Archive for the ‘Brez kategorije’ Category

v Knjižnici na Bledu v četrtek, 25.1.2018 ob 18h

Vabilo na odprti pogovor o strategiji turističnega razvoja

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se že konec novembra odločili, da v januarju 2018 pripravimo v blejski knjižnici odprti pogovor z naslovom Daljnosežni pogled na blejski turizem. Takrat še nismo poznali poteka sprejemanja nove turistične strategije. Kljub temu, da je javna predstavitev bila 11.1., se nam zdi primerno pripraviti bolj sproščen pogovor na to temo, kar bo zdaj tudi lažje, ker poznamo  gradivo.

Društvo za varstvo okolja je nevladna organizacija, ki se ukvarja predvsem z blejskim okoljem.

Med naše dosežke spadajo:
-zaščita doline Brje pred potopitvijo (doinstalacija HE Moste 1998 in 2004),
-nakup zemljišča v dolini,
-popis in izdelava karte rastišč invazivnih tuerodnih rastlin v občini (in posledično sodelovanje
v treh projektih na to temo-ZVN + Čebelarska zveza Gorenjska, RAGOR, Občina Bled..)
-izobrazba naših Vodnikov-čuvajev za vodenje po blejskih naravnih znamenitostih in priprava
več poti za vodenje (po naravi v: Brje, Bohinjska Bela, Selo-Ribno-Koritno, Vintgar…) ,
brezplačni ogledi za slovenske šole (projekt MOP)
-skrbništvo nad naravno vrednoto Povirje pod Višcami (pogodba ZNV, DVO, Občina)
-skrbništvo blejskih labodov (skupaj s Sava hoteli Bled)
-spremljanje stanja okolja in narave ter aktivnosti, ki se v prostoru dogajajo (spremljanje
sprejemanja prostorskih dokumentov in sodelovanje na javnih razgrnitvah, akcijsko
ukrepanje ob raznih domnevno neprimernih ali nezakonitih dejanjih v okolju…)
-dajanje pobud in idej za izboljšanje stanja okolja
-sodelovanje v odboru ZERO Waste
-sodelovanje pri projektu Zelena shema
-od leta 2008 v blejski knjižnici pripravimo 6-7 predavanj letno
-otroški program na Krogu prijatelstva (10x)
-festival glasbe rastlin

Bled je kraj, kjer premoremo cca 75 naravnih vrednot (NV), več kot 300 kulturnih spomenikov, Natura 2000 in cca 100 jam. Da bi vse to lahko pokazali zainteresiranim turistom, je te znamenitosti treba ohraniti. Na žalost sistem varovanja NV v RS ne deluje tako, kot bi si želeli, kmet ima več pravic nad naravo, kot pa Zavod za varstvo narave, zato je sistem varovanja (in »vzdrževanja, aktivnega ohranjanja«) treba prilagoditi na lokalni ravni. Predstavili bi možnosti varovanja na naš način.. V naravi nekatere približati obiskovalcem, nekatere pa tudi ne. Okolje, narava, voda, mir, prijaznost, dobra (lokalna) hrana, urejen promet, varnost in občutek domačnosti je tisto, zaradi česar turisti pridejo sem. V društvu imamo znanje, kako te vrednote ohraniti.

Vse to in še več bi vam radi predstavili v Knjižnici Bled v četrtek, 25.1.2018 ob 18uri

Lep pozdrav in nasvidenje v naši knjižnici
člani Društva,

Miro Kapus, predsednik,
Miha Žvan, tajnik

LETO Z BLEJSKIMI LABODI

Predavanje bo v SREDO, 27.9.2017 ob 18h v Knjižnici Bled

Leto z blejskimi labodi-zgodbe, prigode in dogodivščine blejskih labodov, za katere skupaj s podjetjem Sava Hoteli Bled d.d. v Društvu za vsrstvo okolja Bled skrbimo zadnje leto. Kdo so, od kod prihajajo, njihovi problemi, navade in značilnosti.    Nekaj strokovnih podatkov, več pa o njihovem življenju na Bledu iz lastnih izkušenj in opazovanj, pa tudi o drugih ptičjih pritepencih na jezeru čez leto.

Predaval bo Miha Žvan, ki se v društvu ukvarja s temi lepimi blejskimi pticami. Predavanje je primerno tudi za mlajše.

 

431nilska

bled roza 12

Sadno zelenjavni gozd

gozdČloveku, celotni družbi je skozi premišljeni vzgojno izobraževalni sistem, bilo vsiljeno pridelovanje hrane, ki ima za človeka, živali in naravo pogubne posledice! Ne samo,da si zaradi uporabe sredstev za zatiranje škodljivcev uničujemo lastno zdravje, da bolehamo vsi, da s tem uničujemo naravo, na ta način pridelana hrana povečuje tudi stroške pridelovalcem. Če k temu dodamo še globalni trg s hrano ni čudno, da delo pa naj bo kakršnokoli že ni cenjeno, ni dovolj stimulirano! Vsekakor je ta način pridelave hrane, ki je v veljavi sedaj ena od stvari, ki so jo želeli uresničiti, da bi vpeljali novo svetovno ureditev!

Kaj dobimo, kakšne prednosti, kakšen vpliv na naše življenje na lokalni ravni bi imela zasaditev Sadno zelenjavnega gozda?

Pri postavitvi sadno zelenjavnega gozda samo posnemamo kaj se dogaja v pravem gozdu, kjer se na nek način vrši permakultura, to je prekrivanje tal z odpadlim listjem, vejevjem, kjer se na ta način ne samo ohranja vrhnja humusna plast, ampak se le ta celo debeli in kar ima za  posledico bujno visoko rast. Vsi vemo,da nam gozd nudi obilo svojih darov in postavitev sadno zelenjavnega gozda bi nam ponudila v življenju take pozitivne spremembe, ki bi v vseh pogledih obogatile naše življenje!

  • Najvažneše je, da je hrana pridelana na ta način zdrava brez uporabe kakršnih koli strupov! Posledično bi se povrnilo zdravje ljudem, živalim in rastlinam!
  • Narava bi si opomogla, reke in morja bi bile zopet čiste!
  • Če govorimo samo za Bled; pričela bi se odvijati čisto druga oblika turizma, kjer bi bil poudarek na zdravi lokalno pridelani hrani. Višji nivo ponudbe, ki bi za sabo potegnil še druge podobne dejavnosti povezane z zdravjem!
  • Donos na ha obdelovalne površine je daleč najvišji!
  • Postavitev sadno zelenjavnega gozda zahteva razen v prvih treh letih daleč najmanj vloženega dela. Človek postane na ta način samo še nabiralec in nič več suženj dela, ker se narava in rastline v njej same obnavljajo in človek kasneje samo še malenkostno posega v dogajanje v tem gozdu!
  • Življenje na tak način mu zopet povrne čas  (katerega mu v tem načinu tako zelo primanjkuje) Čas, ki ga lahko preživi za svojo dušo, ali za svojega ljubečega partnerja in čas, ki ga bo lahko v veliko večji meri posvetil svojim otrokom!

Če k temu dodamo še pridelovanje žit po knjigi Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice (njega je gnala misel kako tudi na zemlji živeti in pridelovati rastline in sadeže brez odvečnega in mukotrpnega dela) pa že dobimo obilo pridelkov, ki lahko razen mesa in mlečnih izdelkov obogatijo naš jedilnik z zdravo lokalno pridelano hrano!

Mladen Makarov

glej tudi:

http://rastline.mojforum.si/rastline-about3261-0-asc-0.html

SHOD V PODPORO VZPOSTAVITVI PARKA

 

 

1994-2005

Društvo za varstvo okolja Bled vabi novinarje slovenskih medijev, občane in prijatelje Bleda, da svojo pozornost namenijo dogodku /shodu, ki ga načrtujemo v nedeljo, dne 6.11.2016 ob 10.30 uri, ko se bomo zbrali v parku med občino in spodnjim prostorom ob TVD Partizan na Bledu.

Namen shoda je, da na mestu dogodka opozorimo blejsko in tudi širšo slovensko javnost na dogajanje v najožjem središču Bleda. Zasebni lastnik zemljišča, ki je podjetje Taxus&co., je brezobzirno posegel v prostor na način, ki ni skladen niti z občinskimi načrti niti z režimom varstva kulturne dediščine. Celotno zemljišče (površine 2300 m2) je v višini okoli 1m nasul z gramoznim materialom, ga s škarpami razmejil do sosednjih zemljišč in s tem spremenil konfiguracijo / relief terena ter samovoljno spremenil namembnost rabe prostora iz parka v parkirišče, ki ga že neovirano trži. Dobesedno pred občinskimi vrati. Dodati je potrebno, da indici dopuščajo domnevo, da se to ni zgodilo brez predhodnih dogovorov z občinskimi predstavniki oziroma brez njihovega tihega soglasja.

1Pri zemljišču gre za območje TVD Partizan (Sokolski dom), ki obsega 4 parcele, dve od njih je sedanji lastnik pred letom dni kupil na dražbi. Celotno območje je območje registrirane kulturne dediščine EŠD 14172 Bled – Sokolski dom, obenem leži znotraj kulturne dediščine EŠD 13232 Bled Ambient Bleda ter v vplivnem območju spomenika državnega pomena EŠD 24 Bled – Blejski grad. V prostorskih aktih je območje opredeljeno kot območje parka z objekti. In prav parkovne površine na vzhodni jezerski obali, kamor sodi tudi predmetno zemljišče, predstavljajo eno od najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda (h katerim štejemo tudi Blejsko jezero, otok, grad, cerkev sv. Martina, gručasta stara vaška jedra, obdana s sadovnjaki, območja vil in starejših hotelov, zelene površine na jezerski obali, gozd na osamelcih okrog jezera, ledeniške morene v okolici jezerske sklede in dolinah Save Dolinke in Save Bohinjke).

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje Bleda z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine opredeljeno kot pomembno na nacionalni ravni. Opredelitev zavezuje, da se v nadaljnjem prostorskem razvoju varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno dediščino. Brezobzirnost in samovolja lastnika zemljišča je pri poseganju v ta prostor nedopustna in nevzdržna. Najnevarnejša oblika samovolje so prav posegi v prostor, še posebej, ko gre za prostor kulturne dediščine, za katere pa lastnik kulturno varstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa ni pridobil.

Primer podjetja Taxus&co ni edini. Iz obdobja zadnjih let naj naštejemo le tiste, ki se nahajajo v doživljajskem prostoru obiskovalcev Bleda.
V Zdraviliškem parku, ki ga ščiti opredeljen status vrtno arhitekturne dediščine, so bila v sklopu saniranja škode, ki je na drevnini nastala po žledolomu leta 2014, odstranjena tudi drevesa, ki niso bila neobnovljivo poškodovana. Nastalo praznino so nadomestili z okrasnimi travami. Izgled vzhodnega dela parka po pretiranem posegu vzbuja asociacijo na oskubljeno kuro.

njivceObčina je na neustrezen in nedopusten način posegla tudi v naravno vrednoto mokrišče Njivice, ki se nahaja v priobalnem pasu v območju zahodno od Vile Bled.

Na Mlinem, čez cesto pri Vili Bled, na pobočju pod zasebnim zdravstvenim zavodom, je občina dopustila, da je lastnik zemljišča v skalno steno posegel na način, da je pridobil prostor za postavitev novih zgradb. Gre za ambientalno zaščiteno območje. V prostoru ostaja »velika rana«.

Za kakšen namen je občina poškodovala naravno vrednoto ledeniška morena v območju otroškega vrtca, ni znano. V prostoru ostaja degradirana morena in preveliko parkirišče pod njo.

Iz okoljevarstvenega vidika pa posebno izstopa problem gospodarjenja z Blejskim jezerom – varovano naravno vrednoto, ki v neločljivi družbi z otokom in gradom uteleša podobo Bleda – svetovno znano turistično destinacijo.

Dejstvo, da je jezero je ledeniškega izvora, torej po svoji izvorni naravi posebno občutljivo za nadaljnji obstoj, zavezuje, da se z njim upravlja in gospodari posebno preudarno in skrbno, skladno z varstvenim režimom. Ohranjanje kakovosti vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnega okolja je torej vitalnega pomena za dobro stanje jezera.

Čista in prosojna voda v jezeru je tisto, kar vsi pričakujemo od »alpskega bisera« in ne nazadnje kvaliteta, ki omogoča tudi najvišjo kakovostno raven blejskega turizma, na katero pa ima zlasti v zadnjih dveh letih izrazito negativen vpliv prav njegova intenzivnost in masovnost. Ta se odraža tudi v vedno večjih interesih in potrebi po rabi prostora zlasti v območju jezerske sklede, kjer bi moral biti vsak poseg še posebej skrbno načrtovan in premišljen. Člani društva za varstvo okolja Bled smo še posebej zaskrbljeni, ker so se posamezni posegi z negativnimi vplivi na okolje in jezero izvedli čez noč, brez ustreznih dovoljenj pristojnih inštitucij. Posledice so očitne. Poraslost z naravnim rastlinjem je vse manjša, vse bolj pa se razraščata invazivni drevesni vrsti “akacija” in visoki pajesen, kar poleg negativnega estetskega učinka zaradi zmanjšane biodiverzitete vpliva tudi na povečano spiranje hranil v jezero. Ključnega pomena za trajnostno rabo in ohranjanje vodnih virov je, da se intenzivnost turizma prilagodi kapacitetam prostora ter poleg ukrepov, kot so popolna sanacija kanalizacije, ureditev odvajanja meteorne vode ob jezeru, izgradnja čistilne naprave in preusmeritev prometa in parkirišč od jezera, sprejme tudi dolgoročni občinski program za gospodarjenje z jezerom. Akt bo v izredno občutljivem ožjem prostoru pojezerja, s strožjimi določili preprečeval oziroma omejil posege in posamezne dejavnosti z negativnimi vplivi na stanje jezera.

Dobro oz. odlično stanje jezera je nujno za uspešno turistično trženje, kar pomeni, da je potrebno dejavnosti v pojezerju skrbno načrtovati in uskladiti z zahtevo in potrebo po čisti vodi v jezeru. Vplivno območje Blejskega jezera je majhno (>10 km2) in ob primerni infrastrukturni ureditvi razmeroma lahko obvladljivo. Prostorski in ureditveni načrti so ključni dokumenti, ki urejajo prostorsko ureditev in narekujejo intenzivnost izrabe v vplivnem območju jezera.

Zaradi teh razlogov smo pred leti predlagali predstavnikom občine, da se ustanovi strokovna komisija, ki bi s stališča varovanja jezera presojala posege na jezeru in v vplivnem območju jezera. Občina predloga o strokovni obravnavi problematike ni sprejela.

sept-2016-mlinoA se dogaja, da naraščajoče število obiskovalcev Bleda, ki je posebno izrazito v času kopalne sezone in v območju jezerske sklede, povzroča probleme, ki jih občina ne obvladuje. Gre za probleme, ki se navezujejo na rabo vodnih površin, priobalnega območja in vplivnega območja jezera. Občina je s sprejetjem odloka o vodnem režimu pomembno razširila krog uporabnikov vodnih površin, ne zagotavlja pa učinkovitega nadzora nad spoštovanjem tega odloka. Kopanja izven za to določenih lokacij občina ne obvladuje. Parkiranje »na črno« v istih območjih je seveda spremljajoč pojav.

S povečanim obiskom Bleda, ki ga spremlja povečana prometna obremenitev, je vse večji problem zagotavljanje urejenih parkirišč. Pri reševanju te problematike je občina nekonsistentna. Usmeritve za postopno razreševanje te problematike so v OPN jasno opredeljene in določajo največji možen umik prometa in parkirišč izven jezerske sklede. Med drugim se navezujejo na izgradnjo severne obvoznice in področja Seliš. Oboje je praktično v teku. Z lokacijskim načrtom je bilo pred leti določeno večje število parkirišč (čez 200) na Selišah, v zadnjem popravku tega je občina, upoštevajoč želje investitorjev, zmanjšala število na 75.

Na koncu lahko ugotovimo, da gre proces razvoja turistične dejavnosti na Bledu očitno v smeri množičnega turizma, katerega značilnost je prav ekspanzija v prostor. Kolateralna škoda so posegi v prostor in raba prostora, ki je v nasprotju z režimi varstva okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine. Z vidika trajnostnega razvoja, torej v smislu ohranjanja tega prostora tudi za bodoče rodove, je tak razvoj nesprejemljiv.

Na Bledu imamo problem, da nam lokalna oblast ni ravno zaveznik v naših prizadevanjih, ki so usmerjena v spoštovanje varstvenih režimov, ki določajo varovanje, ohranjanje in vzdrževanje naravno ohranjenih območij in kulturne dediščine, saj v tem vidi bolj omejitve in oviro za gospodarski razvoj, manj pa prednosti.

V prostoru Blejskega kota se nam dogaja nekaj podobnega, kot se nam je zgodilo na področju gospodarstva s privatizacijo nekdaj skupne družbene lastnine. Brezobzirni in samovoljni posegi privatnih in kapitalskih interesov v varovani prostor naravnih vrednot, kulturne dediščine in v območja najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda, v svojem bistvu niso nič drugega kot prisvajanje javnega dobra. Sebični interesi lastnikov nepremičnin in investitorjev kapitala v prostor, gre za »strateško zanimive investicije«, brezobzirno uresničujejo svoje načrte. Da kot kolateralna škoda njihovega početja v prostoru ostaja degradirana ali celo uničena kulturna dediščina in naravne vrednote jih ne zanima. Svoj osebni interes brezkompromisno postavljajo nad javnega. Utemeljeno se postavlja vprašanje, kako ta trend ustaviti? Kdo ga sploh lahko ustavi?
Ker ohranjanje Blejskega kota z vsemi prepoznavnimi značilnostmi ni le lokalni interes, temveč gre za interes na nacionalni ravni, bi si pri naših prizadevanjih želeli širše podpore in pozornosti.

Društvo za varstvo okolja Bled Bled, 31.10.2016

Miro Kapus, predsednik

 

http://www.delo.si/arhiv/namesto-parka-na-bledu-parkirisce.html

http://www.gorenjskiglas.si/article/20160816/C/160819880/1082/1009/naj-bo-park–ne-parkirisce-

partizan

Protected: loop air show 2013

This content is password protected. To view it please enter your password below:

Čistilna akcija Piškovica

Vabimo vas na

PIŠKOVICA 2011

Po zaščitenem območju Piškovice in okolici. Pregledali in očistili bi širše območje Piškovice z obalo Save Dolinke proti Vintgarju.
 
Priporočamo delovne rokavice, primerno obutev in dobro voljo, poskrbeli bomo za vreče. Po zaključku akcije Blejski mladinski center vabi na Olimpijski trg na prigrizek in zabavo. 
 
Zbor udeležencev je v SOBOTO,26.marca2011 ob 8.30h pri prostoru za Rafting v Piškovici.
 
Pridite na prijeten in koristen dogodek!
 
 

Polnokrvni ključ raja na Zemlji

Edo Marinček, pisatelj, mislec »prepovedanih misli« in ljubeči sopotnik sveta.

Materino mleko je veliko več. Je prstni odtis evolucije osebno. Vsebuje neposredno formulo raja na Zemlji. Kdor te formule ne spoštuje, mora po zakonu življenja samega trajno zapustiti fantastično zgodbo z imenom: Življenje. Tudi človeštvo samo. Vesolje se dobro znajde z nami ali brez nas. Polnokrvnost omogoča realno vračanje našega osebnega življenja in tudi človeštva v resnični raj tu na Zemlji.

 

 

Tisto, česar ne zmoreta ne kapitalizem in ne komunizem. Je, rečeno z vso dolžno skromnostjo do Velikega, zadnja priložnost sveta.

Predavanje bo v četrtek, 24.3.2011 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.

 

shrani in natisni plakat.pdf  

poslušaj ali shrani predavanje

 

 

Opis naravnih posebnosti na območju Brja, usmeritve za upravljanje in ohranjanje

Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio in Miro Kapus, univ. dipl. ing. gozd na podlagi smernic Zavoda za naravo Kranj in Zavoda za gozdove Bled

Na območju Brja se nahajajo naslednje naravne posebnosti pomembne v zvezi z upravljanjem in urejanjem:

a. lehnjakotvorni izviri
b. bazična nizka barja
c. suha travišča
d. gozd rdečega bora in skalne glote
e. rastišče loeselove grezovke
f. rastišče rezike
g. rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)
h. nekdanja struga reke Save Dolinke

a. Lehnjakotvorni izviri

sodijo med evropsko najbolj ogrožene habitatne tipe. So prednostni habitatni tip omrežja Natura 2000, kar pomeni, da je za uničenje izvira, ki je uvrščen v Naturo 2000 potrebno soglasje Evropske komisije (razen, ko gre za višje interese človekove varnosti in zdravja). Pričakujemo, da bo ob dopolnitvi Nature 2000 v Sloveniji po biogeografskih seminarjih tudi Brje razglašeno za območje Natura 2000. Lehnjakotvorni izviri pri Bledu so bili nekoč nanizani v vencu po terasah Save Dolinke in Bohinjke in nad Blejskim jezerom, vendar so v veliki meri že uničeni zaradi poselitve in paše. Lehnjakotvorni izviri v Brjeh in pri Bodeščah so še edini večji in dobro ohranjeni.

Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka. Lehnjak pri Bledu nastaja na poseben način. Voda se s med podzemnim tokom preko plasti jezerske krede nasiti z apnencem, ki se odlaga takoj, ko priteče na površje. Tako nastajajo izredno slikovita slapišča z nizkimi ponvicami in prelivi. Lehnjak se odlaga tudi na suhem listju in vejah, ki padejo v izvir. Taka oblika slapišč in način odlaganja lehnjaka je v Sloveniji poznan le pri Bledu, tako da gre za enkraten pojav v državnem merilu. Zaradi izredne krhkosti lehnjaka ima vsak poseg na najožjem območju izvira že lahko uničujoče posledice.

Dostop v bližino lehnjakotvornih izvirov brez »puščanja sledi« ni mogoč. Nekateri izviri prihajajo na plano že v useku nad potjo, voda se preliva po poti in teče naprej po pobočju. Pri urejanju poti je treba ohraniti pretok vode na obstoječem mestu. Lehnjakove strukture, ki jih ne zaliva voda namreč kmalu počrnijo in se začno zaraščati.

Lehnjakotvorni izviri so zaradi izredne slikovitost ena privlačnejših točk Brja. Krhkost lehnjaka onemogoča prost dostop. Morda bi bilo do njih mogoče speljati dvignjeno pot, iz katere ne bi bilo mogoče stopiti na izvir. Vendar je z odpiranjem dostopa k izvirom smiselno počakati.

b. Bazična nizka barja

so se razvila na terasi pod lehnjakotvornimi izviri. Voda iz izvirov se tu razliva in zastaja. Tako nastaja izjemno naravno okolje, ki je zelo revno s hranilnimi snovmi, zaradi nasičenosti z apnencem pa je bazičnega značaja. V takih posebnih razmerah uspevajo vrste, ki so nanje posebej prilagojene in praviloma redke in ogrožene.

Tudi bazična nizka barja sodijo med habitatne tipe, ki se varujejo preko omrežja Natura 2000. V Sloveniji se pojavljajo predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu. Obstoj barij je odvisen predvsem od vodnega režima. Osuševanje pospeši zaraščanje, obenem pa toliko spremeni življenjske razmere, da uspevanje tipičnih barjanskih vrst ni več mogoče. V Brjeh je bil vodni režim barja pred leti že prizadet z izgradnjo ribogojnice, ki sedaj razpada. Zaradi poglobitve odtoka z barja se je to v najbolj jugovzhodnem delu precej osušilo, čemur je v nekaj letih sledilo intenzivnejše zaraščanje.

Bazična nizka barja so ogrožena predvsem zaradi spiranja gnojil iz kmetijskih površin na terasi nad Brjem, ki so se v zadnjih letih zelo intenzivirale, zaraščanja, sprememb vodnega režima ter hoje ali celo vožnje po njih. Podatkov o spiranju gnojil iz zgornje terase še nimamo, vendar pa se na območju barja zadnja leta precej pogosteje kot prej pojavlja navadni trst, kar bi bil lahko znak za evtrofizacijo (spremenjeno stanje v vodi zaradi gnojil). Zaradi morebitnih sprememb v kemizmu vode bi bilo treba uvesti spremljanje kvalitete vode v lehnjakotvornih izvirih. Prizadevati bi si morali za ekstenzivno rabo kmetijskih površin nad Brjem. Površine barja se počasi zaraščajo. Delno zaradi spremenjenega posega v vodni režim zaradi pred leti postavljene ribogojnice, delno zato, ker so na površinah v preteklosti najverjetneje vsaj občasno pasli ali kosili. Na območju barja bi bilo treba odstranjevati lesne rastline, vendar tako, da se ostalo rastlinstvo na barju ne bi poškodovalo. Barje je bilo zadnja leta vsaj dvakrat poškodovano zaradi vožnje z motornimi vozili. Vožnja v naravnem okolju je sicer prepovedana, vendar bi jo bilo treba tudi fizično onemogočiti.

Rastlinstvo barja, med katerim je tudi loeselova grezovka, je mogoče predstaviti z izobraževalnimi tablami. Hojo po barju bi lahko omejili tako, da bi ob tabli postavili dvignjeno stojišče, ki bi bilo proti barju ograjeno. V prihodnosti bi se barje lahko predstavilo tudi iz dvignjene poti k lehnjakotvornim izvirom.

c. Suha travišča

so v preteklosti gotovo preraščala dobršen del ravnine v Brjeh. Danes zaradi opuščanja paše in košnje zelo hitro prehajajo v preplet grmišč in manjših traviščnih zaplat. Flora suhih travišč je izredno pestra in barvita ter privlačna tudi za obiskovalce. Suha travišča v Brjeh se zaradi opustitve košnje izredno hitro zaraščajo. S tem izginja tudi njihovo pestro in ogroženo rastlinstvo. Zagotoviti bi bilo treba košnjo, morda tudi že odstranjevanje grmovja.

Izredno pestro floro (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.) je mogoče predstaviti s poučnimi in opozorilnimi tablami. Morebitna oprema za obiskovalce naj bo postavljena tako, da odvrača od hoje in zadrževanja izven obstoječih poti.

d.Gozd rdečega bora in skalne glote

Sekundarni borov gozd na aluvialnih nanosih predalpskega sveta. V drevesnem sloju prevladuje rdeči bor, primešana je smreka in ostale vrste, večinoma v grmovnem sloju. Rastišče je obubožano ali degradirano in je bor zaradi svoje skromnosti konkurenčen prehrambeno zahtevnejšim iglavcem in listavcem.

Zaradi slabe rasti drevja gozdna združba nima gospodarskega pomena. Sedanji sestoji so pomembni zaradi varovalne vloge rastišča pred ujmami ( uradno razglašeni varovalni gozd ) in krajinskega izgleda.

Razvil se je na traviščih, nastalih po prenehanju stalnih in občasnih ujm ali pa po prej izkrčenem hrastovem – belogabrovem gozdu. Na teh površinah so včasih pasli živino in delno tudi kosili. S prenehanjem človekovega vpliva se površine intenzivno zaraščajo. Razvoj gre spet v smeri primarnega gozda hrasta, belega gabra in celo bukve. Gozdno združbo rdečega bora in skalne glote z vsemi variantami in razvojnimi fazami je potrebno v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je verjetno v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju (spodnji del Save Dolinke). Poleg izredno redkih rastišč zgornje gozdne združbe pa je v Brjeh možno najti še vrsto drugih pogostejših splošno razširjenih združb v predalpskem in alpskem svetu Slovenije:

- na višjeležeči terasi, kjer so že obdelovalne površine, travniki in pašniki je najti ostanke gozdov belega gabra – stadij s hrasti,
– na zaravnicah nižjih teras se mestoma pojavlja bolj ali manj ohranjena združba belaga gabra in
črnega teloha,
– ozek pas terase ob Savi Dolinki porašča vrbovje,
– strme brežine višje ležečih teras sedaj porašča rdeči bor. Sicer pa je to območje toploljubnega grmišča in gozda malega jesena in gabrovca ter bukve in gabrovca.

V Brjeh (tudi izven območja že zavarovanega mokrišča) je gozd s posebnim namenom z zelo poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, ki jih gozd v prostoru opravlja. Pestrostna – biotopska funkcija, hidrološka, estetska, poučna, raziskovalna, funkcija varovanja naravne in
kulturne dediščine, pri kakovostnem upravljanju seveda tudi turistično-rekreacijska, so najpomembnejše, ob hkratnem dejstvu, da gre za »nepomembno lesno njivo« v proizvodno ekonomskem smislu. V načrtu za gospodarjenje bo potrebno temeljito uskladiti javni in zasebni interes ter določiti obveznosti, omejitve in nadomestila za lastnike gozdov ter omejitve za javnost.

Odlok o gozdovih s posebnim namenom v občini Bled – Zeleni pas Bleda je v postopku sprejemanja.

Zaželena je sedanja raba zemljišč – obstoječi način trajnostnega sonaravnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi (gre za gozd s posebnim namenom z možnimi ukrepi – izrazito malo-površinsko gospodarjenje z dolgo proizvodno in pomladitveno dobo) je mogoč na osnovi predhodnega soglasja pristojne organizacije za varstvo narave. Krčenje gozda ni dovoljeno. Enako pogozditev travnika oziroma pašnika. Hkrati pa je potrebno preprečevati spontano zaraščanje teh površin. Ne sme se posegati v obrežno vegetacijo (redčiti, sekati, saditi). »Okoli pravno zavarovanega mokrišča je brez odločbe Zavoda za gozdove in pisnega mnenja občinske komisije prepovedana katerakoli dejavnost poseka (tudi sanitarnega), odstranitve drevnine, odlaganje začasnih deponij zemlje ali gnoja, izkopavanja in zasipanja terena (še posebej z odpadnim materialom). Pri negi gozda ob poteh je potrebno biti pozoren na drevesa posebnih oblik. Pomembna je nega vsebinsko in vertikalno bogatega gozdnega roba. Gozdna proizvodnja (gojenje,varstvo, posek, še zlasti spravilo) se izvaja pozimi (zmrznjena tla) oziroma v suhem, ko je tudi obiskovalcev manj.« Preprečevanje neskladnih, neusklajenih dejavnosti  primer dobre prakse:

Lastnik gozda je posekal drevje na pobočju iz lehnjaka, neposredno nad mokriščem. Z običajnim spravilom lesa s traktorjem, kjer bi vlačil debla preko lehnjaka in navzdol čez mokrišče, bi povzročil nepopravljivo škodo. S pravočasnim posredovanjem Društva za varstvo okolja Bled in s pomočjo ozaveščenih občanov smo les ročno spravili navzgor, stran od mokrišča. Nastali položaj na terenu smo uspešno razrešili. Ostalo pa je vprašanje vsaj minimalnega, simboličnega nadomestila lastniku za omejitev pri gospodarjenju (dodaten razrez lesa, več kala, zahtevnejše in dražje spravilo). Lastniku je pripadla skromna državna gozdarska subvencija. Državna in lokalna naravovarstvena nadomestila žal še niso urejena.

Ker je nahajališče gozdne združbe na prvi obsavski terasi in se različne razvojne faze gozda (mladovje, letvenjak, drogovnjak, debeljak, raznodobni gozd) razprostirajo neposredno ob poti, je najprimernejše mesto za postavitev informacijske table na ostrem desnem ovinku, kjer se dovozna
pot spusti po pobočju Brja v dolino.

Sicer pa je mesto za postavitev informacijske table s predstavitvijo še ostalih gozdnih združb, gozda v celoti in gozdnega prostora nasploh na samem vhodu v dolino. Posamezne gozdne združbe po potrebi lahko predstavimo z označevalnimi tablami neposredno ob poti.

e. Rastišče loeselove grezovke

Loeselova grezovka sodi med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Ima dva bleščeča suličasta lista. Cveti od maja do junija. Na steblu požene do deset majhnih, rumenkastih cvetov. Suho steblo z okroglimi vretenastimi plodovi se pogosto ohrani do naslednjega cvetenja.

Grezovka je tipična rastlina bazičnih nizkih barij. V Sloveniji je poznanih okoli dvajset nahajališč. Na Gorenjskem raste grezovka v Brjeh pod Bregom in pri Podhomu. Rastišče v Brjeh je eno močnejših, saj na njem običajno požene okoli dvajset rastlin. Obenem pa število rastlin kaže na izredno ogroženost grezovke, ki je enako kot lehnjakotvorni izviri prednostna vrsta, ki se varuje preko omrežja Natura 2000.

Zaenkrat rastišče še ni neposredno ogroženo zaradi zaraščanja. Enako kot za barje velja, da je treba fizično preprečiti dostop z motornimi v ozili v bližini in na rastišču. Rastišče bi lahko ogrozilo tudi povečano teptanje ruše zaradi obiskovanja in iskanja rastline. Iz tega razloga bi zelo hitro lahko
prišlo do nenamernega uničenja rastišča. Nabiranje že manjšega števila rastlin, bi lahko pomenilo lokalno izumrtje vrste. Ohraniti je treba obstoječi vodni režim na rastišču.

f. Rastišče rezike

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cyperaceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5 cm široki in do 2 m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa so ostro žagasto napiljeni. So modro zelene barve, njihova konica se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od junija do avgusta. Na do 1,5 m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode.

V Sloveniji je poznanih približno dvajset nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda, vendar gre pogosto le za nekaj kvadratnih metrov velike površine. V Brjeh je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji, kjer vrsta prerašča nekaj arov veliko površino. Rastišče se nahaja na dnu doline, v nekdanji strugi reke Save Dolinke. Gosti sestoji rezike tvorijo habitatni tip karbonatnih nizkih barij, ki ga Direktiva o habitatih uvršča med prednostne habitatne tipe Nature 2000.

Veliko grožnjo rezišču predstavljata potencialni dotok gnojil s kmetijskih površin na zgornji terasi in zaraščanje. Na rastišču bi bilo smiselno postopno in ob monitoringu vitalnosti rezike ter prisotnosti ostalih vrst uvesti tradicionalno rabo, to je košnjo rezišča za konjsko krmo. S tem bi preprečili počasno zaraščanje, morda pa bi košnja prispevala tudi k zmanjševanju številčnosti trsa, ki se je zadnja leta začel pojavljati med reziko. Na rastišču je treba ohranjati nespremenjen vodni režim. Vrsta je zaradi robustnega habitusa in mnogo številčnejše populacije sicer manj ogrožena zaradi ogledovanja rastišča kot loeselova grezovka, vendar pa prosta hoja po rastišču ni sprejemljiva.

Rastlina je zanimiva zaradi imena, povezanega z obliko listov, posebnosti rastišča, evropske ogroženosti in iz etnobotaničnih vidikov. Smiselna je predstavitev s samostojno tablo, obenem pa tudi zavarovanje rastišča, kot je opisano pri bazičnem nizkem barju.

g. Rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)

Brje je zelo raznoliko. Tu najdemo zelo vlažna, barjanska območja, travišča, grmišča, gozd, izvire, reko. Temu sledi tudi zelo pestra flora s številnimi ogroženimi ali zavarovanimi vrstami. Brje je del Botanično pomembnih območij Slovenije. Obiskovalce Brja po dosedanjih izkušnjah iz vodenih ogledov posebej pritegnejo prej naštete vrste. Moknati jeglič je spomladi s svojimi rožnatimi cvetovi med temno zelenimi šopi črnikastega sitovca izredno markanten. Sledijo mu belo rdečkasti cvetovi razmeroma številčne močvirnice. Kasneje pa so zanimiva predvsem travišča s številnimi orhidejami, močvirskim mečkom in posameznimi brstičnimi lilijami. Običajnega obiskovalca privlačijo predvsem rastline z velikimi, barvitimi cvetovi, ne glede na njihovo redkost ali ogroženost. Mesojeda navadna mastnica je vrsta, ki je posebej primerna za razlago ekstremnih življenjskih pogojev na barjih. Je precej pogostejša od loeselove grezovke, ima barvite cvetove, predvsem njen način dodatne prehrane pa v obiskovalcih zbudi pozornost.

Usmeritve za ohranjanja življenjskega prostora teh vrst so bile že podane pri bazičnih nizkih barjih in suhih traviščih. Vendar pa je večina od ogroženih vrst izredno slikovita in privlačna za nabiranje. V Sloveniji je razmeroma običajno, da se ne trga visokogorskega cvetja. Do izjemnih rastlin nižinskih predelov se tak odnos še ni vzpostavil v zadostni meri. Pri morebitnem načrtovanju povečanega obiska Brja je zato obiskovalce nujno treba obveščati, vzgajati, usmerjati in morda celo pasivno omejevati v gibanju, tako da bo dovolj predelov z ogroženimi vrstami ostalo nedotaknjeno.

Navadna mastnica je v Brjeh razmeroma številčna, vendar pa verjetno tudi ena najbolj zanimivih rastlin za obiskovalce. Prodaja mesojedih rastlin v cvetličarnah lahko spodbudi obiskovalce k izkopavanju in poskusom gojenja mastnic. Morebitna označitev rastline naj ne bo postavljena na mestu, kjer mastnice najbolj množično uspevajo in naj obiskovalce opozarja in odvrača od izkopavanja. V primeru označitve je treba spremljati številčnost rastline in po potrebi odstraniti oznake.

h. Nekdanja struga reke Save Dolinke

Rečna dolina v Brjeh je dovolj široka, da reki omogoča kar nekaj naravne dinamike. Franciscejski kataster tako kaže, da je bil v Brjeh nekoč rečni otok. Nekdanja rečna struga je še danes dobro vidna. Na mestu, kjer pot doseže spodnjo teraso, se začne depresija koritaste oblike, ki se vleče naprej do zadnjih lehnjakotvornih izvirov. Oblika terena še pripomore k nastanku močvirnih barjanskih površin. Zaradi zajezitve HE Moste, ki je ustavila dotok proda, Sava Dolinka danes predvsem poglablja svojo strugo. To vodi v nastanek razmeroma nestabilne desne brežine, ki pa se vendarle ne posipa v tolikšni meri, da bi bilo Brje zaradi tega ogroženo. V veliki meri je preraščena z reziko, upoštevati je potrebno varstvene usmeritve za rezišče.

Nekdanja struga reke Save Dolinke je iz obstoječe poti vse slabše opazna, ker se je med njo in potjo močno razraslo grmovje. Na primernem mestu bi ga bilo smiselno odstraniti in izboljšati pogled na nekdanjo strugo in na rezišče.

Usmeritve za upravljanje in urejanje

Tradicionalna kmetijska raba Brja je skoraj povsem opuščena, travišča in mokrišča se postopno zaraščajo. Lastniki so o režimu zavarovanega območja slabo obveščeni, kontakti med njimi in naravovarstveno službo niso vzpostavljeni. Zaradi odmaknjenosti od naselij je Brje privlačno zbirališče in taborišče različnih skupin, kar povzroča precejšnjo škodo na občutljivih habitatih. Pot je dovolj dobra, da omogoča dostop z vozili, občasna vožnja izven poti pa povzroča zelo veliko škodo na mokriščnih habitatih. Sistematično spremljanje stanja narave v Brjeh še ni vzpostavljeno. V Brjeh bi bilo treba v prvi vrsti vzpostaviti ustrezno upravljanje, za tem ozaveščanje javnosti o naravnih kvalitetah in vedenju v naravi, nazadnje pa tudi ustrezno urejanje in s tem odpiranje prostora za javnost. Upravljanje Brja je predvsem časovno zelo zahtevna naloga. Treba bi bilo vzpostaviti ustrezne kontakte z lastniki in izvajati košnjo oziroma odstranjevanje grmovja. Spremljanje kvalitete vode zahteva določene laboratorijske teste. Upravljanje z območjem bi bilo treba ustrezno predstaviti javnosti, ki jo je treba izobraževati (le tako bo Brje lahko cenila) in spodbujati k varovanju območja. Smiselnost širšega urejanja Brja je trenutno vprašljiva. Obstoječe table so bile že zelo kmalu po postavitvi polomljene in seveda obnovljene. Društvo za varstvo okolja Bled je že večkrat odstranilo smeti iz Brja, kar pomembno prispeva k zmanjševanju smetenja in bolj pozitivnemu odnosu obiskovalcev do narave.

Sporočilo za javnost, petek 21.5.2010 ob dnevu in letu biotske raznovrstnosti

Društvo za varstvo okolja Bled

 

 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

 

 

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

 

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

 

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

 

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

 

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

 

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Uvodnik Zavest 5

 

Miro Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

 
Še enkrat: »Zakaj toliko besed okrog Brja?!« Ker gre za zelo resno zadevo. Ne samo za «nekaj nedolžnih rastlinic«, ampak za dolgoročno eksistenčno pomembno območje morda ne samo za ta kot naše domovine. Menda ne bomo omejili vsega »kinča nebeškega« samo na »otoček sredi jezerčka in gradič nad njim«?! Kaj ni mislil že Prešeren na okolje in širšo okolico, ko je poudaril »z okolš'no ta podoba raja«?
 
Krajinska, pestrostna (habitatna) primerjalna prednost Brja v Blejskem kotu, znotraj njegovega urbanega prostora, kmetijskih površin, gozdov in planinskih območij je več kot očitna in se kaže v možnosti sonaravnega, trajnostnega, poučno raziskovalnega, kulturnega, doživljajskega, predvsem »mehkega« turizma. Te možnosti želimo skrbno in z občutkom predstaviti javnosti na različne načine: s knjigo, filmom, učno potjo, brvjo preko Save Dolinke… Zato smo se odločili za nakup parcele na osrednjem območju Brja.
 
Čedalje bolj se zavedamo bistva našega bivanja na zemeljski obli. Našo naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino so nam v hrambo zaupali naši predniki. Velika pestrost majhne Slovenije je v globalnem okviru primerjalna prednost naše države, za trgovce, ki se tega ne zavedajo pa »trgovina s porcelanom«. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi. Cena za to ni nikdar previsoka!
 
Višji okoljski standard načeloma več stane. Nekatere oblike divjega kapitalizma in uporaba marsikdaj premalo prilagojenih novih tehnologij ogrožajo tudi dosedanje standarde trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja s prostorom in naravnimi bogastvi. Pritisk nezdrave ekonomije in golega pohlepa po dobičku je silovit. Etični princip mu ne sme biti podrejen. Le z etično odgovornostjo lahko rešujemo naravo in s tem tudi sami sebe. Razmere bo potrebno uravnotežiti celovito in v skladu z naravo razviti tudi sklade za naravo.
 
V Društvu za varstvo okolja smo od referendumske zmage izvedli nekaj čistilnih akcij v Brjeh, širši odbor strokovnjakov društva je pripravil študijo za Ministrstvo za okolje in prostor, gradbeni, energetski in prostorski strokovnjaki so izdelali alternativni predlog in idejni načrt prenove HE Moste, ki ohranja zavarovana območja Brja in Piškovice ter rešuje energetsko problematiko. Alternativni projekt je bil predstavljen v lanskoletni številki naše revije in si ga lahko ogledate na naši spletni strani. Pripravili pa smo tudi Opis naravnih posebnosti in usmeritve za upravljanje na območju Brja, ki bo za vse, ki imate naravo radi, zanimivo branje v tej številki Zavesti.
 
Z nakupom parcele v Brjeh želimo člani in podporniki Društva za varstvo okolja Bled in Odbora za rešitev Save Dolinke napraviti še korak dlje in ohraniti ta pester košček našega prostora našim zanamcem neoskrunjen ter ustrezno poskrbeti za gospodarjenje z njim.
 
Vabimo vas, da se nam pridružite!
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv