrpovalno HE Avče 180 MW in po potrebi HE Kozjak 2 x 200 MW … op. ured.) se bo v Sloveniji bistveno povečala kapaciteta vršnih HE ter obseg regulacijskih kapacitet, kar v relativnem merilu zmanjšuje pomen doinstalacije HE Moste.

V dosedanjih študijah niso bile enako podrobno obravnavane različne možne variante obnove HE Moste.

Brez objektivnega večkriterijskega vrednotenja več možnih alternativ ne more priti do kvalitetne odločitve glede izvedbe projekta. Ponovno bi bilo potrebno analizirati vsaj še možnost obnove elektrarne na sedanji lokaciji brez izravnalnega bazena oz. z manjšim izravnalnim bazenom in z doinstalacijo manjše moči.

Šele ocena donosnosti v novih okoliščinah odpiranja trga in ob večji sedanji in pričakovani ponudbi sistemskih storitev je lahko osnova za dimenzioniranje projekta v sedanjih razmerah.

Poleg celovite ocene posega v prostor in okolje je sočasno potrebna celovita in v več variantah izdelana ekonomska analiza projekta glede na koristi investitorja (mikroekonomska analiza) in škode. Glede na pomen Bleda z okolico in naravne dediščine v tem prostoru, je smiselno vrednotenje rešitev v evropskem in svetovnem kontekstu.

ENERGETIKA 5

Kaj bi prinesla “sanacija in doinštalacija HE Moste” z energetskega vidika?

 

 

Slavko Ažman, mag. rer. soc. oec.

S »sanacijo in doinštalacijo HE Moste« bi pridobili samo 41 GWh proizvodnje električne energije.

Če to primerjamo s celotno slovensko porabo električne energije, ki je v letu 2003 znašala 12.300 GWh[1], vidimo, da gre zgolj za 3 tisočinke! (41 / 12.300 = 0,003!)

To dejstvo so Savske elektrarne sprva poskušale zanikati (gospod Koselj na Radiu Triglav), nato pa pod težo argumentov prvič priznale – najprej na njihovi predstavitvi v Zasipu, nato pa še v sporočilu za javnost dne  8.7.2004.

Seveda z dodatnimi tremi tisočinkami električne energije nikakor ne moremo reševati problema povečevanja porabe (5% letno), ker bi v tem primeru morali letno zgraditi 15 podobnih elektrarn. Kaj to pomeni za prostor, si seveda lahko predstavljamo.

Samo izgube pri prenosu električne energije so v letu 2002[2] znašale 737 GWh – torej 18 krat več, kot bi pridobili z uničenjem naravnega spomenika Brje. Že z zmanjšanjem teh izgub za dobrih 5 odstotkov bi pridobili 41 GWh, kolikor bi jih prinesla doinštalacija.

Prav tako 3 tisočinke ne morejo bistveno vplivati na ceno električne energije, četudi gre, kot Savske elektrarne rade poudarjajo, za vršno energijo.

 

(1) Vir: Resolucija o nacionalnem energetskem programu, Uradni list RS 57/04

(2) Vir: Statistični urad RS, Statistične informacije, št. 281/2003

 

Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?

 

Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.

Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.

Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.

Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.

Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Rastlinski svet

Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.

Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).

Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.

Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!

Živalski svet

Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.

 

 

Zakaj smo ZA?

 

 

Dani Ferčej

 

ZA Zavrnitev spornega odloka, ki ukinja zaščito B'rja. Zaustavimo uničevanje našega življenjskega okolja. Smo ZA neokrnjeno območje prvinske narave v neposredni bližini središča Bleda, ki ga bodo zagotovo znale ceniti prihajajoče generacije. Vsaka naslednja bolj.

 

  1. ZA ustrzno obnovo stare in ZA sanacijo obstoječe akumulacije, kar bi ohranilo dolino in delovna mesta ter trajno ozdravilo Savo Dolinko.
  2. ZA več energije v raznih oblikah, in sicer takih, ki so najbolj primerne v danih razmerah in hkrati ZA razumno rabo energije.
  3. Smo ZA dejansko enakopravno soodločanje  vseh občanov, kar smo dokazali s tem, da smo omogočili referendum.
  4. ZA splošne človeške vrednote: ZA neokrnjeno naravo in ZA kvaliteto našega skupnega življenjskega prostora ter ZA demokratično soodločanje o bistvenih okoljskih in ostalih vprašanjih.
  5. ZA nadgraditev Bleda in »okol'šne« v slovenski in evropski simbol.
  6. ZA ohranitev dragocenega čistilnega učinka območja Brja in pritoka reke Radovne (izboljšanje kvalitete vode za en razred, kar bi bilo v primeru zajezitve izgubljeno, še več, pojavil bi se dodaten okoljsko škodljiv element). Kakovostna voda postaja tudi v tem okolju dobrina najvišjega pomena.
  7. Izjemno kompleksnih vplivov morebitne zajezitve na mikroklimo ni možno predvideti. Smo za ZAustavitev igranja z nepredvidljivimi posledicami za naše zdravje, tako s klimatskega, kot socialnega in psihološkega vidika.

 

 

Uvodnik Zavest 1

 

 

Janko Rožič, arhitekt, Odbor za rešitev Save Dolinke

Spoštovane občanke in občani,

veseli nas, da vas končno lahko seznanimo s prvoštevilko novega predreferendumskega glasila, ki smo ga zavestno poimenovali ZAvest. Poudarek je na obkroženem ZA, kar pomeni, da bi vam radi predstavili utemeljene razloge ZAkaj smo ZA zavrnitev odloka, ki ukinja varovanje v Brju in Piškovici, ZAkaj smo ZA ohranitev izjemne doline Save Dolinke, in ZAkaj smo ZA razvoj, ki ne bo samo trajnosten, temveč zares trajen. Radi bi vam čimbolj nazorno pokazali čimveč dejstev, da bi se vsi, tudi tisti, ki morda še dvomite laže odločali po svoji vesti.*

Naj še enkrat ponovimo, da nismo proti prenovi HE Moste, nasprotno zavzemamo se tudi za sanacijo akumulacijskega bazena v katerem je še vedno skrita strupena dediščina jeseniškega industrijskega bazena s fenoli in težkimi kovinami. Odločno pa nasprotujemo izgradnji novega izravnalnega bazena, zaradi katerega bi uničili 39 ha enega najdaljših neokrnjenih odsekov Save, 2 km dolgo dolino Save Dolinke med Vrbo in Bledom, dvema ključnima simboloma slovenstva.

Strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke smo celostno ovrednotili območje in projekt ter ugotovili, da je iz naravovarstvenih, okoljevarstvenih, turističnih, socioloških in pravnih razlogov izgradnja izravnalnega bazena povsem nesprejemljiv poseg iz ekonomsko-energetskega in gradbeno-tehničnega vidika pa so možne drugačne rešitve. Že naslov projekta “sanacija in doinstalacija” HE Moste je zavajujoč. Ne gre za “sanacijo”, kajti največji ekološki problem, fenoli in težke kovine iz obstoječe akumulacije, ne bi bil saniran. Veliko izravnalno jezero z novim jezom in novo strojnico več kilometrov stran od obstoječih objektov, je nova elektrarna. Nikakor je ne moremo skriti in pokriti s tehničnim terminom “doinstalacija”, ki običajno pomeni predvsem zamenjavo, prenovo ali dopolnitev strojne opreme.

Priprava projekta ni bila izvedena v skladu s predpisanometodologijo izvajanja javnih investicij, ker gre vsaj zaenkrat za podjetje, ki je 80% v državni lasti, torej javno podjetje na kar je opozoril, nekdanji minister za energetiko, dr. Miha Tomšič. Ker ne obstaja pregleden javni nadzor skozi preglednost odločitev in dostopnost investicijske dokumentacije, je povečana možnost nezakonitega delovanja. Je bilo nezakonito ravnanje svetnikov samo vrh ledene gore?

Odločitev za zavrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled s pravnega vidika, vsaj za vse tiste, ki jim je spoštovanje zakonitosti državljanska dolžnost, ni težka. Kajti skupina svetnikov, ki je poiskusila izvzeti naravni spomenik Brje in Piškovca iz območij zavarovanja je kršila zakonodajo na vseh treh ravneh. Ustavo, ker je bila izključena javnost, zakon o ohranjanju narave, ker ni bila upoštevana pristojna strokovna služba, in poslovnik občine, ker se tak odlok ne more sprejeti na izredni seji. Na to smo prvi opozorili strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke, podobno je kasneje trdil Pravni inštitut Pravne fakultete, in na koncu, seveda s svojimi razlogi, tudi minister za okolje in prostor. Čemu sploh razprava o drugih dejstvih, ko pa je bil očitno kršen zakon. Svetniki so odgovorni predvsem za zakonitost, volivci smo odgovorni, ker smo jih volili. Kdor bo glasoval ZA iz pravnih razlogov, bo popravil napako, tudi svojo, in opravil svojo državljansko dolžnost.

Zavarovanje Brja z občinskim odlokom 1998 je bila samo poglobitev strokovnih spoznanj in naravna pravna nadgradnja prepoznanja kvalitet. Projekt je od samega začetka v nasprotju z že doseženo stopnjo varovanja naravnih vrednot. V prostorskih dokumentih je bilo že v osemdesetih letih zapisano, da v zgornjem toku ni dovoljeno graditi novih elektrarn. V obveznih izhodiščih plana je bila Sava Dolinka do sotočja s Savo Bohinjko opredeljena kot naravni spomenik in namenjena predvsem turistični dejavnosti.

V skladu z najnovejšo evropsko naravovarstveno zakonodajo je bilo območje letos uvrščeno v seznam območij Natura 2000. Minister je na lastno pest, mimo svojih strokovnih služb območje izbrisal iz seznama zadnji dan pred oddajo v Bruselj. Izbris Brja je nedopustna kršitev habitatne direktive, kajti pri opredeljevanju varstvenih obmocij se “morajo upoštevati izkljucno strokovni kriteriji, ne pa ekonomski in socialni interesi” (Sodba evropskega sodišca; primer Lappel Bank).

Kadar se ne upoštevajo kljucni strokovni argumenti, kadar se ocitno krši zakonodaja, je zdravorazumska presoja javnosti, kar referendum konec koncev je, zadnji instrument obrambe demokracije, javnega interesa in stvarnih vrednot.

V prvem krogu pred petimi leti smo skupaj z Društvom za varstvo okolja Bled zbrali v dobrih štirinajstih dneh vec kot 1500 podpisov. Podprla so nas vsa blejska društva, vse krajevne skupnosti, skoraj vsi turisticni delavci, rotary klub in nakoncu tudi svetniki starega obcinskega sveta. Letošnjo pomlad smo v dobrih dveh dneh zbrali vec kot 1000 podpisov za referendum. Poleg strokovnjakov v ožjem delu odbora, letos deluje veliko vecja in bolje organizirana skupina Blejcev in domacinov, tako da lažje skrbimo za podpisovanje, obvešcanje in pripravo prireditev… Pripravljamo predstavitve po krajevnih skupnostih, petkova srecanja, kjer bomo osvetlili problematiko s stališca trajnostnega razvoja, turizma, gospodarstva, kulture in energetike. Strokovnjake in ljudi na drugi strani strokovno in cloveško ne izkljucujemo, zato pa toliko bolj jasno vidimo napake projekta. Naša prednost je v jasni viziji prostorskega razvoja in preprostem dejstvu, da imamo ta kraj radi. S svojim delovanjem nocemo zaostrovati temvec izostrovati. Bolj kot prepricevati želimo cimbolj nazorno pricevati. Prosimo vas, ce po svojih moceh pomagate, da skupaj ohranimo bistvo tega kraja. Prešeren je dobro preudaril, ko je zapisal, ne samo “osredek blejskega jezera”, temveč “z okolšno ta podoba raja”. Poudaril je okolšna, okolica in okolje. Ohranimo ta svet, prenesimo dobro in cisto vest, tudi vsem, ki prihajajo … 

Ta dolina je neprecenljiva vrednota in tega se že sedaj zaveda vedno več ljudi. Turistična ponudba po sodobnih načelih trajnostnega razvoja, zavestno vključuje naravne in kulturne vrednote. Sredi Londona so na 40 ha, toliko kot v Brju, odprli center z umetnimi mokrišči in močvirji. Ta center vsako leto obišče dvakrat več ljudi kot Blejski grad, a gre če smo natančni, za ponaredek. Tukaj, ob svetovno znanem turističnem središču pa imamo original, ki mora ostati zavarovano naravno območje. V dolini bi bilo mogoče z veliko posluha za oblikotvornost narave odpreti učno pot, morda učno polje ali bolje učno barje Brje. Ne gre za kvantiteto obiska temveč kvaliteto pristopa. Močna hudourniška reka, ki je rahlo vzvalovano krajino Blejskega kota navidezno ločila od prostranih polj Dežele je s tem, ko se je prebila skozi jezerske usedline in ledeniške nanose poglobila in nanovo povezala vse odnose. Kar je drugod skrito je tod spet odkrito. Na dveh bregovih iste reke se ne srečuje samo tisto kar je najbližje Zasip in Breg, Bled in Vrba, temveč tudi tisto, kar je najbolj oddaljeno Triglav in Stol. Najgloblje v dolini Dolinke se človek lahko sreča s tistim, kar je najvišje, na koncu s tistim kar je na začetku … Ozka brv, ki bi poleg pešcev prepuščala morda še kolesarje, bi po obstoječih poteh zbližala Bled in Vrbo. S ponudbo visoke kulture slovenske literarne zgodovine, Prešerenovo, Čopovo, Finžgarjevo, Jalnovo … hišo, ki jih premorejo vasi pod Stolom, bi tudi Bled z “okolšno” lažje izluščil lastno kulturno sled od Kumerdeja, Puharja, Riklija, Plemlja, Belarja, Remica, J. Svetine in drugih. Bled letos praznuje tisočletnico prve omebe, prvega zgodovinskega vira, kdor zna brati in se vrniti na vire, pa v tej dolini lahko prebira živi odmev njene petnajsttisočletne zgodovine.

 

* Vsaka odgovorna odločitev, če dobro premislimo, je povezana z vestjo v obeh pomenih besede. Najprej potrebujemo vest, torej novico, podatek ali informacijo, da jo potem lahko pretehtamo po svoji vesti. Če hočemo zares do zavesti, ne moremo mimo vesti, kajti zavest je, kot pove slovenska beseda, šele za vestjo. “Informacijsko ero”, kakor imenujemo čas na prelomu tisočletja v slovenščino lahko lepo prevedemo v “obdobje vesti”. V oceanu računalniško proizvedenih informacij in satelitsko posredovanih vesti se lahko orientiramo edino z vestjo. Če je bil kompas, ta občutljiva igla med dvema poloma, instrument, ki je pomagal pri zunanjem raziskovanju sveta in odkrivanju novih celin, je vest v obeh pomenih besede tista ključna notranja vez s celoto, ki celi.

 

 

 

 

 

 

 

Jezero – povirje – povirno barje – reka

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

Začelo se je skoraj dvajset tisoč let nazaj, v dobi pred zadnjo poledenitvijo. Blejsko jezero je bilo precej večje kot danes. Segalo je od Zasipa do Radovljice. Na dnu jezera se je nalagala jezerska kreda, ki jo danes najdemo ponekod tudi v petdeset metrov debelih plasteh. Sava Dolinka je zaradi bohinjskega ledenika premaknila svoj tok proti severu in v ledeniški material vrezala sotesko pri Mostah.

Danes voda iz jezera skozi plasti jezerske krede pronica proti dolinam obeh Sav. Tako nasičena z apnencem ob stiku s površjem odlaga lehnjak. Blejski lehnjak nosi v sebi geološki spomin in ne nastaja zaradi fotosinteze vodnih mahov kot lehnjak drugod po Sloveniji. Zato so lehnjako tvorna slapišča v Brju tako slikovita. Lehnjakove strukture so odprte, nezaraščene. Opazimo lahko, kako se tanka kamnita prevleka nalaga na suhe vejice in liste, ki padejo v vodo.

Lehnjakotvorna voda ima posebne lastnosti. Je bazična in obenem zelo revna s hranilnimi snovmi. Ko se ob dnu pobočja razlije po uravnanem svetu, ustvari posebne življenjske pogoje. Mesojede mastnice se v tem revnem okolju znajdejo z lovljenjem mušic v drobne lepljive kapljice na površini listov. Nekatere rastline, kot recimo loeselova grezovka in rezika, so se na ekstremne razmere tako natančno prilagodile, da ne morejo živeti nikjer drugje. In ker je povirnih barij malo, orhideje pa se nikdar ne pojavljajo prav množično, lahko grezovke v Brju kar preštejemo. Julija 2004 je bilo na levem bregu Save Dolinke devetnajst grezovk, dvanajst cvetočih.

Ljudje poskušamo marsikaj, tudi ustvarjati naravo. Včasih nam tudi kar dobro uspe. Navodila, kako narediti vrtno mlako, lahko kupite v trgovini. Kljub še tako popolnemu izgledu naših kreacij pa te so in tudi vedno bodo le ponaredki. Nikdar ne bomo zmogli v vse te nadomestne strukture vdelati zgodovinskega spomina, geoloških procesov, ki so oblikovali današnjo podobo površja. In nikdar ne bomo zmogli vanje naseliti vse množice živih bitij, predvsem tistih malih pajkcev, žuželk, gliv in bakterij, ki z zapleteno mrežo medsebojnih prehrambenih povezav delajo naravo in prostor, v katerem živimo ljudje, popoln.

Zahvala občanom Bleda 2004

 

Ljuba Kapus

Zahvaljujemo se vsem 1200 občankam in občanom,

 ki so v dobrih dveh dneh podprli našo pobudo in vsem 825 občankam in občanom, ki so si vzeli čas in prišli pred krajevni urad podpisat zahtevo za demokratično odločanje. Vaš odziv je utrdil naše prepričanje, da je prostor Bleda in z njim Brje za vse tako pomemben, da se je zanj vredno zavzemati. Dali ste nam dodatno moč za to, kar delamo.

Z množično podporo občank in občanov smo dosegli, da o našem zdravju in o prelepi naravi okoli nas ne bodo odločali posamezniki, ki vidijo v projektu Modro sožitje priliko za materialno obogatitev, ampak mi sami na referendumu 3. oktobra. Demokratično in s polno vestjo lahko prispevamo k temu, da ohranimo zdravo in naravno okolje v neposredni bližini Bleda, s katerim se ponašamo ne le mi, ki tu živimo, temveč celotna država. Našli so se nekateri, ki so nas zelo premeteno in po tihem nameravali prepričati (in nas še hočejo), da nam je ubogih tri tisočinke pridobljene električne energije večji interes kot to, na kar smo ponosni in kar je večno bogastvo.

Meni se ne bo težko odločiti. Prepričana sem zaradi najmanj treh razlogov.

Betonski bazen ne sodi v ta prostor, ker bi za večno uničil del neokrnjene narave in ob tem zmanjšal možnosti za razvoj kvalitetnejšega turizma Bleda. Današnji (in bodoči) gostje za svoj oddih že intenzivno iščejo stik s prvobitno naravo, saj se zavedajo, da jim le ta lahko omogoči duhovno, duševno in telesno sprostitev. To jim bomo lahko ponudili le, če bomo očuvali
širok prostor blejskega okolja.
 

Neobhodne mikroklimatske spremembe bi nujno vplivale na pogoje bivanja in posledično na zdravje ljudi. Negotovost o teh spremembah je vendarle tolikšna, da ne želim tvegati. Naše zdravje je soodvisno od narave, širitev onesnaženja (karcinogenih strupov) iz zgornjega bazena v našo bližino pa bi bila neizogibna.

Snovalcem “sožitja” ne zaupam. S poskusom nepoštenega pritiska za spremembo odloka, s katerim je območje Brje zaščiteno, so jasno pokazali, da jih želje in hotenja občanov ne zanimajo in hočejo z vsemi sredstvi uveljaviti le svoje interese. S takim delovanjem tudi nadaljujejo. Poleg javnih predstavitev v občini, kjer zavajajo s podatki, “prepričujejo” tudi na inkognito sklicanih sestankih upravnih odborov društev, skupnosti, pa tudi posameznike. Ponujeno “sodelovanje” se, smo slišali, splača.

Kakorkoli že, drage občanke in občani, jaz verjamem, da boste prepoznali pomembnejšo vrednoto zase, za soljudi in naše zanamce in se nam pridružili na referendumu s svojim glasom ZA zavrnitev ukinitve zaščite Brja. Referendumsko vprašanje ni neposredno povezano z namenom gradnje jezera, temveč se nanaša na sklep Občinskega sveta o ukinitvi zaščite Save Dolinke. Glasilo se bo “Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki UKINJA REŽIM VAROVANJA na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?”

Ker sem proti uničujočemu izravnalnemu bazenu,
bom obkrožila ZA in s tem glasovala za trajno varovanje doline Brje.

Vabim vas, da se mi pridružite.

 

Ljuba Kapus

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv