Archive for the ‘Brez kategorije’ Category

Zakaj bi nezakonito ograjo okrog Vile Rog morali odstraniti?

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec., Lista za ljudi in prostor

Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da po skoraj enem letu nezakonita ograja okrog Vile Rog še vedno ni odstranjena. Poseg je v jasnem nasprotju s prostorskimi akti, ki prepovedujejo vsakršno ograjevanje kakor tudi v nasprotju z Zakonom o vodah, ki zagotavlja prost dostop do priobalnega pasu. Zato je Občina Bled vložila prijavo na ustrezne inšpekcije. Postopek se je zaradi pritožb investitorja precej zavlekel, sedaj pa se tik pred koncem žal ponovno zatika. Kronologija dogodkov:

8.12. 2006 Občina vloži prijavo na Gradbene inšpekcije v Radovljici in Kranju, na kulturni inšpektorat, v vednost tudi ZVKD in ZRSVN.

8.1. 2007 Gradbeni inšpektor z odločbo zahteva rušitev ograje do 31.3.2007

19.1. Investitor se pritoži zoper odločbo na Ministrstvo za okolje in prostor

27.2. Ministrstvo za okolje in prostor vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

 20.4. Gradbeni inšpektor ponovno izda odločbo, na katero se investitor zopet pritoži.

Preko 2000 občanov in obiskovalcev Bleda podpiše poziv Ministrstvu za okolje in prostor, naj v zadevi čim prej odloči in omogoči odstranitev nezakonite ograje.

Ministrstvo pritožbo investitorja dejansko zavrne.

24.05.2007 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, z rokom 20.06.2007 za odstranitev ograje.

Do odstranitve nezakonito zgrajene ograje še vedno ni prišlo. Po neuradnih informacijah naj bi investitor sprožil upravni spor, ki pa ne zadrži izvršbe, zato ni več ovir za rušitev. Ker ne gre zgolj za črno gradnjo, pač pa tudi za načelno vprašanje prostega dostopa do jezera in ker je ta poseg  upravičeno precej razburil tako občane Bleda kot obiskovalce, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se nezakonita ograja čim prej odstrani.

V Listi za ljudi in prostor smo zato predlagali, da občinski svet sprejme poziv Gradbenemu inšpektoratu v Radovljici, da brez odlašanja izda nalog za rušitev nezakonito postavljene ograje ins tem omogoči prosti dostop do jezera. Obenem razumemo to kot jasno zavezo Občine Bled, da ne bo »barantala« za višino ograje, ker za to tudi nima zakonske pravice. Prostorski akti so jasni in obvezujoči za vse – tudi za Občino.

Slavko Ažman

(dodatek e-uredništva 21.11.2007) Na seji občinskega sveta občine Bled 15. novembra 2007 so svetniki sprejeli sklep, da se pozove inšpektorat, naj čimprej ukrepa, občinskim službam pa prepoveduje „barantanje z investitorjem o sprejemljivi višini ograje“.

Mivka

Damjan Jensterle, arhitekt 

Blejcem je pomemben blejski prostor, a je najbrž prav, da razmišljamo tudi o sosednjem prostoru, saj od table, da je Bled za nami, ni konec sveta. In ker na oblastniške in kapitalske ideje ni nihče imun, tokrat razmišljam o radovljiškem prostoru.
 
Dne 5.9.2007 pa je bila v mali sejni dvorani občine Radovljica prej omenjena javna obravnava predloga prostorskega reda za občino Radovljica. Občina se trudi hiteti s postopkom, ki poteka po starem zakonu tako zelo, da krajevnim skupnostim ni omogočila sestati se in razpravljati o dokumentu. Razlog za hitrost pa tiči drugje. Po starem zakonu je možno (po zgledu sprememb planov) opraviti nabor želja, predlogov in pobud, jih zapakirati v »dokument« in ga poimenovati
Prostorski red. To z urbanizmom nima nobene zveze, saj urbanizem ni reševanje paketa pobud, pač pa prostorsko načrtovanje. Ali bodo Janezova, Ivanova in Zlatkova parcela zazidljive ali ne, ne more biti razlog za pripravo takega dokumenta, seveda pa zaradi prostorskega načrtovanja lahko tudi te parcele ostanejo zazidljive.
 
V tej točki je ponovno potrebno zaščititi javni interes. Zato odločno protestiram, da se ob cesti Lesce – Bled v območju od hipodroma do odcepa proti Šobcu (območje se imenuje Mivka) zemljiščem spremeni namembnost v stavbna zemljišča, ker:
 
1. je to ustvarjanje nove razpršene gradnje,
 
2. je predlog v nasprotju s urbanističnimi listinami (Atenska listina, agenda MP, Leipziška konvencija, ki je bila podpisana v okviru priprave za  predsedovanje uniji), vse pa utemeljujejo pogoje za širjenje naselij. Ta sprememba je poseg v naravno ločnico med dvema naseljema, ki sta ločeni z dolino reke in terasami nekdanjih meandrov,
 
3. je evidentno, da stavbna zemljišča niso namenjena reševanju in razvoju območja in njegove osnovne namembnosti, to je rekreacijskih površin s konjerejo in vzporednimi dejavnostmi (rekreativno jahanje, hipoterapija, preskakovanje ovir…), 
 
4. sta v določenem območju za turizem, za katerega je predviden LN, najmanj dve naravni vrednoti (rastišči navadne rezike pod hipodromom) ter ekološko pomembno območje z imenom Sava Bohinjka in Sava Dolinka – širše območje sotočja,
 
5. je predlog posledično v nasprotju s študijo, ki jo je pripravil Zavod za varstvo narave Kranj (avtor Metod Rogelj), v kateri so evidentirana mokrišča. Glede na dejstvo, da sta bili dve mokrišči v preteklosti že izgubljeni, je NEDOPUSTNO, da bi kakorkoli vplivali na preostala mokrišča,
 
6. ker menim, da Zavod za varstvo narave pri izdaji smernic ni bil seznanjen, da gre za nov projekt hotelskega naselja ob cesti Lesce – Bled, ki naj bi (po izjavi predstavnice občine) »osmislil turistično cesto Lesce – Bled« ???,
 
7. je to poseg v zaščiteno območje reke Save, saj zaščita zajema ne le reko, ampak vso obrežno območje, vključno z omenjenimi mokrišči.
 
Smemo sklepati, da je tudi sicer v gradivu takih mivk, glenc in peskovnikov še več, poleg bistroumnih nesmislov, da naselje Hraše potrebuje obvoznico. Prav rad bi vedel, tako kot radovljiški občinski svetnik, arhitekt Janez Urbanc, kakšna študija, kakšnega eksperta to utemeljuje. 
 
Menim, da ni primerno vsaki ideji kapitala takoj servilno pripraviti teren. Menim celo, da to ni etično. To pišem zato, da ne bi na koncu od vsega ostala še ena kapitalna napaka.
 

Statut Društva za varstvo okolja Bled 31. 5. 2007

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED

Mlinska 3

4260 Bled

 

STATUT

 

Statut je bil sprejet na ustanovnem zboru članov 16.februarja 1997 na Bledu in dopolnjen v skladu z odločbami Zakona o društvih (Ur.list RS št.60/95) ter predstavlja temeljni akt društva. Spremembe so bile soglasno sprejete na zboru članov 20.11. 1998 in se nanašajo na spremembo naslova društva. Statut je bil spremenjens 3.sklepom izrednega občnega zbora društva z dne 31.5.2007.

 

Splošne določbe

 

1.člen

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED (v nadaljnjem besedilu društvo) je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Deluje na območju Bleda z okolico s pravicami in dolžnostmi na podlagi tega statuta.

2.člen

 

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb.

 

3.člen

 

Sedež društva je Bled, Mlinska cesta 3.

 

4.člen

 

Društvo ima svoj žig pravokotne oblike, z imenom in sedežem društva.

 

5.člen

 

Društvo deluje v skladu z ustavo republike Slovenije, zakonodajo o varstvu okolja in neposrednimi interesi ljudi za delo in življenje v zdravem, čistem in varnem okolju.

 

6.člen

 

Društvo zastopa interese svojih članov, če v svojem okolju potrebujejo pomoč, ko se zavzemajo za pravilno in strokovno rešitev problemov varstva okolja.

 

7.člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Podatki iz dejavnosti društva so javni. Člani društva se o delu seznanjajo na rednih sestankih. Preko javnih medijev in posebnih publikacij je o delovanju društva obveščena širša javnost. Za zagotavljanje javnosti dela društva in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

 

Namen in naloge društva

 

8.člen

 

 Namen društva je:

  • varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer,
  • varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini,
  • opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor.

 

9.člen

 

Društvo opravlja naloge na naslednje načine:

  • s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
  • opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
  • izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
  • daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
  • na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor.

 

 

Varovanje območja Brje

 

9a.člen

 

Poseben namen društva je varovanje okolja, narave in kulturnih posebnosti doline Save Dolinke med Piškovico in Blejskim mostom (v nadaljnjem besedilu: območje Brje) za prihodnje rodove.

 

Območje Brje obsega zlasti nepremičnino, ki po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih predstavlja parc. št. 854, gozd 14.747,00 m2 in neplodno 600,00 m2, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je zaščitena z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Ur.list  RS, št.90/1998, 77/2000), pri čemer morebitne neskladnosti katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem ali naknadne spremembe odloka, do katerih bo prišlo po uveljavitvi te določbe statuta, ne vplivajo na naloge društva na tem območju.

 

Društvo uresniči svoj poseben namen z nakupom zemljišč na območju Brja in njihovim naknadnim gospodarjenjem skladno z določbami tega statuta.

 

9b.člen

 

Društvo gospodari z zemljišči na območju Brja s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti na tem območju ter varovanju tega območja pred slabšanjem življenjskuh razmer.

 

Drištvo kot lastnik zemljišč na območju Brja ne dovoli in ne izvaja nobene gradnje objektov, urejanja okolice in drugih posegov v prostor, razen če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • gre za poseg ali dejavnost v smislu urejanja poti in dostopov ali neposrednega varovanja naravnih in kulturnih značilnosti območja Brja,
  • s posegom ali dejavnostjo soglaša Zavod za varstvo narave,
  • če zbor članov potrdi konkretno določen poseg.

 

Društvo vsako kršitev ali sumljivo dogajanje, ki kaže na spremembe, onesnaženje, poseg v prostor ali opravljanje dejavnosti, ki niso skladne s prejšnjimi odstavki, nemudoma naznani pristojnim službam kot so občinsko redarstvo, okoljska in gradbena inšpekcija, Zavod za varstvo narave, policija in podobno.

 

9c.člen

 

Društvo zemljišč na območju Brja ne sme odtujiti ali obremeniti niti s stvarnopravnimi niti z obligacijskimi pravicami.

 

Društvo lahko zaupa upravljanje ali skrb za zemljišča ali del zemljišč organizaciji, ki se ukvarja z zaščitenimi območji, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • se s tem zagotavlja gospodarjenje z zemljišči v skladu z določbami tega statuta,
  • s tem soglaša Zavod za varstvo narave in
  • če to potrdi zbor članov društva.

 

 

Članstvo

 

10.člen

 

Člani društva pristopajo prostovoljno. S podpisom pristopne izjave posameznik izrazi željo za vstop v društvo in se zaveže plačevati članarino. Član društva lahko postane vsakdo, ki je podpisal pristopno izjavo in je njegovo članstvo podprl upravni odbor.

 

11.člen

 

Pravice članov so, da v skladu s statutom:

 

     –    sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,

     –    predlagajo stališča, sklepe in rešitve vprašanj varstva okolja in narave,

     –    so seznanjeni s programom in poslovanjem društva,

     –    uporabljajo skupne dosežke društva pri svojem delu,

     –    volijo in so izvoljeni v organe društva.

 

 

12.člen

 

Dolžnosti članov so:

  • spoštovati statut in druge akte društva,
  • varovati ugled društva,
  • aktivno sodelovati pri uresničevanju ciljev društva,
  • plačevari dogovorjeno članarino,
  • delovati v skladu z osnovnimi cilji društva.

 

 

13.člen

 

Članom, ki s svojim ravnanjem škodujejo interesom varstva okolja, se po sklepu disciplinske komisije izreče usrezen disciplinski ukrep.

 

14.člen

 

Članstvo preneha s smrtjo, z izstopom, z izključitvijo in s prenehanjem delovanja društva po sklepu občnega zbora ali z izbrisom društva iz sodnega registra.

 

 

Organi društva

 

15.člen

 

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • disciplinski odbor.

 

Mandatna doba članstva v organu je dve leti z možnostjo ponovne izvolitve.

 

16.člen

 

Volitve funkcionarjev in članov odborov društva so tajne. O vseh ostalih zadevah je glasovanje javno. Vse določitve se sprejemajo z navadno večino.

 

 

Zbor članov

 

17.člen

 

Najvišji organ društva je zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor občanov je lahko reden ali izreden.

              

18.člen

 

Naloge zbora članov so:

  • sklepanje o dnevnem redu zbora,
  • sprejemanje programa dela društva,
  • sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa društva,
  • sprejemanje statuta in sprememb statuta,
  • volitve in razrešitve članov nadzornega in disciplinskega odbora,
  • volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika, tajnika in bljagajnika društva,
  • dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
  • odločanje o vključevanju in sodelovanju društva z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dajanje konsenza na mnenja k posegom v prostor, ki jih posreduje upravni odbor,
  • odločanje o pritožbah, ki  so mu posredovane preko upravnega odbora in nadzornega odbora,
  • odločanje o prenehanju društva.

 

19.člen

 

Izredni zbor članov skliče predsednik društva najmanj sedem dni pred datumom zbora:

  • po sklepu upravnega odbora,
  • na zahtevo nadzornega odbora,
  • na zahtevo ene tretjine članov.

 

Na izrednem zboru članov se sklepa le o zadevi, za katero je bil izredni zbor sklican.

 

20.člen

 

Zbor članov je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica članov. Po enournem čakanju na sklepčnost je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj ena petina članov. Člani morajo biti o tem obveščeni.

 

 

Upravni odbor

 

21.člen

 

Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik društva in trije člani. Člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

22.člen

 

V kolikor šteje članstvo petnajst članov ali manj, so vsi člani upravnega odbora, razen treh članov, ki tvorijo nadzorni odbor.

 

23.člen

 

Upravni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik ali podpredsednik najmanj sedem dni pred sestankom.

 

24.člen

 

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. V kolikor je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloča predsednikov glas.

 

25.člen

 

Naloge upravnega odbora so:

  • skrb za izvrševanje delovnega programa društva,
  • pripravljanje predlogov aktov društva,
  • pripravljanje predlogov finančnega plana in zaključnega računa,
  • skrb za finančno in materialno poslovanje društva,
  • uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz aktov društva in nalog, ki mu jih dodatno naloži zbor članov.

 

26.člen

 

Upravni odbor je dolžan članstvo redno obveščati o svojem delu oziroma na zahtevo posameznega člana dati ustrezno pojasnilo.

 

 

Nadzorni odbor

 

27.člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana.

 

28.člen

 

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik najmanj sedem dni pred sestankom. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta navzoča najmanj dva člana ali predsednik in en član. Glasovanje , sprejemanje sklepov in obveščanje poteka na enak način kot pri upravnem odboru.

 

29.člen

 

Člani  nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Naloga nadzornega odbora je nadzor nad delovanjem in finančnim ter materialnim poslovanjem društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov.

 

    

Disciplinski odbor

 

30.člen

 

Disciplinski odbor sestavlja pet članov društva, ki ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Organ je sklepčen z glasovanjem večine.

 

31.člen

 

Disciplinski odbor vodi postopke v skladu z disciplinskim pravilnikom in izreka disciplinske ukrepe opomin, javni opomin, izključitev. O zadevi mora presoditi v roku treh mesecev.

 

32.člen

 

Disciplinski odbor lahko izključi člana:

  • če ne spoštuje statuta in drugih aktov društva,
  • če ne varuje ugleda društva,
  • če ne sodeluje pri uresničevanju ciljev društva,
  • če ne sodeluje v skladu z osnovnimi cilji društva,
  • če društvo materialno oškoduje.

 

33.člen

 

Disciplinski odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

34.člen

 

Prizadeti član ima pravico pritožbe zoper odločitev disciplinskega odbora v roku trideset dni na zbor članov, ki odloča kot drugostopenjski organ.

 

 

Predsednik društva

 

35.člen

 

Predsednika društva izvoli zbor članov za dobo dveh let.  Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

 

36.člen

 

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami doma in v tujini. Odgovoren je za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom republike Slovenije.

 

V razmerju do tretjih oseb je zastopanje društva s strani predsednika omejeno glede odtujitve in obremenitve nepremičnine parc. št. 854, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer tako, da je sleherna izjava volje društva, izražea s strani predsednika društva, veljavna le, če jo s predhodnim soglasjem za posamičen posel ali z naknadno odobritvijo potrdi zbor članov društva, ki je sklican skladno s statutom in zakonom.

 

37.člen

 

Za svoje delo je predsednik društva odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

 

 

Financiranje

 

38.člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • od dohodka iz dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev.

 

                                                                     39.člen

 

Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

     

40.člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

41.člen

 

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in podpredsednik društva.

 

42.člen

 

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi iz tega področja. Blagajnik vodi poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

43.člen

 

Društvo ima svoj račun pri Gorenjski banki.

 

 

Povezovanje društva

 

44.člen

 

Društvo se lahko povezuje z ostalimi društvi v občini Bled, Sloveniji in tujini, če to koristi njegovemu delovanju.

 

Prenehanje društva

 

45.člen

 

Društvo preneha s sklepom o prenehanju, ki ga sprejme zbor občanov, če za prenehanje glasuje dve tretjini članov. Sklep mora vsebovati ime društva s sorodno dejavnostjo, ki je ustanovljeno na podlagi zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva občine se vrnejo proračunu.

 

46.člen

 

Društvo lahko preneha po samem zakonu. Po poravnavi vseh obveznosti se  premoženje društva  prenese na Društvo ekologov Slovenije.

 

 

 

 

 

Predsednik društva: Miroslav Kapus

 

 

Tajnik društva: Miha Žvan

 

 

 

                 

                    

  •  

 

 

 

 

         

 

  •  
  •  

 

                                                

 

 

 

           

 

 

 

      

 

    

 

 

 

 

Zelenje v občini Bled, strategija ohranjanja in urejanja

 

Miro Kapus, univ.dipl.ing.gozd. 

 
Od zelenega baržunastega plašča, ki preseneti in se ob pogledu na celoten prostor naokrog vtisne svetovnemu popotniku, ko se povzpne na prepadna obzidja Blejskega gradu, preko večnamenskega gozda v prehodnem pobočju med izravnanim nižinskim delom občine in visokimi planotami Pokljuke, Mežakle in Jelovice ter platojem Jelovice, pa do gozda s posebnim pomenom na platojih Pokljuke in Mežakle z Radovno in Krmo v območju Triglavskega narodnega parka lahko najdemo le pester gozd. Nikjer na tej celotni površini blejske občine ne najdemo sledu o lesni njivi.
 
Glavna doktrinarna izhodišča, načela trajnosti, sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva in večnamenske vloge ter rabe gozdov, ostajajo nespremenjena. Takšno gospodarjenje z gozdovi predstavlja pomembno primerjalno prednost v evropskem prostoru. Zato kakšni večji popravki, ali morda celo "skandinavizacija in avstrifikacija" našega dela z gozdovi, ne pride v poštev. Po osamelcih in bolj oddaljenih hribih okrog Blejskega jezera tudi dolgoročno ne želimo velikopovršinskih šablonskih golosečnih gozdnih površin pravilnih kvadratastih oblik.
 
Kultura odnosa do gozda in obzirno ravnanje z njim postaja vse pomembnejša etična vrednota. Temelj gozdarske etike ostajata načeli: "Z vsakim posekom in posegom se mora stanje gozda izboljšati!" in "Nihče nas ne bo cenil po tem koliko kubikov bomo izkoristili v gozdu, ampak kakšen ta gozd in ta prostor nasploh bosta" Čeprav je v isti sapi potrebno ugotoviti, da je marsikje »lesne zaloge potrebno prezračiti in jim omogočiti poletnejši vitalnejši razvoj«. Preprosto rečeno: "Treba je več posekati!" Pomen lesa kot obnovljivega vira energije (biomasa) bo v prihodnosti upravičeno naraščal (pojav tople grede!). Gozd je in bo vse bolj obremenjen. Ekološki in socialni pomen se močno krepita. Ekonomska vloga gozda z lesnoproizvodno funkcijo bo nedvomno še nekaj časa zelo pomembna. Gre za nenehen poizkus povezave zdrave ekonomije, okolju prijazne tehnologije in ekologije oziroma za vrhunsko optimiranje funkcij, ki jih opravlja. Ta cilj je lahko dosežen samo pod pogojem, da je gozd zdrav ter biološko in mehansko stabilen. 
 
Velika površina gozdov (gozdnatost 74%) in precejšne površine agrarnega in urbanega zelenja skupaj (4/5 občine) so najodločilnejši krajinski element, ki predstavlja glavno zagotovilo za zdravo, varno, bogato in pestro življenje prebivalcev in obiskovalcev občine Bled. Iz varovalnega v višinah prehaja gozd v večnamenskega. Najbolj razširjen v občini je gozd s posebnim namenom, ki se okrog Blejskega jezera veže na parkovni gozd; sledijo parki, skupne zelenice, individualni vrtovi, na koncu skupine dreves, drevoredi in posamična drevesa. Sem sodi tudi zelenje, drevesa v vaseh in vaških jedrih in na strnjenih kmetijskih površinah (omejki) ter obvodna drevnina. Pomembno je, da so vse zelene površine gozdarsko, arboristično, hortikulturno celovito, trajnostno urejevane, vsaka za sebe specifično, prilagojeno . Vsak večji investitor v občini Bled bi med drugim moral prispevati tudi za urejanje zelenih površin (parkov, gozda s posebnim namenom, ipd).
 
V občini Bled je tako ali drugače »varovanih gozdov« več kot 8/10, zato je status gozda s posebnim namenom (TNP, Zeleni pas Bleda) treba izvajati celovito.
Konkretne naloge lokalne skupnosti so:
- pridobitev formalno pravnega statusa gozdov posebnega pomena v Občini Bled "Zeleni pas Bleda". Odlok je v fazi sprejemanja.
- sodelovati pri pripravi načrtov upravljanja za območja Natura 2000,
- izdelati kataster zelenih površin v naseljih občine Bled in izvesti ostala določila odloka,
- sodelovati pri izdelavi kakovostnega zakona o TNP.
- sooblikovanje posebnega sklada za naravo
 
Gozd v prostoru in njegove funkcije ter usklajevanje med različnimi uporabniki gozdov- (najvažnejši poudarki):
 
Zaraščanje opuščenih kmetijskih površin – potrebno je določiti, katere je v skrajnem slučaju smiselno prepustiti gozdu, katere pa so perspektivne za drugo rabo. Pri tem moramo slediti poudarjenemu cilju ohranjanja kulturne krajine. 
Ponori ogljikovega dvokisa – sprejemanje (absorbcija) enega najvažnejših toplogrednih plinov v gozdovih in ostalih zelenih površinah. Trženje s ponori je v državni pristojnosti, vendar bi morale biti pri tem upravičene tudi lokalne skupnosti.
Viri pitne vode – redna spremljava stanja in predvidevanje ukrepov v zvezi s to strateško dobrino na platojih Pokljuke, Mežakle, Ribenske Jelovice, v prehodnem pobočnem in nižinskem terasnem območju. Tudi tu bi pri trženju morale biti soudeležene občine.
 
Pri umeščanju novih infrastrukturnih objektov v prostor gozda je treba čim bolj izkoristiti obstoječe koridorje. Okolica vizualno motečih objektov mora biti poraščena z vertikalno strukturiranim gozdom (npr. bodoča novogradnja gozdne ceste Kupljenik – Jelovica). Pri arhitekturni zasnovi stavb naj se v največji meri upošteva les. Pri javnih cestah gre za najcelovitejšo presojo celotnega prostora in gozdnih površin znotraj njega. Dejstvo je, da v zvezi z blejskimi obvoznicami nikoli ni bilo jasnih odgovorov na celo vrsto vprašanj. Zato bi bilo nujno kljub časovni stiski vendarle poiskati optimalne rešitve. Za vzdrževanje gozdnih cest in vlak je zagotoviti zadosten obseg sredstev in zagotoviti tudi sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. V gozdnem prostoru je potrebno izvesti sanacijo peskokopov in kamnolomov, kjer le ta še ni bila izvedena. Velik problem predstavl jajo vzpostavljeni peskokopi, še posebej so številni v nižinskem delu izven gozdnega prostora, na kmetijskih površinah, ki se kasneje ponavadi zapolnijo z gradbenimi, pa tudi z nevarnimi odpadki (primer pod obrtno cono na Lisicah).
 
 
Razvoj turizma in rekreacije v gozdu mora upoštevat i omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom in obratno. Strategija razvoja gozda v prostoru, pri čemer sta pomembna tako njegova prostorska ureditev kot način gospodarjenja, mora biti neposredno povezana s strategijo razvoja turizma in rekreacije. Konkretno mislim na dodatno obnovo »Riklijevih stez«, fitnes promenade, ureditev učnih poti ipd. Komunalna opremljenost naselij z vikend hišami in posamičnimi vikendi je še precej pomanjkljiva.
 
 Nekateri skupni razvojni programi kmetij in podeželja so v preteklosti izpadli (Slamniki) . Poleg posebnih programov je treba oblikovati skupni program graditve in vzdrževanja nujnih infrastrukturnih objektov.
 
 
(predlog strategije je pripravljen za območje
sedanje blejske občine, še preden je prišlo do
slabo premišljene delitve)

Turizem v občini Bled

Srečo Kunčič

Bled z okolico je naravni fenomen (jezerska kotlina, okoliški holmi, ki ji je izoblikoval bohinjski ledenik, njihove strme pečine na južnih straneh, ledeniške morene, sotočje obeh Sav z mokrišči, raznolika flora in favna, gorski venec, ki obkroža ta prostor – Julijske Alpe in Karavanke). Enkratnost in sorazmerna majhnost tega prostora zahteva še posebej premišljene človekove posege v ta neponovljivi prostor. Glede na naravni fenomen, umetelno nadgrajen z otoško cerkvijo in grajskim poslopjem, predstavlja turistično ikono ponudbe naše države, saj takega fenomena in skladnosti ni najti nikjer na svetu.

Zato se mora občina Bled prvenstveno zavedati te enkratnosti in občutljivosti prostora, še posebej neposredno ob Blejskem jezeru. Varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov bi morali biti za občino, ki želi razvijati kakovosten turizem, prioriteten strateški cilj, namesto da z nepremišljenimi odločitvami stalno devalvira ta prostor, saj prostor pojezerja teh pozidav ne prenese več. Odraz tega je gost in neurejen promet, obremenjenost objezerskega prostora s hrupom in izpuhi, kar vse predvsem v višku turistične sezone povzroča nezadovoljstvo turistov. Ti se v nevrotičnem in prometno neurejenem okolju počutijo nelagodno in kot pešci celo ogroženo. Prostor ob jezeru ne prenese megalomanskih posegov, krčenja zelenic in parkov, betoniranja in razvrednotenja enkratne krajine. To so spoznali tudi turisti, ki ne želijo bivati v hotelih brez vrtov in urejene okolice, v hrupnem okolju, neposredno ob cesti ali parkirišču.

Za razvoj kvalitetnega turizma na Bledu je potrebno najti prave odgovore na spremembe v družbi in globalizacijo, kar zahteva drugačno upravljanje z sredstvi, ob vključitvi večine prebivalcev v načrtovanje in izvajanje novih turističnih vsebin. Lista se zavzema za izrabo tega enkratnega prostora, uspešno uporabo kadrovskih resursov, vsebinsko in kapitalsko povezovanje v skupnem cilju doslej razdrobljenih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo. Zaposlenim v turizmu je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti za učenje ter priložnost za uporabo novih znanj, da bodo uspešno usklajevali strpnost, tekmovalnost in sodelovanje v cilju doseganja sinergijskih učinkov, ki jih prinaša usklajena, visokokvalitetna turistična ponudba, ki bo temeljila na izredni naravni danosti, ta pa bo požlahtnjena z idejnim turizmom, raznovrstnim programom in ponudbo.

V okviru integracijskih procesov, ki potekajo na nivoju EU, razpada Jugoslavije kot enotne in razpoznavne destinacije, spremenjenih migracijskih tokov in cestnih povezav, bi bilo smiselno izkoristiti promocijo Bleda in njegove okolice s stališča prikaza prirodnega bisera, ki je v duhovnem smislu rezultat prepletanja različnih kultur. Ta pozicija in tradicija daje Bledu veliko prednost pred ostalimi kraji, ki želijo pridobiti evropski status oziroma razpoznavnosti v svetu. Univerzalnost in hkrati neprecenljiva posebnost Bledu vsekakor daje velike obete za njegov razcvet tudi v turističnem smislu.

Brez pametne uporabe javnih medijev ravno tako ni možna ustrezna promocija Bleda, tako da je potrebno najti pravo mero med splošnim in posebnim, natančno določiti, kateri elementi so tisti, ki se npr. lahko prodajajo kot komparativne prednosti. Bled si zasluži več informiranja lokalne in širše javnosti ne le preko odmevnih prireditev in kongresov, temveč tudi preko pisne besede, strokovnih razprav in kulturnih dejavnosti, katerim kraj služi kot navdih in hkrati mesto izmenjave različnih kultur, ver, navad …

Ni več skrivnost, da se profil turista menja, da iz vse bolj nezainteresiranega konzumenta naravnih danosti vse bolj postaja aktivna oseba, ki želi spoznati značilnosti dežele in ljudi, v kateri preživlja počitnice. V okviru teh trendov in zahtev je potrebno umestiti ponudbo, ki je bogata z arheološkimi najdišči, ostanki slovanske kulture, srednjega veka in novejše zgodovine. V ponudbo kraja je potrebno tudi bolj smelo vključiti živopisno vsebino delujočih kulturno umetniških društev in posameznikov, ki gojijo raznovrstno domačo in umetno obrt.

Določitev prioritetnih ciljev je glede na ne ravno rožnato situacijo v turistični panogi nujnost. Nemudoma je potrebno izdelati projekte ozdravitve blejskega jezera, sanacije otoka in gradu. Tem trem točkam je potrebno posvetiti največ energije, ne le v smislu saniranja stanja, temveč tudi novega osmišljanja kulturne ponudbe in turistične izrabe njenih vsebin.

Naravna razgibanost Bleda z okolico, s številčnimi vaškimi jedri, raznoliko floro in favno, običaji in ljudmi kar kliče, da se tudi to vključi v pestrejšo turistično ponudbo. Popis in vrednotenje teh resursov naj služi kot vir in inspiracija za oblikovanje konkretnih kulturnih programov, ki bi služili za izdelavo kvalitetnejše in pestrejše turistične ponudbe, ki bi zadržala na Bledu gosta tudi v deževnem obdobju.

 

·razvijati ekološki turizem najvišjih standardov,

·pozidavo tega prostora izvajati skrajno premišljeno, turistično ponudbo pa izvajati čimbolj inovativno,

·oživiti in osmisliti pristope na Bled preko železnice ter letališča Lesce za posebne skupine gostov,

·ureditev večjega števila galerij, muzeja voščenih lutk, akvarija, tehničnega muzeja (v sklopu Železarne Jesenice) kot dodatno turistično ponudbo predvsem v deževnem obdobju,

·uskaditi izletniški turizem s stacionarnim turizmom, ·na novo izdelati simbol prepoznavnosti Bleda v Evropi in v svetu,

·s tablami in spremembo cestnega dostopa ustrezno obvestiti tranzitne goste, da se v neposredni bližini cestne povezave severa z jugom Evrope nahaja svetovni naravni fenomen,

·v ospredju ponudbe naj bo doživljanje prirodnih lepot, miru, družinskih sprehajalnih poti, vaške tradicije in folklore zgornjegorenjskega prostora,

·otok je treba koristiti za tradicionalni verski turizem (mali in veliki šmaren) in za doživljanje najbolj kvalitetnih glasbenih dogodkov, ki bi se izvajali v cerkvi oziroma na stopnišču,

·grad turistično nadgraditi z ekskuzivno ponudbo kulturnih večerov, ki bi jih izvajali svetovno znani umetniki (monodrame, klavirski, violinski koncerti ipd.),

·fotografiranje

·prepovedati gradnjo večjih turističnih objektov vsaj 150 metrov od jezerske obale, obstoječo pa postopno prilagajati naravni konfiguraciji (npr. Park Hotel, Krim, Golf),

·privabiti močne svetovno znane hotelske verige ob upoštevanju pogojev, da imajo hoteli razmerje pozidave z okolico vsaj 3 : 1 (2 : 1)

·prioritetno razvijati različno in manjšo penzionsko ponudbo

·izobraževanje in usposabljanje kadra z namenom doseganja večjega nivoja kvalitete gostinskih storitev,

·sistemsko financiranje lokalnih amaterskih folklornih skupin in glasbenikov, ki bi zabavali goste v prostorih in na vrtovih hotelov,

·uporaba čimbolj domače zdrave hrane v hotelih in penzionih, kar bi dosegli z dolgoročnimi pogodbami z lokalnimi kmeti,

·organiziranje in strokovno vodenje izletov v neposredno okolico: Vintgar, jamo pod Babji zob, mokrišča, Brje, hribčki okoli jezera, Talež, Slamniki, Pokljuška luknja, … ( in ne le v Benetke, Minimundus ipd.)

·Bled z okolico naj postane duhovno središče alternativnih skupin, ki propagirajo zdrav in naraven način življenja,

·turistično informacijski center naj bi gostom na enem mestu ponujal vse informacije o prenočitvenih kapacitetah, znamenitostih, prireditvah,

·ključnega pomena za razvoj turizma je, da je dobro razvita in obiskana cela regija, zato je potrebno uskladiti turistično ponudbo in koledar najpomembnejših sezonskih prireditev,

·v turistično ponudbo bi vključili tudi programe študentov VSŠGT Bled, ki so in bodo izdelali zelo dobre naloge,

·urejene, ljubeče negovane njive, pestro zasejana polja, polni kozolci,

·ukvarjanje z biološko dinamičnim kmetovanjem. Vsak hotel, penzion bi moral imeti vsaj en dnevni meni z zdravo ekološko pridelano hrano, pridelano v bližini.

·v novem turistično informativnem centru bi morala biti vitrina s predstavitvijo rokodelcev in njihovih izdelkov.
 

Ura resnice blejskih kandidatov

Miloš Ažman 

V predvolilnem času, ko vsi kažejo le najlepše plati, je včasih na prvi pogled težko ločiti seme od plevela. Da bi razbrali, kdo resnično kaj velja, je potrebno pogledati besede in dejanja v času, ko so bile volitve še daleč in ko še ni bil čas za prazne nasmehe.

Eno izmed takšnih obdobij je bilo poletje in jesen 2004, ko je na nitki visela prihodnost Save Dolinke. Na eni strani »neizmeren« kapital v višini 72 mio evrov, ter ljudje, ki so tukaj videli svoj interes. Na drugi strani pa reka in neokrnjena dolina ter ljudje s spoštovanjem, ljubeznijo do rojstnega kraja in z dolgoročnejšo vizijo razvoja. In res, vložek je bil prevelik, maske so padle, ljudje so pokazali prave obraze.

Eno najbolj žalostnih vlog je odigral kandidat za župana, ki danes poudarja ekologijo in ohranjanje narave. Bil je predlagatelj ukinitve zaščite Brja, s čimer je odprl vrata Savskim elektrarnam pri njihovi želji po potopitvi doline. Z nekaterimi svetniškimi kolegi je izdal celo propagandno zloženko, ki naj bi gradnjo jezu za Bled prikazala tako pomembno, kot sta grad in cerkvica na otoku?!

Še dva kandidata sta se v tistem času jasno postavila na stran potopitve Save Dolinke. Gospa, ki se je smehljala v različnih propagandnih akcijah Savskih Elektrarn (Modro sožitje) in je govorila: »žal mi je za Brje, vendar je v Sloveniji še dovolj lepih kotičkov …«, bi bila potemtakem bolj primerna kandidatka v tistih drugih lepih delih Slovenije in ne na Bledu!

Tretji kandidat je označil zahtevo občanov po ohranitvi Save Dolinke kot »pritisk ulice« ter menda prav zato podprl potopitev. V predvolilnem času pa v programu navaja, da se zaveda, da: »nismo le oblast, ampak predvsem servis občanom«. Iz žaljive »ulice« smo torej pred volitvami postali občani. Lepo. V programu pod 8. točko navaja ohranitev narave z močvirji in povirji. Lepo, a še lepše bi bilo to slišati pred dvema letoma, ko je resnično štel vsak glas.

Ne bodite presenečeni, če ti ljudje danes govorijo POVSEM drugače, kot so govorili in delali v preteklosti. Sedaj je čas za obljube in nasmehe! Kljub temu upam, da se jih je malo zavesti in spoštovanja do Bleda vendarle prijelo in da s strani lastnih svetnikov ne bo nikdar več grozilo takšno opustošenje!

Blejci pa smo že na referendumu pokazali modrost in dokazali, da nas močne in bleščeče kampanje ne zaslepijo. Tokrat smo VSI ponovno vabljeni na volišče, da zavestno oddamo svoj glas po vesti.

 

Obvoznice – odločilne za nadaljnji razvoj Bleda

 

Dani ferčej, univ. dipl. ing. les.  

Bled za svoj nadaljnji razvoj neobhodno potrebuje obvoznice in to v najkrajšem možnem času. To pa ne pomeni, da si lahko privoščimo neustrezne rešitve. Dosedaj smo bili priča kar nekaj takšnim predlogom. O problematiki južne ali mlinske obvoznice ste lahko brali v prejšnji številki Zavesti, o severni, rečiški, pa boste lahko v eni od naslednjih. Trase, ki kljub obstoju boljših možnosti po nepotrebnem uničujejo stoletni razvoj vasi, niso dopustne.

Zato si močno želim, da bo nova občinska oblast zmožna ponovno in z veliko mero pameti pretehtati vse predloge in izbrati tiste, ki so sprejemljivi za ljudi in za prostor, v katerem živimo.

Seveda obvoznice potrebujemo takoj, potrebovali bi jih že pred leti. Kljub temu si je bolje vzeti še kakšen mesec časa za izdelavo optimalnih rešitev, kot pa z zastarelimi in prenagljenimi odločitvami (nemara celo špekulativno 'zlobiranimi') trajno pokvariti edinstveno podobo kraja in/ali nedopustno posegati (grobo zarezati) v občutljivo življensko tkivo blejskih vasi in življenja vaščanov. Kljub nujnosti čimprejšnjega začetka gradnje si bo Lista za ljudi in prostor zato še naprej prizadevala za take rešitve, ki bodo učinkovite in hkrati usklajene s potrebami in možnostmi kraja.

Na mrtvi reki ne more biti turizma

 

Miran Šubelj Sagmeister, samostojni raziskovalec turizma

Sodoben turist, še posebej pa tisti bolj ozaveščen, je presenetljivo tankočuten in občutljiv, premišljen in odgovoren, ko se odloča za kraj preživljanja svojega prostega časa, spoznavanja novih ljudi in širjenja svojih obzorij. Ne prenese pohabljenega naravnega okolja, hitro sprevidi ponaredke, se obrne stran, odide, ne vrne se nikoli več. Doma naredi slabo reklamo, navkljub dobremu delu zaposlenih v celotni turistični verigi. Hoteli ali ne, Nemci (in ne samo oni), kot trenutno najštevilnejši potovalni narod in naši najpogostejši gostje, po opravljenih raziskavah postavljajo na prvo mesto pomembnosti med različnimi dejavniki pri izbiri kraja dopustovanja neokrnjenost in čistost naravnega okolja.

Človek, recimo mu moderen turist, vedno bolj čuti in prepoznava, da si v naravi resnično odpočije, in posebej ceni kraje in ljudi, kjer to svojo željo lahko podoživi in uresniči.

Zato je bilo tudi s turističnega vidika za Bled vitalnega pomena zoperstaviti se potopitvi Brja. Kot je bila včasih našim prednikom pomembna vsaka ped obdelovalne zemlje, takisto je dandanašnji, za žal že preveč pozidan Bled, ki je vse prevečkrat klonil pred takimi pritiski v preteklosti, pomembna prav vsaka ped še preostale prvobitne krajine. Gre namreč za nenadomestljivo vrednoto, ki Bledu še lahko omogoča vrhunski turizem, ki si ga želi in zasluži.

Vsak človekov poseg v prostor pušča posledice. Pri velikih posegih so posledice dostikrat pogubne.Trajnostni razvoj pomeni možnost trajnega sobivanja z naravo in razvoja tudi za prihodnje rodove. Nujno je skrbno tehtanje in premislek, pogosto je zaradi dolgoročnih in trajnih koristi modreje odstopiti od investicij, ki prinašajo le kratkotrajen izplen. Rezultat referenduma pred dvema letoma ohrabruje in navdušuje. Odločno kaže na raven ozaveščenosti občanov blejske občine, ki so se večinsko poistovetili s stališči Odbora za zaščito Save Dolinke. Turizem na Bledu je že tako dolgo prisoten, da je moč govoriti o bogati tradiciji, ki pa očitno odseva tudi v znanju in vesti domačinov o resničnih potrebah kraja, v katerem ustvarjajo to tradicijo.

Zato je rezultat referenduma nekako logična posledica in odraz novonastalega umevanja razvoja, posebej pa turizma, v celotni blejski občini in ne samo na Bledu. Poudarjam, v celi občini, saj je le tako blejski turizem lahko celosten in uspešen, in na kar je pokazala tudi podpora v vseh krajevnih skupnostih.

Za konec bi dodal še svoje mnenje, da to dolgotrajno, več kot šestletno branjenje doline Brja pred ''utopitvijo'', ni slučajno trajalo tako dolgo. Zadrega je bila postavljena na ogled celotni slovenski javnosti, in ker le-ta Bled z okolšno prepoznava kot naravno lepoto in vrednoto, se mi zdi, da se prav na Brjeh simbolno rojeva nova, trajnostna razvojna paradigma za celo Slovenijo. 

Zato je bil ta referendum še dodatno tako pomemben, kar so nam sporočili tudi številni odmevi iz domovine in tujine. 

 

Varovanje narave je nuja in ne fanatizem

Maja Vrtačnik, Boris Marinkovič

Veliki ekosistemi ustvarjajo klimatske razmere in življenjske pogoje na Zemlji. Človek s svojim delovanjem ruši naravno ravnovesje, ki ga je nemogoče ponovno vzpostaviti. Posledice poseganja v naravo so nepredvidljive in nepredstavljive. Najpomembnejši argumenti za čimbolj obsežno varovanje narave so:

priznanje vrednosti narave, etične obveznosti do vseh živih bitij in ohranjanje narave za bodoče generacije, zagotavljanje pogojev za obstoj človeštva,ohranjanje biološke raznovrstnosti, omogočanje doživetij v naravi, aktivnosti v prostem času, ki povečajo veselje do življenja, krepijo duševno in telesno zdravje, ter povečajo delovno zmogljivost. 
 
Z vstopom v EU smo dolžni upoštevati tudi določbe varovanja narave:
 
Konvencija o biološki raznovrstnosti – cilji so ohranjanje biološke raznovrstnosti in trajnostna uporaba njenih sestavnih delov ter poštena in pravična delitev koristi od uporabe genskih virov skupaj z ustreznim dostopom do njih in primernim dostopom ustreznih tehnologij ob upoštevanju vseh pravic do teh virov in tehnologij ter s
primernim financiranjem.
 
 
Ramsarska konvencija – države podpisnice so se zavezale, da bodo:
 
uvrščale mokrišča na seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje;
 
vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe;
 
podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljavcev mokrišč;
 
sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov ter v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.
 
 
Bernska konvencija – glavni cilj je ohranitev prostoživečega evropskega živalstva in rastlinstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov.
 
 
Alpska konvencija – glavni cilj je ohranitev Alp kot življenjskega prostora za človeštvo, živalstvo in rastlinstvo.
 
 
Evropska diploma – Svet Evrope jo podeljuje pomembnim evropskim zavarovanim območjem s primernim upravljanjem za pet let, po preverjanju stanja pa se njena veljavnost lahko podaljša (npr. Triglavski narodni park). 
 
Smernice za realizacijo teh konvencij določa vsaka država za sebe in jih uskladi z evropskimi. Smernice za realizacijo so: zaščita ptic (zaščita ptic in njihovega življenjskega prostora), favna – flora – habitat ( FFH) (zaščita prostoživečega živalstva in rastlinstva in ogroženih življenjskih prostorov).
 
Predstavitev načina varovanja narave in nadzora naravnih spomenikov ter zavarovanih in zaščitenih območjih v Visokih Turah bo v novembru 2006 na Bledu.
 
Vabljeni!
 

 

Naj bo Bled naš ponos

 

Gerhard Drese, vitez Oranje Nassau

Sem Nizozemec in živim s svojo ženo Slovenko na Bledu, zadnja leta na Koritnem. Do leta 1994 sem kot zobozdravnik delal na Nizozemskem. Poleg svojega dela sem opravljal več funkcij na socialnem in kulturnem področju, bil se član nadzornega sveta domov za starejše občane in ustanovitelj prve zobne ambulante za predšolske otroke na Nizozemskem. Za moje življenjsko delo sem bil odlikovan z znakom Vitez Oranje Nassau, ki ga daje kraljica zaslužnim državljanom. Že 30 let sem član Rotary kluba na Nizozemskem,  zdaj pa tudi častni član Rotary kluba Ljubljana. Živeti na tem prelepem Bledu je čudovito, vendar so stvari, ki mi ležijo na duši in bi jih rad povedal. Zdi se mi, da bi bilo potrebno veliko več narediti za pozitiven razvoj Bleda. Levo in desno slišim, da se veliko projektov in dogodkov ni realiziralo zaradi načrtnih nasprotovanj, veliko je bilo tudi netransparentnega. Zato od srca podpiram Listo za ljudi in prostor, ki s svojim entuzijazmom in poštenostjo poskuša, da bi se Bled, ki ga imamo radi, razvijal v miren, lep in predvsem naravi naklonjen kraj, ki ga obiskujejo ljudje iz vseh kontinentov sveta.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv