Archive for the ‘Brez kategorije’ Category

Vabilo na odprti pogovor o strategiji turističnega razvoja

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se že konec novembra odločili, da v januarju 2018 pripravimo v blejski knjižnici odprti pogovor z naslovom Daljnosežni pogled na blejski turizem. Takrat še nismo poznali poteka sprejemanja nove turistične strategije. Kljub temu, da je javna predstavitev bila 11.1., se nam zdi primerno pripraviti bolj sproščen pogovor na to temo, kar bo zdaj tudi lažje, ker poznamo  gradivo.

Društvo za varstvo okolja je nevladna organizacija, ki se ukvarja predvsem z blejskim okoljem.

Med naše dosežke spadajo:
-zaščita doline Brje pred potopitvijo (doinstalacija HE Moste 1998 in 2004),
-nakup zemljišča v dolini,
-popis in izdelava karte rastišč invazivnih tuerodnih rastlin v občini (in posledično sodelovanje
v treh projektih na to temo-ZVN + Čebelarska zveza Gorenjska, RAGOR, Občina Bled..)
-izobrazba naših Vodnikov-čuvajev za vodenje po blejskih naravnih znamenitostih in priprava
več poti za vodenje (po naravi v: Brje, Bohinjska Bela, Selo-Ribno-Koritno, Vintgar…) ,
brezplačni ogledi za slovenske šole (projekt MOP)
-skrbništvo nad naravno vrednoto Povirje pod Višcami (pogodba ZNV, DVO, Občina)
-skrbništvo blejskih labodov (skupaj s Sava hoteli Bled)
-spremljanje stanja okolja in narave ter aktivnosti, ki se v prostoru dogajajo (spremljanje
sprejemanja prostorskih dokumentov in sodelovanje na javnih razgrnitvah, akcijsko
ukrepanje ob raznih domnevno neprimernih ali nezakonitih dejanjih v okolju…)
-dajanje pobud in idej za izboljšanje stanja okolja
-sodelovanje v odboru ZERO Waste
-sodelovanje pri projektu Zelena shema
-od leta 2008 v blejski knjižnici pripravimo 6-7 predavanj letno
-otroški program na Krogu prijatelstva (10x)
-festival glasbe rastlin
…
Bled je kraj, kjer premoremo cca 75 naravnih vrednot (NV), več kot 300 kulturnih spomenikov, Natura 2000 in cca 100 jam. Da bi vse to lahko pokazali zainteresiranim turistom, je te znamenitosti treba ohraniti. Na žalost sistem varovanja NV v RS ne deluje tako, kot bi si želeli, kmet ima več pravic nad naravo, kot pa Zavod za varstvo narave, zato je sistem varovanja (in »vzdrževanja, aktivnega ohranjanja«) treba prilagoditi na lokalni ravni. Predstavili bi možnosti varovanja na naš način.. V naravi nekatere približati obiskovalcem, nekatere pa tudi ne. Okolje, narava, voda, mir, prijaznost, dobra (lokalna) hrana, urejen promet, varnost in občutek domačnosti je tisto, zaradi česar turisti pridejo sem. V društvu imamo znanje, kako te vrednote ohraniti.

Vse to in še več bi vam radi predstavili v Knjižnici Bled v četrtek, 25.1.2018 ob 18uri

Lep pozdrav in nasvidenje v naši knjižnici
člani Društva,

Miro Kapus, predsednik,
Miha Žvan, tajnik

Predavanje bo v SREDO, 27.9.2017 ob 18h v Knjižnici Bled

Leto z blejskimi labodi-zgodbe, prigode in dogodivščine blejskih labodov, za katere skupaj s podjetjem Sava Hoteli Bled d.d. v Društvu za vsrstvo okolja Bled skrbimo zadnje leto. Kdo so, od kod prihajajo, njihovi problemi, navade in značilnosti.    Nekaj strokovnih podatkov, več pa o njihovem življenju na Bledu iz lastnih izkušenj in opazovanj, pa tudi o drugih ptičjih pritepencih na jezeru čez leto.

Predaval bo Miha Žvan, ki se v društvu ukvarja s temi lepimi blejskimi pticami. Predavanje je primerno tudi za mlajše.

Človeku, celotni družbi je skozi premišljeni vzgojno izobraževalni sistem, bilo vsiljeno pridelovanje hrane, ki ima za človeka, živali in naravo pogubne posledice! Ne samo,da si zaradi uporabe sredstev za zatiranje škodljivcev uničujemo lastno zdravje, da bolehamo vsi, da s tem uničujemo naravo, na ta način pridelana hrana povečuje tudi stroške pridelovalcem. Če k temu dodamo še globalni trg s hrano ni čudno, da delo pa naj bo kakršnokoli že ni cenjeno, ni dovolj stimulirano! Vsekakor je ta način pridelave hrane, ki je v veljavi sedaj ena od stvari, ki so jo želeli uresničiti, da bi vpeljali novo svetovno ureditev!

Kaj dobimo, kakšne prednosti, kakšen vpliv na naše življenje na lokalni ravni bi imela zasaditev Sadno zelenjavnega gozda?

Pri postavitvi sadno zelenjavnega gozda samo posnemamo kaj se dogaja v pravem gozdu, kjer se na nek način vrši permakultura, to je prekrivanje tal z odpadlim listjem, vejevjem, kjer se na ta način ne samo ohranja vrhnja humusna plast, ampak se le ta celo debeli in kar ima za  posledico bujno visoko rast. Vsi vemo,da nam gozd nudi obilo svojih darov in postavitev sadno zelenjavnega gozda bi nam ponudila v življenju take pozitivne spremembe, ki bi v vseh pogledih obogatile naše življenje!

• Najvažneše je, da je hrana pridelana na ta način zdrava brez uporabe kakršnih koli strupov! Posledično bi se povrnilo zdravje ljudem, živalim in rastlinam!
• Narava bi si opomogla, reke in morja bi bile zopet čiste!
• Če govorimo samo za Bled; pričela bi se odvijati čisto druga oblika turizma, kjer bi bil poudarek na zdravi lokalno pridelani hrani. Višji nivo ponudbe, ki bi za sabo potegnil še druge podobne dejavnosti povezane z zdravjem!
• Donos na ha obdelovalne površine je daleč najvišji!
• Postavitev sadno zelenjavnega gozda zahteva razen v prvih treh letih daleč najmanj vloženega dela. Človek postane na ta način samo še nabiralec in nič več suženj dela, ker se narava in rastline v njej same obnavljajo in človek kasneje samo še malenkostno posega v dogajanje v tem gozdu!
• Življenje na tak način mu zopet povrne čas  (katerega mu v tem načinu tako zelo primanjkuje) Čas, ki ga lahko preživi za svojo dušo, ali za svojega ljubečega partnerja in čas, ki ga bo lahko v veliko večji meri posvetil svojim otrokom!

Če k temu dodamo še pridelovanje žit po knjigi Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice (njega je gnala misel kako tudi na zemlji živeti in pridelovati rastline in sadeže brez odvečnega in mukotrpnega dela) pa že dobimo obilo pridelkov, ki lahko razen mesa in mlečnih izdelkov obogatijo naš jedilnik z zdravo lokalno pridelano hrano!

Mladen Makarov

glej tudi:

http://rastline.mojforum.si/rastline-about3261-0-asc-0.html

Društvo za varstvo okolja Bled vabi novinarje slovenskih medijev, občane in prijatelje Bleda, da svojo pozornost namenijo dogodku /shodu, ki ga načrtujemo v nedeljo, dne 6.11.2016 ob 10.30 uri, ko se bomo zbrali v parku med občino in spodnjim prostorom ob TVD Partizan na Bledu.

Namen shoda je, da na mestu dogodka opozorimo blejsko in tudi širšo slovensko javnost na dogajanje v najožjem središču Bleda. Zasebni lastnik zemljišča, ki je podjetje Taxus&co., je brezobzirno posegel v prostor na način, ki ni skladen niti z občinskimi načrti niti z režimom varstva kulturne dediščine. Celotno zemljišče (površine 2300 m2) je v višini okoli 1m nasul z gramoznim materialom, ga s škarpami razmejil do sosednjih zemljišč in s tem spremenil konfiguracijo / relief terena ter samovoljno spremenil namembnost rabe prostora iz parka v parkirišče, ki ga že neovirano trži. Dobesedno pred občinskimi vrati. Dodati je potrebno, da indici dopuščajo domnevo, da se to ni zgodilo brez predhodnih dogovorov z občinskimi predstavniki oziroma brez njihovega tihega soglasja.

Pri zemljišču gre za območje TVD Partizan (Sokolski dom), ki obsega 4 parcele, dve od njih je sedanji lastnik pred letom dni kupil na dražbi. Celotno območje je območje registrirane kulturne dediščine EŠD 14172 Bled – Sokolski dom, obenem leži znotraj kulturne dediščine EŠD 13232 Bled Ambient Bleda ter v vplivnem območju spomenika državnega pomena EŠD 24 Bled – Blejski grad. V prostorskih aktih je območje opredeljeno kot območje parka z objekti. In prav parkovne površine na vzhodni jezerski obali, kamor sodi tudi predmetno zemljišče, predstavljajo eno od najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda (h katerim štejemo tudi Blejsko jezero, otok, grad, cerkev sv. Martina, gručasta stara vaška jedra, obdana s sadovnjaki, območja vil in starejših hotelov, zelene površine na jezerski obali, gozd na osamelcih okrog jezera, ledeniške morene v okolici jezerske sklede in dolinah Save Dolinke in Save Bohinjke).

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje Bleda z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine opredeljeno kot pomembno na nacionalni ravni. Opredelitev zavezuje, da se v nadaljnjem prostorskem razvoju varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno dediščino. Brezobzirnost in samovolja lastnika zemljišča je pri poseganju v ta prostor nedopustna in nevzdržna. Najnevarnejša oblika samovolje so prav posegi v prostor, še posebej, ko gre za prostor kulturne dediščine, za katere pa lastnik kulturno varstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa ni pridobil.

Primer podjetja Taxus&co ni edini. Iz obdobja zadnjih let naj naštejemo le tiste, ki se nahajajo v doživljajskem prostoru obiskovalcev Bleda.
V Zdraviliškem parku, ki ga ščiti opredeljen status vrtno arhitekturne dediščine, so bila v sklopu saniranja škode, ki je na drevnini nastala po žledolomu leta 2014, odstranjena tudi drevesa, ki niso bila neobnovljivo poškodovana. Nastalo praznino so nadomestili z okrasnimi travami. Izgled vzhodnega dela parka po pretiranem posegu vzbuja asociacijo na oskubljeno kuro.

Občina je na neustrezen in nedopusten način posegla tudi v naravno vrednoto mokrišče Njivice, ki se nahaja v priobalnem pasu v območju zahodno od Vile Bled.

Na Mlinem, čez cesto pri Vili Bled, na pobočju pod zasebnim zdravstvenim zavodom, je občina dopustila, da je lastnik zemljišča v skalno steno posegel na način, da je pridobil prostor za postavitev novih zgradb. Gre za ambientalno zaščiteno območje. V prostoru ostaja »velika rana«.

Za kakšen namen je občina poškodovala naravno vrednoto ledeniška morena v območju otroškega vrtca, ni znano. V prostoru ostaja degradirana morena in preveliko parkirišče pod njo.

Iz okoljevarstvenega vidika pa posebno izstopa problem gospodarjenja z Blejskim jezerom – varovano naravno vrednoto, ki v neločljivi družbi z otokom in gradom uteleša podobo Bleda – svetovno znano turistično destinacijo.

Dejstvo, da je jezero je ledeniškega izvora, torej po svoji izvorni naravi posebno občutljivo za nadaljnji obstoj, zavezuje, da se z njim upravlja in gospodari posebno preudarno in skrbno, skladno z varstvenim režimom. Ohranjanje kakovosti vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnega okolja je torej vitalnega pomena za dobro stanje jezera.

Čista in prosojna voda v jezeru je tisto, kar vsi pričakujemo od »alpskega bisera« in ne nazadnje kvaliteta, ki omogoča tudi najvišjo kakovostno raven blejskega turizma, na katero pa ima zlasti v zadnjih dveh letih izrazito negativen vpliv prav njegova intenzivnost in masovnost. Ta se odraža tudi v vedno večjih interesih in potrebi po rabi prostora zlasti v območju jezerske sklede, kjer bi moral biti vsak poseg še posebej skrbno načrtovan in premišljen. Člani društva za varstvo okolja Bled smo še posebej zaskrbljeni, ker so se posamezni posegi z negativnimi vplivi na okolje in jezero izvedli čez noč, brez ustreznih dovoljenj pristojnih inštitucij. Posledice so očitne. Poraslost z naravnim rastlinjem je vse manjša, vse bolj pa se razraščata invazivni drevesni vrsti “akacija” in visoki pajesen, kar poleg negativnega estetskega učinka zaradi zmanjšane biodiverzitete vpliva tudi na povečano spiranje hranil v jezero. Ključnega pomena za trajnostno rabo in ohranjanje vodnih virov je, da se intenzivnost turizma prilagodi kapacitetam prostora ter poleg ukrepov, kot so popolna sanacija kanalizacije, ureditev odvajanja meteorne vode ob jezeru, izgradnja čistilne naprave in preusmeritev prometa in parkirišč od jezera, sprejme tudi dolgoročni občinski program za gospodarjenje z jezerom. Akt bo v izredno občutljivem ožjem prostoru pojezerja, s strožjimi določili preprečeval oziroma omejil posege in posamezne dejavnosti z negativnimi vplivi na stanje jezera.

Dobro oz. odlično stanje jezera je nujno za uspešno turistično trženje, kar pomeni, da je potrebno dejavnosti v pojezerju skrbno načrtovati in uskladiti z zahtevo in potrebo po čisti vodi v jezeru. Vplivno območje Blejskega jezera je majhno (>10 km2) in ob primerni infrastrukturni ureditvi razmeroma lahko obvladljivo. Prostorski in ureditveni načrti so ključni dokumenti, ki urejajo prostorsko ureditev in narekujejo intenzivnost izrabe v vplivnem območju jezera.

Zaradi teh razlogov smo pred leti predlagali predstavnikom občine, da se ustanovi strokovna komisija, ki bi s stališča varovanja jezera presojala posege na jezeru in v vplivnem območju jezera. Občina predloga o strokovni obravnavi problematike ni sprejela.

A se dogaja, da naraščajoče število obiskovalcev Bleda, ki je posebno izrazito v času kopalne sezone in v območju jezerske sklede, povzroča probleme, ki jih občina ne obvladuje. Gre za probleme, ki se navezujejo na rabo vodnih površin, priobalnega območja in vplivnega območja jezera. Občina je s sprejetjem odloka o vodnem režimu pomembno razširila krog uporabnikov vodnih površin, ne zagotavlja pa učinkovitega nadzora nad spoštovanjem tega odloka. Kopanja izven za to določenih lokacij občina ne obvladuje. Parkiranje »na črno« v istih območjih je seveda spremljajoč pojav.

S povečanim obiskom Bleda, ki ga spremlja povečana prometna obremenitev, je vse večji problem zagotavljanje urejenih parkirišč. Pri reševanju te problematike je občina nekonsistentna. Usmeritve za postopno razreševanje te problematike so v OPN jasno opredeljene in določajo največji možen umik prometa in parkirišč izven jezerske sklede. Med drugim se navezujejo na izgradnjo severne obvoznice in področja Seliš. Oboje je praktično v teku. Z lokacijskim načrtom je bilo pred leti določeno večje število parkirišč (čez 200) na Selišah, v zadnjem popravku tega je občina, upoštevajoč želje investitorjev, zmanjšala število na 75.

Na koncu lahko ugotovimo, da gre proces razvoja turistične dejavnosti na Bledu očitno v smeri množičnega turizma, katerega značilnost je prav ekspanzija v prostor. Kolateralna škoda so posegi v prostor in raba prostora, ki je v nasprotju z režimi varstva okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine. Z vidika trajnostnega razvoja, torej v smislu ohranjanja tega prostora tudi za bodoče rodove, je tak razvoj nesprejemljiv.

Na Bledu imamo problem, da nam lokalna oblast ni ravno zaveznik v naših prizadevanjih, ki so usmerjena v spoštovanje varstvenih režimov, ki določajo varovanje, ohranjanje in vzdrževanje naravno ohranjenih območij in kulturne dediščine, saj v tem vidi bolj omejitve in oviro za gospodarski razvoj, manj pa prednosti.

V prostoru Blejskega kota se nam dogaja nekaj podobnega, kot se nam je zgodilo na področju gospodarstva s privatizacijo nekdaj skupne družbene lastnine. Brezobzirni in samovoljni posegi privatnih in kapitalskih interesov v varovani prostor naravnih vrednot, kulturne dediščine in v območja najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda, v svojem bistvu niso nič drugega kot prisvajanje javnega dobra. Sebični interesi lastnikov nepremičnin in investitorjev kapitala v prostor, gre za »strateško zanimive investicije«, brezobzirno uresničujejo svoje načrte. Da kot kolateralna škoda njihovega početja v prostoru ostaja degradirana ali celo uničena kulturna dediščina in naravne vrednote jih ne zanima. Svoj osebni interes brezkompromisno postavljajo nad javnega. Utemeljeno se postavlja vprašanje, kako ta trend ustaviti? Kdo ga sploh lahko ustavi?
Ker ohranjanje Blejskega kota z vsemi prepoznavnimi značilnostmi ni le lokalni interes, temveč gre za interes na nacionalni ravni, bi si pri naših prizadevanjih želeli širše podpore in pozornosti.

Društvo za varstvo okolja Bled Bled, 31.10.2016

Miro Kapus, predsednik

http://www.delo.si/arhiv/namesto-parka-na-bledu-parkirisce.html

http://www.gorenjskiglas.si/article/20160816/C/160819880/1082/1009/naj-bo-park–ne-parkirisce-

Vabimo vas na

PIŠKOVICA 2011

Edo Marinček, pisatelj, mislec »prepovedanih misli« in ljubeči sopotnik sveta.

Materino mleko je veliko več. Je prstni odtis evolucije osebno. Vsebuje neposredno formulo raja na Zemlji. Kdor te formule ne spoštuje, mora po zakonu življenja samega trajno zapustiti fantastično zgodbo z imenom: Življenje. Tudi človeštvo samo. Vesolje se dobro znajde z nami ali brez nas. Polnokrvnost omogoča realno vračanje našega osebnega življenja in tudi človeštva v resnični raj tu na Zemlji.

Tisto, česar ne zmoreta ne kapitalizem in ne komunizem. Je, rečeno z vso dolžno skromnostjo do Velikega, zadnja priložnost sveta.

Predavanje bo v četrtek, 24.3.2011 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.

shrani in natisni plakat.pdf  

poslušaj ali shrani predavanje

Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio in Miro Kapus, univ. dipl. ing. gozd na podlagi smernic Zavoda za naravo Kranj in Zavoda za gozdove Bled

Društvo za varstvo okolja Bled

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Miro Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled