Archive for the ‘Projekti’ Category

VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO-poročilo 2020

dvo-logo-barvniDruštvo za varstvo okolja Bled je leta 2019 v svoj program med drugim sprejelo štiriletni projekt VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO.

blatnica-za-naturo-2000-koncna

Blatnica je potok, ki pretežno teče v občini Radovljica, 686 metrov pa tudi v območju Nature 2000. V letu 2020 so člani za uresničitev štiriletnega programa opravili 380 prostovoljnih delovnih ur. Težišče prizadevanj je bilo odstranjevanje žlezave nedotike ob strugi v skupni dolžini 2350 metrov. Odstranili so tudi 4 kubične metre zavrženih smeti – v glavnem plastike. Pomembno je tudi, da so vzpostavili stalen dokaj enakomeren pretok vode vse do letališča v Lescah. Za vse posege so pridobili soglasja lastnikov zemljišč, pozitivno mnenje za projekt pa je dal tudi Zavod RS za varstvo narave – območna enota Kranj. Za izvedbo nalog so se povezali tudi s Krajevno skupnostjo Lesce, Občino Radovljica in Osnovno šolo F.S. Finžgarja Lesce. Prioritetna naloga v letu 2021 bo poleg nadaljevanja odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin preprečiti spuščanje kmetijskih odplak v potok.

VEČ O PROJEKTU:

  1. GEOGRAFSKA OPREDELITEV

Potok Blatnica izvira pod Tolstim vrhom v Kališčih in kot gorski potok priteče do Krpina. V ravnici severno od begunjske graščine je bila urejena zapornica, s katero je del vode z umetno povezavo preusmerjen v potok Zgoša. Razvod je poškodovan in neurejen, zato se le del vode usmeri zahodno proti Poljčam, kjer nato Blatnica regulirano teče mimo kravje farme na Blatih. Od hlevov do tam, kjer teče pod makadamsko cesto/staro cesarsko/ je območje Natura 2000, zavarovano po direktivi o habitatih.

Pod makadamsko cesto Blatnica teče skozi Studenčice. Na jugu naselja se usmeri proti vzhodu in teče mimo Hraš. Struga je speljana proti letališču in tudi skozi predor pod cesto Lesce-Hlebce. Nekaj vode ponikne pred cesto, del pa na strani, kjer je letališče.

  1. VZROKI ZA DEGRADIRANO STANJE BLATNICE

Glavni vzroki za degradacijo Blatnice so neustrezno urejen razvod vode na zahodni strani graščine v Begunjah, kmetijske odplake, nestrokovno poglabljanje – čiščenje brežin trstičnih jarkov, zaraščanje brežin s tujerodnimi invazivnimi rastlinami in odmetavanje smeti.

    1. REGULACIJA PRETOKA VODE V BLATNICO IN ZGOŠO

Zapornica v odtok proti potoku Zgoša je odstranjena, tako 3/4 vode odteče direktno po ceveh v potok Zgoša. Ostale 1/4 vode pa ni bilo dovolj, da bi potok pritekel do Hraš. Struga Blatnice je pri razvodu večkrat zamašena in posledično, kadar je vode malo Blatnica na tem delu preneha teči. Vse vodne živali nizvodno v obdobju suše tako nimajo pogojev za preživetje. Ko se tok ob deževju vzpostavi, je to mrtev potok.

Poleg uničenja živalskega ekosistema premajhna količina vode povzroča razrast invazivne žlezave nedotike (Impatiens glandulifera). Zaradi pomanjkanja vode, se žlezava nedotika močno razraste v delno vlažno strugo in zmanjšuje pretok vode.

    1. KMETIJSKE ODPLAKE

V prejšnjem stoletju je bilo spuščanje gnojnice v Blatnico zaslediti na več mestih. Videti je, da taka praksa še ni povsem preživeta. Leta 2015 je kmet v Poljčah odplake iz hleva spustil neposredno v potok in poginilo je na desetine odraslih rakov koščakov.

Velik problem predstavlja tudi uporaba potoka za čiščenje hlevov, saj odtočna voda, ki se vrne nazaj v potok s seboj prinese velike količine gnojnice, kar povzroča pomore vodnih organizmov.

V letu 2016 je bila v sklopu maturitetne naloge izdelana tudi pet mesečna analiza stanja vode in ugotovljena je bila občasno velika količina amonijaka in nitratnih snovi v vodi (Humerca, 2016).

    1. NESTROKOVNO POGLABLJANE STRUGE IN ČIŠČENJE BREŽIN

Občasno poglabljanje struge, predvsem na Blatih, je nestrokovno in ni v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu. Ta zakon v prvem odstavku 33. člena določa, da je pri urejanju vodotokov potrebno eno brežino pustiti v prvotni zarasti. Ornitološke raziskave so ugotovile, da gnezdenje ptic v naslednjem letu po pravilnem posegu ne upade za dve tretjini, ampak le za eno (Sovinc, 1995).

    1. ZARAŠČANJE BREŽIN S TUJERODNIMI INVAZIVNIMI VRSTAMI

Ob strugi potoka Blatnice in njeni neposredni bližini so prisotne naslednje invazivke: žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), octovec (Rhus typhina), japonski dresnik (Fallopia japonica) in enoletna suholetnica (Erigeron annuus).

Odmrlo rastlinje in korenine ovirajo tudi normalen pretok vode.

Večje količine kanadske zlate rozge se razraščajo od Krpina do gasilnega doma v Begunjah. Nekaj sestojev je tudi ob strugi na Blatih ter ob melioracijskih jarkih. V zadnjih letih se kanadska zlata rozga širi tudi iz avtocestnih brežin, tako je bila letos opažena tudi na brežini ceste Lesce-Hlebce. Najbolj primeren način odstranjevanja je puljenje in izkopavanje korenin poleti, preden rastlina zacveti.

Do leta 2016 je ob poniku stala Vovkova hiša, pred katero je raslo drevo octovca. Ko so hišo podrli, so požagali tudi drevo, ki pa je nato podivjalo in vzklilo iz vseh okoliških korenin. Do jeseni 2019 je tam raslo nekaj grmov, ki pa so jih jeseni pokosili. Košnja octovca ni primerna, saj bolj ko se ga reže, bolj poganja. Za trajno odstranitev je potreben strojni izkop korenin.

Japonski dresnik se trenutno nahaja na območju, kjer voda iz Poljč priteče na Blate. Največji sestoj se nahaja v jarku ob cesti Poljče-Rodine, od koder se širi naprej po strugi. Sestoji so manjši in bi bili obvladljivi z redno košnjo oziroma izkopom korenin.

Žlezava nedotika je razširjena od Blat, preko Studenčic pa vse do ponika, vmes so le manjši odseki trstičja. Odstranjevanje je najbolj učinkovito pred začetkom cvetenja in pri vsakoletnem puljenju traja štiri leta.

2.5. ODMETAVANJE SMETI

Poleg večjega odlagališča smeti, ki je med Studenčicami in Hrašami le deset metrov od struge, je manjšo količino smeti opaziti ob vsej strugi. Predvsem kemični in plastični odpadki so stalna grožnja za dolgotrajno onesnaženje vode.

Prevladuje predvsem embalaža in predmeti za enkratno uporabo, kot so vrečke, folije, plastenke, plastični kozarci, stiropor in drugo.

Zadnje organizirano odstranjevanje smeti je bilo pred 25 leti, ko so učenci Osnovne šole Lesce v sklopu spomladanske akcije KS Lesce temeljito očistili kanale na Blatih.

  1. IZVEDENI IN NAČRTOVANI ŠTIRILETNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

    1. ŽE IZVEDENI UKREPI V LETU 2020

      1. December 2019: Izdelava načrta za 4 letno izvedbo

Po kratkem posvetu sta Rok in Boris sestavila štiriletni načrt z naslovom VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO.

      1. 23. februar 2020: Akcija pobiranja smeti

Organizator: Boris Kozinc

Udeleženci: 12 prostovoljcev (člani društva, člani ornitološkega krožka Osnovne šole F.S. Finžgarja Lesce).

Trajanje akcije 6 ur, skupno 72 delavnih ur.

Učinek: očistili so 2350 m struge Blatnice in brežin, 500 m izsuševalnih kanalov, skupno nabrali 4 kubične metre smeti, največ je bilo avtomobilskih gum (68) in plastičnih vreč napolnjenih s plastiko za baliranje krme (16). Vzhodno od vasi Studenčice nad potokom Blatnica je bilo očiščeno manjše divje odlagališče, kjer je bilo skupno pobranih 16 vreč plastičnih smeti in približno 30 kg starega železja.

1-37a8-tmp

Fotografija: ena od skupin udeležencev akcije.

Akcijo je podprla KS Lesce s plačilom kosila za vse udeležence.

O izvedbi akcije je bil tudi kratek zapis v Deželnih novicah lokalnem časopisu občine Radovljica.

      1. Zbiranje soglasij za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin.

Za vsa dela je bilo potrebno zbrati soglasja lastnikov zemljišč. Skupno smo pridobili soglasja 18 lastnikov za 28 parcel. Naknadno smo zbirali še soglasja za postavitev gnezdilnic ob strugo Blatnice zaradi vložitve projekta na Občino Radovljica.

      1. 23. maj 2020: Akcija odstranjevanja invazivne nedotike ob potoku Blatnica (ročno puljenje)

Organizator: Boris Kozinc

Udeleženci: 15 prostovoljcev, 4 člani društva, taborniki in člani ornitološkega krožka Osnovne šole Lesce.

Odstranjevanje je potekalo zgolj z ročnim puljenjem na odseku skupne dolžine 900 metrov.

Skupno opravljenih ur 15 x 6 = 90 ur. KS Lesce je ponovno zagotovila kosilo za vse udeležence.

Kasneje se je izkazalo, da je s puljenjem ali košenjem bolje začeti kasneje, ko nedotika že prične cveteti.

blat

Fotografija: Dijaki v akciji puljenja nedotike.
      1. Sestanek pri županu Občine Radovljica g. Globočniku za pomoč pri uresničevanju projekta

Sestanka sta se udeležila Rok in Boris.

Župan je podprl naša prizadevanja in obljubil tudi finančno pomoč.

      1. Ogled celotne struge s predstavnicami Zavoda RS za varstvo narave – območna enota Kranj.

Poleg treh predstavnic iz zavoda smo bili s strani društva prisotn Rok, Boris in Miha.

Ogledali smo si tok Blatnice v Krpinu, razvod pri bolnici v Begunjah, mokrišče na Blatih in ponikališče pred Letališčem.

Ogled je trajal 3 ure.

      1. 5. junij 2020: Košnja žlezave nedotike ŽN

Udeleženci:

Boris, Rok, dijak na PU Bor Klančar, dijak na PU Žan Vuletič, dijakinja PU Katja Kumerdej.

kosnja

Fotografija: Ročna košnja optimalen način odstranjevanja za večje površine.
      1. Sestanek z direktorico Kmetijske zadruge Sava

Sestanka sta se udeležila Boris in predsednik Miha Žvan.

Dogovorili smo se za sodelovanje, pridobili pa smo tudi soglasje za vse aktivnosti na njihovih zemljiščih. Zadruga Sava je lastnica večine parcel ob Blatnici in kravje farme v Poljčah.

      1. Ureditev razvoda vode v Begunjah za potoka Zgoša in Blatnica za zagotovitev stalnega pretoka

Akcijo sta izvedla Rok in Boris. Odstranila sta manjši jez iz kamenja in skal na Blatnici, ter odvečni pesek in korenine, ki so ovirale pretok.

razvod

Fotografija: Zagotovljen pretok v smeri Blatnice.
      1. Julij 2020, avgust 2020: košnja nedotike

Izkazalo se je, da je to najbolj pomembno obdobje za odstranjevanje žlezave nedotike. V teh mesecih vzklije še najmanj polovica semen. Rast je zelo intenzivna in hitro začne cveteti. Če so rastline pokošene previsoko, te ponovno poženejo. Vsak predel struge je potrebno kositi najmanj trikrat. Delo smo razširili vse do farme v Poljčah, v kanalih ob cesarski cesti in vse do letališča v Lescah. Skupna dolžina očiščevanje je 2350 metrov. Najbolj učinkovito se je izkazalo košenje, v gostejši zarasti pa z rezilom na koncu palice.

Izvedba del: Rok, Boris /v tem obdobju ni bilo več dijakov iz Naklega na PU/.

orodje

Fotografija: Optimalno orodje za odstranjevanje invazivk med gostejšo zarastjo.

3.2. Avgust 2020: Prijava na občinski razpis »Projekt za moj kraj«

Boris pripravi projekt: IZDELAVA IN NAMESTITEV GNEZDILNIC ZA PTICE IN NETOPIRNIC TER ROČNO ODSTRANJEVANJE INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLIN OB POTOKU BLATNICA.

Udeležba na informativnem sestanku v KS Lesce, priprava in prijava projekta.

    1. Od 9. do 13.11.2020: Zbiranje glasov za projekt

Sodelovali so: Rok, Aljaž Mulej in Boris. Skupno smo zbrali 145 listkov za glasovanje, za projekt pa je glasovalo kar 289 občanov iz Krajevne skupnosti Lesce. Zasedli smo drugo mesto in tako bo projekt financiran iz občinskih sredstev že v letu 2021.

    1. Vzporedno izvedene aktivnosti

      1. Popis gnezd močvirske trstnice

Med odstranjevanjem tujerodnih rastlin smo mimogrede popisali tudi gnezda močvirske trstnice. Dve gnezdi sta bili ugotovljeni naknadno po končani gnezditvi.

Skupno smo evidentirali kar 8 aktivnih gnezd.

      1. Popis invazivnih tujerodnih rastlin

Popis je izvedel Rok Humerca. Med popisom so bile neposredno v in ob strugi potoka opažene naslednje invazivne rastline:

Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) – gosti sestoji od Blat pa do ponikališča v Lescah. Pojavlja se tudi ob in v kanalih ob Cesarski cesti. Neprehoden sestoj v dolžini cca. 100 m tudi na vrhu terase nad Blatnico, točno za Jernejčevem sadovnjakom med Studenčicami in Hrašami. Avgusta sta bila opažena dva primerka tudi pri Begunjah – nujen monitoring od Krpina do Blat. Rešitev: odstranjevanje.

Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) – Večji sestoj prisoten nasproti Šebatove kmetije v Smokuču od koder se širi ob potok Blatnico. Prav tako so posamezni manjši sestoji prisotni ob odtočnem kanalu ob Cesarski cesti (vzhodno od ceste Hraše – Rodine). Rešitev: puljenje

Navadna amorfa (Amorpha fruticosa) – dva starejša primerka prisotna ob odtočnem kanalu ob Cesarski cesti (vzhodno od ceste Hraše – Rodine), en starejši primerek ob Blatnici v Hrašah (s koreninam se razširja vse naokoli), en starejši primerek v strugi ob cesti Lesce – Hraše in en starejši primerek ob strugi med Hrašam in Studenčicam. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje, saj se v zadnjih letih pojavljajo tudi mladi primerki, ki niso bili namenoma zasajeni iz strani čebelarjev. Je še obvladljivo.

Japonski dresnik (Fallopia japonica) – Prisotne vsaj štiri kolonije na zahodni strani vasi Poljče. Tri kolonije se nahajajo neposredno ob potoku Blatnica nasproti kmetije na Blatih. Eden pa je prisoten ob cesti Poljče – Rodine. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje, saj so se kolonije v zadnjih dveh letih podvojile. Rešitev: nujno potreben čimprejšnji dogovor z Zadrugo

Octovec (Rhus typhina) – prisoten pri ponikališču v Lescah. Kolonija se vsako leto potroji. Prvotno je tu ob hiši stalo staro drevo octovca. V letu 2015 je bila hiša podrta, drevo pa požagan. Iz korenin je pognalo na stotine mladih rastlin. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje. Rešitev: Izkop.

Črnoplodni mrkač (Bidens frondosa) – v celotni strugi opaženih le nekaj primerkov v strugi med Studenčicami in Hrašami ter pred ponikališčem (Iskrova struga). Rešitev: puljenje.

Japonski hmelj (Humulus japonicus) – prisoten v kanalih ob Cesarski cesti. Potrebno preučiti potencialne rešitve.

Drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora) – v manjših sestojih prisotna v okolici vasi Studenčice in ob strugi proti Hrašam.

Indijski jagodnjak (Duchesnea indica) – Manjši sestoji prisotni ob strugi pri Hrašah (čebelarstvo Kozinc) in ob strugi pri Mihovem boštu.

      1. Evidentiranje kmetijskih odplak

Rok je popisal kmetijske odplake na Studenčicah.

Za primerjavo smo vzeli tudi vzorec vode, kadar je čista in kadar je voda onesnažena.

brez-naslova

Fotografija: vzorca vode.
    1. Dodatna dela v spodnjem toku Blatnice

20. Avgust 2020: Odstranjevanje indijskega jagodnjaka (Duchesnea indica) ob strugi Blatnice pri Mihovem boštu /Rok/.

15.maj. 20. Urejanje brežine pred ponikališčem (Iskrova struga) in odstranitev vej vrbe, ki so motile pretok vode, poglabljanje struge, sanacija poplave, sajenje rogoza. /Rok, Boris/.

  1. NAČRTOVANI UKREPI V OBDOBJU 2021 D0 2024

    1. V tem triletnem obdobju bomo vsako leto ponovili odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in pobiranje smeti.

    1. V letu 2021 nameravamo poglobiti presihajočo mlako na desni strani ceste Lesce-Hlebce.

Globlja voda v mlaki bi onemogočala rast invazivnih tujerodnih vrst na tem področju. Istočasno bi odstranili tudi invazivne grmovne vrste s koreninami vred. Izvedba del je odvisna od pridobitve soglasij lastnikov zemljišč: Ministrstva za okolje in prostor in Občine Radovljica.

Po odstranitvi tujerodnih rastlin bomo brežino mlake zasadili z avtohtono vegetacijo, kot je trstičje, rogoz, saš in druge. Mlaka bi zagotovila kakovosten habitat za ogrožene živali, kot so ptice, kačji pastirji, žabe, vodni organizmi in drugo.

Poleg dragocenega življenjskega prostora in blagodejnega elementa v krajini, bi mlaka koristila tudi v učne namene, saj bi jo bližnja osnovna šola in vrtec lahko koristila za učilnico na prostem.

    1. Ozaveščanje javnosti

Ozaveščanje javnosti bo naša stalna naloga. S prispevki v medijih in neposrednimi stiki bomo pričeli z ozaveščanjem javnosti o pomenu Blatnice in vode nasploh za življenje na Zemlji.

Ljudem je potrebno predstaviti celotno problematiko potoka. Izpostaviti je potrebno pomembnost vegetacije ob in v potoku. Košenje brežin potoka je dopustno šele sredi avgusta, ko je zaključeno gnezdenje močvirskih trstnic.

Plastični in drugi gospodinjski odpadki uničujejo izgled krajine, škodujejo ugledu krajanov in turističnemu razvoju na podeželju.

Koordinatorja projekta:

Rok Humerca

Boris Kozinc

Predsednik društva: Miha Žvan

Invazivne rastline pripeljane v Zdraviliški park na Bledu

2.7.2015

Občina Bled,

ARBORETUM VOLČJI POTOK

INFRASTRUKTURA BLED

Dva strokovnjaka iz Arboretuma, Aleš M. in ekipa iz Infrastrukture Bled ter jaz, s strani investitorja Občine Bled ni bilo nikogar, smo se zbrali 1.7.2015 ob 10h ob gredah vrtnic in trav v Zdraviliškem parku.

2-IMG_1169

Pokazal sem rastline, ki sem jih odkril v zadnjih tednih na neopletih gredah. Strokovnjak Arboretuma je izkopal rastlino japonskega dresnika z lopatico in našel tudi cca 4-5cm dolgo in manj kot cm debelo koreniko. Tudi za rastlino, ki bi lahko bila tudi navadni pelin je ugotovil, da gre za ambrozijo-pelinolisto žvrkljo.

Potem so delavci Infrastrukture Bled pokazali gredo opleto pred dvema tednoma, na katerem je bilo kar precej poganjkov japonskega dresnika, na celi gredi po moji oceni vsaj 10. Rastejo tudi na drugih gredah, ambrozije pa je veliko povsod tam, kjer še ni opleto, na opletem jo ni več. Glede ambrozije je problem menda manjši, saj gre za enoletnico, a mi v Društvu vidimo problem v tem, da so semena ambrozije kaljiva več desetletij in z vsakim okopavanjem vrtnic bo vrtnar spravil semena na površje, kjer bodo kalila. Vsekakor pa je rastlina bolj obvladljiva kot japonski dresnik, pravi
strokovnjak Arboretuma, s čimer se načeloma strinjamo, a s pomislekom, ker ne vemo nič o zalogi semen v zemlji.
Slikali so drugi, jaz nič, saj smo videli vse, kar je bilo treba. Zemlja, ki jo je nekdo pripeljal v park je mogoče res dobra za vrtnice in trave oziroma bi bila.

86. čl. OPN (9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih
posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih rastlinskih vrst ni
dopustna.

IMG_1358V OPPN Ožje središče Bleda, na katerega naj bi se nanašala ta prenova parka nismo zapisali, da je prepovedano vnašati invazivke, saj smo verjeli, da je ozaveščenost dovolj visoka, da se kaj takega ne bo zgodilo. No, zato pa vsaj v OPN piše zgornji odstavek.

Situacija je težavna, smilijo se nam vrtnice in trave, prav tako delavci Infrastukture, ki bodo morali opravljati delo, ki ga je povzročil nekdo drug in ki je za svojo pripeljano okuženo zemljo morda celo dobil plačilo.

Rešitev, čeprav je to skrajni ukrep, ki pa je za park in okolje najprijaznejši, vidimo v jesenski presaditvi vrtnic in trav in zamenjavo zemlje, razen v primeru, da strokovnjaki ocenijo, da bi se japonski dresnik do jeseni tako razvil, da bi njegove
korenine prišle pod nivo pripeljane zemlje, potem bi to storilil čim prej. Jeseni, ko bodo vrtnice dovolj razvite in močne za prezimovanje se jih izkoplje, izkoplje se pripeljano zemljo in se jo nadomesti z neoporečno ter posadi nazaj vrtnice in trave. Seveda le v primeru, da strokovnjaki Arboretuma potrdijo, da bi vrtnice to preživele brez večjih posledic. Stroške krije dobavitelj zemlje (načelo onesnaževalec plača oz. se zemlja reklamira).

Ena od rešitev je tudi stalno puljenje japonskega dresnika, a na čigave stroške in s kakšnim (nepredvidljivim) rezultatom (tudi na rondoju pri Avsenikovi mareli v Lescah so več mesecev pulili japonski dresnik, ki so ga na podoben način pripeljali tja, čez nekaj časa pa so se odločili celotno zemljo odkopati in zamenjati!)?

Kot smo slišali, naj se herbicidi (uničevalci plevelov-glifosat-bum efekt in drugi) na gredah vrtnic ne bi uporabljali zaradi občutljivosti teh grmov, slišali pa smo tudi, da bi se na gredah s travami lahko uporabljal herbicid za širokolistne plevele, s čimer pa se Društvo za varstvo okolja Bled ne strinja. Uporaba herbicidov v neposredni bližini jezera se nam zdi nesprejemljiva, čeprav mendna učijo, da se herbicidi ne uporabljajo le bližje od 20m od vode. Tudi sicer, zakaj bi polivali herbicide na grede, če vemo, da je zemlja oporečna, ker je v njej še neznano število ostankov korenik japonskega dresnika ter semen ambrozije in da zasaditev ne ustreza zahtevam OPN zaradi invazivnih rastlin. Drugih biocidov naj na gredah ne bi uporabljali, te pokrovne vrtnice so trpežne in nimajo bolezni-plesni, za uši pa strokovnjak Mastnak pravi, da te niso bolezen. Arboretum je tudi ponudil vso pomoč pri negi vrtnic in trav v prvih letih, dokler se vrtnar-ji ne navadijo na delo z njimi, kar zelo podpiramo.

Zahtevamo, da se v blejske parke vozi blejska zemlja, po potrebi obdelana, dodatno humusirana oz. pripravljena za posamezne vrste rastlin, ne pa, da se vozi iz nepreverjenih virov iz cele Slovenije ali pa celo iz tujine. Odkopavajo se velike površine kvalitetne črnice na mestu severne obvoznice, v parke se pa vozi nepreverjena in okužena zemlja, kar je okoljski kriminal.

V upanju na čim bolj okolju prijazno rešitev vas lepo pozdravljamo in vam nudimo tudi našo skromno pomoč pri sanaciji.

 

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, tajnik, sekcija za invazivne rastline pri Društvu

Izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda

torek, 23.6.2015 odpade zaradi dežja!

Vabimo vas na izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda. Izobraževanj se bo pričelo 30.6.2015.

 

nad Brjemtorek, 30. 6. ob 17h na vrhu terase, kjer se makadamska pot sposti v Brje.  Martina Kačičnik Jančar, ZVN:  Posebnosti flore in habitatov, etnobotanične zanimivosti, kaj ogroža naravo, ob 17h. Zborno mesto je na sliki.

piškovicatorek, 1.7.2015. ob 17h pri Piškotarjevem mostu v Piškovici. Dostop je po cesti iz Bleda proti Zasipu, pred vasjo Zasip pa zavijete desno proti Piškovici. Peljete se po asfaltu do Save Dolinke, prečkate most in parkirate desno takoj za mostom. Tema je Varovana območja v blejski občini in Natura 2000. Izobraževanje bo vodil Metod Rogelj iz Zavoda za varstvo narave, območna enota Kranj. Zborno mesto je na sliki.

četrtek, 2.7. Naravovarstveno odgovorno vodenje turistov: lokacijo bomo še določili

torek, 7.7. Novi termini (naravovarstveni, imena vrst…) v angleščini in nemščini in ponovitev slišanega iz prejšnjih predmetov

Zaenkrat sta potrjena prva dva termina, druga dva pa okvirno. Potrebna je primerna terenska obutev.

Izobraževanje vodnikov bo brezplačno, izvajali ga bomo člani našega društva in Zavoda za varstvo narave.

Poleg spremljanja prijavljenih pohodnikov bodo imeli vodniki tudi drugo nalogo-spremljali bodo stanje zaščitenih območij, vrednot in znamenitosti in sproti, preko posebnega obrazca redno, en do dvakrat mesečno sporočali Zavodu za varstvo narave, v primeru ugotovitve škode pa (po preveritvi članov društva) tudi inšpekcijskim službam, policiji in redarstvu.

Prijave sprejemamo na email potipobledu@zavest.net ali  miha@zavest.net oz. na telefon 031-617-851, kjer dobite tudi več informacij.

VABLJENI!

Spaziergänge rund Bled

Wanderung nach Brje:

gloteIMG_0488panorama_display1-IMG_3477

 

 

 

 

 

Der Ausflug startet vor dem Informationszentrum des Triglav Nationalparks. Von hier aus machen wir uns auf den Weg zur Besichtigung des Tals und des geschützten Natura 2000-Feuchtgebiets an der Sava Dolinka, das durch seine tuffbildenden Quellen sowie als Standort seltener Pflanzenarten bekannt ist. An dieser Stelle sollte der Ausgleichssee des Wasserkraftwerks Moste, das sich einige Kilometer höher in Richtung Jesenice befindet, entstehen. Wir schauen uns mehrere tuffbildende Quellen an und laufen anschließend hinab in das Tal Brje, wo interessante saisonale Pflanzen sowie seltene Pflanzenarten, wie z B. die Binsenschneide, beheimatet sind. Danach geht es weiter, entweder direkt über den Berg, oder bei schlechtem Wetter auf der Straße bergauf, bis ganz nach oben auf die Flussterrasse. In Piškovica können wir die Schilfzone und das E-Werk Zasip besichtigen. Über die nächsthöhere Terrasse führt unser Weg über eine Wiese weiter bis nach Lipje, wo ein sehr interessantes Beispiel für einen Subsistenzgarten mit vielen Besonderheiten zu sehen ist. Von dort aus laufen wir auf Feldwegen bis zu den Gletschermoränen Krevljičev bošt und wieder zurück zu unserem Ausgangspunkt, dem Informationszentrum des Triglav Nationalparks.

Wegstrecke: 10 km.

 

Wanderweg über Hom nach Vintgar:

Nikon2007-09-23-14+02+32DSCN5287 Nikon2007-09-23-14+33+14DSCN5312 hom2_anja_smid vintgar11

 

 

 

 

 

Der Ausflug startet am Busbahnhof. Zu Fuß laufen wir zwischen den Bleder Villen und an der Bleder Grundschule vorbei und gelangen auf Abkürzungen über einen Feldweg bis nach Krevljičev gozd. Weiter geht´s oben an der Flussterrasse entlang auf einem befahrbaren Weg in Richtung Zasip und weiter auf den Hom bis zur Kirche der hl. Katarina. Dort lassen wir uns Zeit für die Besichtigung und genießen den Ausblick von der altertümlichen Sonnenkultstätte aus. Nach einer Ruhepause laufen wir auf einem ausgebauten Weg zum Vintgar-Klamm. Wir versammeln uns bei der Blockhütte und machen setzten unseren Weg fort bis zum Dorf Podhom. Von hier aus gibt es zwei Möglichkeiten, um die Tour abzuschließen:
1.) Durch das Dorf laufen wir bis zum bekannten Feuchtreservat bei Podhom, wo viele seltene Pflanzenarten wachsen und das zu den Natura 2000-Schutzgebieten gehört, vorbei am Grimschitzhof (Grimšče) und weiter über ein Feld durch den alten Dorfkern eines Bleder Dorfs namens Grad.
2.) Durch das Dorf Podhom führt der Weg bis zu dem Brunnentrog im Dorf, von dem aus es bergauf zum Ausläufer des Hom und anschließend auf einem Pfad wieder zurück geht bis zur Kirche der hl. Katarina. Dieser Weg ist bekannt durch seine wunderschönen Aussichten auf das gesamte Bleder Becken, die Julischen Alpen die Steiner und Sanntaler Alpen sowie die Karawanken. Wir laufen zu Fuß auf einem schmaleren Pfad an dem einstigen Weideland vorbei und weiter bergab durch das alte Dorfzentrum von Zasip. Hier biegen wir auf ein Feld ab und kehren zwischen alten Ostbäumen wieder nach Bled zurück.

Wegstrecke: 12 km.

 

Um Bohinjska Bela herum:

bohinjska bela ajdovska deklca na Boh.Beli Babji Zob - 2013-06-20_15-45-48 113

 

 

 

 

 

Diese sehr abwechslungsreiche Tour startet am Campingplatz Bled. Zu Fuß geht es auf einem Waldweg bergauf bis zum Dorf Bohinjska Bela. Wir überqueren den Bach und gelangen durch den Wald zu einem Felsen, aus dem der Wasserfall Iglica schnellt. Hier können wir bei der wunderschönen Aussicht auf die Region Gorenjska ein wenig verschnaufen. Am Wasserfall entlang geht´s nun runter ins Dorf. Wir laufen durch das Dorf bis zur Sava Bohinjka und setzen den Weg auf einem Anglerpfad am Fluss entlang fort. Unterwegs auf dem Weg bis zum Bleder Dorf Mlino können wir die Fische beobachten und den Vögeln und dem Wasserrauschen lauschen. In Mlino werden wir am Ende unserer Wanderung noch eine ethnologische Sammlung besichtigen und uns bei selbstgebrautem Bier und einer kalten Platte mit hausgemachten Spezialitäten erfrischen und stärken.

Wegstrecke: 10 km

 

Die Teilnahme an unseren Wanderungen ist auf eigene Gefahr. Sie brauchen für die Wanderung entsprechendes Schuhwerk und müssen für eine Wegstrecke von 8 bis 12 km vorbereitet und ausgerüstet sein.
Unterwegs bieten wir Ihnen eine kalte Mahlzeit. Eventuelle Einschränkungen bzgl. des Essens müssen bei der Anmeldung mitgeteilt werden.

Für Grundschulen und Gymnasien bzw. Mittelschulen:

Wir haben mehrere kürzere geführte Touren vorbereitet, auf denen wir die natürlichen Sehenswürdigkeiten besichtigen. Dabei richten wir uns nach den Wünschen der Schulen bzgl. Dauer, Anforderung und Schülerzahl. Die Wegstrecken betragen zwischen 1 – 3 km, können aber auch entsprechend länger oder kürzer sein. Die geführten Touren zu den natürlichen Sehenswürdigkeiten sind für die Schulen kostenlos; es müssen nur die evtl. erforderlichen Eintrittskarten bezahlt werden. Infos und Anmeldungen nehmen wir zwei Wochen vor der Tour entgegen.
Die Teilnahme erfolgt auf eigene Gefahr, die Eltern haften für ihre Kinder.

Passeggiate vicino a Bled

Escursione a Brje:

IMG_1903_tr2 1-IMG_3477 IMG_0488 glote

 

 

 

 

 

Comincieremo con l’escursione davanti al Centro informazioni del Parco nazionale di Triglav. Visiteremo la valle e la zona protetta in ambito della rete Natura 2000, la zona umida preso il fiume Sava Dolinka, conosciuta per sorgenti di formazione di travertino e sito di piante rare. In questo posto vollero costruire il bacino di compensazione per la centrale idroelettrica Moste, situata alcuni chilometri più in su verso Jesenice. Vedremo alcuni sorgenti di formazione di travertino, dopo di che scenderemo nella valle di Brje, dove incontreremo interessanti piante di staggione e siti di piante rare, per esempio il falasco. Saliremo attravero la colle o in caso di maltempo la strada fino alla cima di terazza. A Piskovica potremo visitare dei canneti e la centrale idroelettrica Zasip, salire sulla terazza di sopra e continuare il cammino attraverso il prato fino a Lipje, dove incontreremo un esempio interessante del orto autosufficiente con varie peculiarità. Da qui ci prenderemo la strada di campagna verso le morene glaciali di Krevljičev bošt e da lì verso il punto di partenza preso il Centro informazioni del Parco nazionale di Triglav.

Lunghezza 10km.

Cammino attraverso Hom a Vintgar:

Nikon2007-09-23-14+02+32DSCN5287 Nikon2007-09-23-14+33+14DSCN5312 hom2_anja_smid IMG_0895

 

 

 

 

 

Comincieremo la gita sulla fermata principale di pullman. Ci incammineremo in mezzo delle ville di Bled, costeggiando la scuola elementare sulla strada di campagna fino alla foresta di Krevljič. Sulla cima della terazza fluviale continueremo per la strada di macadam attraversando località Zasip fino alla cima di collina Hom e la chiesetta di St. Caterina. Ci prenderemo il tempo per la visita e la veduta dall’antico tempio del Sole. Dopo la sosta continueremo il cammino fino alla gola di Vintgar. Ci riuneremo preso il chalet e incammineremo verso il villaggio di Podhom. Ci sono due possibili percorsi di ritorno:
1. Attraversando il villaggio fino alla conosciuta zona umida di Podhom, sito protetto in ambito di Natura 2000 di piante rare. Il cammino ci porterà a costeggiare il castello di Grimšče e da lì verso il punto di partenza preso la fermata di pullman, attraversando il nucleo storico di uno dei villagi di Bled, villaggio Grad.
2. Attraversando il villaggio di Podhom ci fermeremo preso le vasce di villaggio e da lì torneremo verso la chiesetta di St. Caterina. Questo percorso è famoso per le bellissime vedute dell’intero bacino di Bled, delle Alpi Giulie, Alpi di Kamnik-Savinja e Caravanche. Un cammino stretto ci porterà attraverso un ex pascolo, poi scenderà in mezzo del nucleo storico del villaggio Zasip e svincolerà attraverso il campo e in mezzo di antichi frutteti per poi ritornare a Bled.

Lunghezza 12km.

 

Presi di Bohinjska Bela:

113 bohinjska bela ajdovska deklca na Boh.Beli Babji Zob - 2013-06-20_15-45-48

 

 

 

 

 

Il punto di partenza per questa gita dinamica è il Campeggio di Bled. Ci incammineremo sul camino di bosco in salita fino al villaggio di Bohinjska Bela, attraverseremo il ruscello e la foresta per poi arrivare alle rupe ed ammirare la cascata di Iglica. Una breve sosta con l’ampia veduta di Gorenjska. Costeggiando la cascata scenderemo e attraversando il villaggio raggiungeremo il fiume Sava Bohinjka. Continueremo sul cammino di pescatori costeggiando il fiume, osservando i pesci, ascoltando gli uccelli e l’acqua, fino al villaggio Mlino preso il lago di Bled, dove per finire visiteremo la collezione etnologica e degusteremo la birra e affettato di casa.

Lunghezza 10km

 

Partecipazione a sola responsabilità propria. L’escursione richiede la calzatura, capacità fisica e attrezzamento adeguato per poter camminare da 8 a 12 km.

Durante la gita vi offriremo uno snack e vi chiediamo di informarci sulle vostre esigenze alimentari speciali al momento di iscrizione.

Per scuole elementari e medie:

Sono a disposizione varie visite guidate delle curiosità naturali, mentre la durata, difficoltà e il numero di partecipanti si possono adeguare alle esigenze della scuola. Lunghezza di escursioni va da 1 a 3 km che possono essere anche più o meno. Visite guidate delle curiosità naturali sono gratuite per scuole, salvo l’ingresso, che va pagato dove necessario. Informazioni e prenotazioni due settimane prima della visita.
Partecipazione a responsabilità di genitori e responsabilità propria.

Walks around bled

A walk to the Brje valley:

gloteIMG_04881-IMG_3477 Sava Dolinka v Brju

 

 

 

 

 

The trip starts in front of the Triglav National Park Information Centre, and visits the Brje valley and the Natura 2000 areas of protected wetlands along the river Sava Dolinka, which is famous for its tufa-forming (petrifying) springs and rare plant habitats. At this point it was intended to build a compensatory lake for Moste hydroelectric power station, which lies a few kilometres higher in the direction of Jesenice. We will see more tufa-forming springs, and later we will descend into the Brje valley to see the interesting seasonal vegetation and rare plants such as sawtooth sedge, Cladium mariscus. The route continues over the hill, or in bad weather climbs the road to the top of the terrace. At Piškovici you will see the reed beds and Zasip power station, and then climb to the higher terrace and continue across the meadows to Lipje, which is a very interesting example of a self-sufficient garden with many special features. From there we take a track to the glacial moraines at Krevljičev bošt, and finally arrive back at the start point, the TNP Information Centre.

Length: 10km

 

A walk over Hom to the Vintgar gorge:

Nikon2007-09-23-14+02+32DSCN5287 Nikon2007-09-23-14+33+14DSCN5312 hom2_anja_smid IMG_0895

 

 

 

 

 

This trip starts at the main bus station. We will take shortcuts through the villas of Bled and pass Bled Primary School before crossing the meadow tracks to Krevljičev gozd (forest). At the top of the river terraces we will continue along the cart track to Zasip, and then onto the slopes of Hom to the church of Saint Catherine. Here you will have time to admire the view and look around the ancient temple dedicated to the sun. After a rest we will go on along the marked trail through the Vintgar gorge. We will gather again at the log cabin and head towards the village of Podhom. There are two possibilities for the return path:
1. Through the village to the well-known wetlands of Podhom, where there is a rare plant habitat and an area protected by Natura 2000. The route will continue past Grimšče Manor, and from there across the fields back to the bus station, which will be quicker through the heart of one of Bled’s oldest villages, Grad.
2.Through Podhom we will go to the village gorge, and then climb the slopes of Hom and take the path back to the church of Saint Catherine. This route is known for its beautiful views of the entire valley and the Julian Alps, the Kamnik-Savinja Alps and the Karavanke. We will continue along a narrow path across an old pasture, then descend through the old village centre of Zasip and turn onto the fields, where we return to Bled through old orchards.

Length: 12km

Around Bohinjska Bela:

bohinjska bela 113 ajdovska deklca na Boh.Beli Babji Zob - 2013-06-20_15-45-48 gozd_2

 

 

 

 

This very diverse trip begins at Camp Bled. We will climb on foot up a forest road to the village of Bohinjska Bela, cross a stream and continue through the woods to a cliff, over which falls Slap Iglica (Iglica waterfall). You will be rewarded with an exceptional view across Gorenjska. After the waterfall we will descend to the village and walk through it to the river Sava Bohinjka. We will continue along a fisherman’s path by the river, watching the fish and listening to the birds and the water, as far as the village of Mlino, where we will end the walk by visiting an ethnological collection and refreshing ourselves with homemade beer and local cold meats.

Length: 10km

 

Participation in the walks is at your own risk. You will need appropriate footwear, and must be prepared and equipped to walk 8-12 km.

Along the route we offer a cold snack; please tell us any dietary restrictions on registration.

For primary and secondary schools:

We have prepared a series of short guided tours of natural attractions which can be tailored to the school’s wishes in terms of duration, difficulty and the number of pupils or students. The routes vary in length from 1 to 3 km, but may also be more or less. The guided tours of natural attractions are free for schools, with only entrance fees payable if required. Information and applications are accepted two weeks prior to the visit.
Participation is the responsibility of parents and at their own risk.

Predstavitev projekta Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu

panorama_displayDruštvo za varstvo okolja Bled vabi v četrtek, 26.2.2015 ob 18h v knjižnico Bled na delavnico “Poznate naravne znamenitosti Bleda?”; in predstavitev projekta “Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu“.

Maja Vrtačnik in Miha Žvan bosta predstavila poznane in manj poznane blejske naravne znamenitosti, od potokov, mokrišč, območij Nature 2000 in drugih lepih točk Blejskega kota, ki jih morda ne poznate. Seznanili vas bomo z načrtovanimi aktivnostmi našega naprednega projekta, v katerem boste lahko sodelovali tudi vi. Projekt je namenjen izobrazbi vodnikov po naših naravnih znamenitostih, ki bodo hkrati tudi spremljali stanje zaščitenih območij. Projekt finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor RS. Vabljeni vsi, ki bi radi vodili manjše skupine po naši naravi in zraven tudi kaj zaslužili. 

Več o naših znamenitostih in o projektu se bomo pogovorili v četrtek, 26. 2. 2015 ob 18h v knjižnici Bled 

več o projektu: TUKAJ

Metuljnik – Davidova budlea – (buddleia davidi)

 

metuljnik ali Davidova Budlea

 
  • izvira s Kitajske
  • V Evropi od začetka 19. stoletja
  • 1. podatek za Slovenijo iz 1934 (Pohorje)
     
  • okrasni grm
  • gornja stran listov zelena, spodnja sivkasta zaradi laskov, sivi tudi mladi listi
  • žužkocvetka, privablja metulje
  • več različnih barv cvetov (izvorno vijoličasta, pogosto bela)
  • semena prezimijo na rastlini.

V Sloveniji še ni zelo pogosta

  • rastišča:  kamnolomi, kamnite stene, grušč ob železniških progah, ruderalna rastišča (starejše deponije)
  • razširja se s semeni, ki jih raznaša veter
  • mlade kalice so sprva občutljive na sušo
  • hitra rast (do 2 m na leto)
  • ukoreninjanje odlomljenih vej.

Preventivni ukrepi

  • prepoved prodaje plodnih kultivarjev te vrste (razvoj sterilnih rastlin)
  • odstranitev socvetij tik po cvetenju in primerno odlaganje.

Odstranitev in nadzor vrste

  • odstranitev mogoča na mestih, kjer rastejo posamezne rastline
  • metoda:
    – izkopavanje celih rastlin,
    – žaganje nadzemnih delov večjih rastlin v kombinaciji s herbicidom,
    – V primeru odstranitve rastlin v večjem obsegu, je treba na izpraznjeno mesto nasaditi avtohtone rastline.
    – pozor: Odrezane veje se uspešno ukoreninjajo!
    – paša. (Vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010)

 

Več:

  • Razširjenost, fotografije, eksperti – DAISIE (v angleškem jeziku)
  • Tiralica: opis, stanje, vplivi, ukrepi, literatura in kontakti, forum / Steckbrief, Bundesamt für Naturschutz (nemški jezik)
  • Informacijski list SKEW (nemški jezik)

 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv