Stanje Blejskega jezera v luči Evropske vodne direktive
Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol.
V Sloveniji imamo samo dve večji naravni stalni jezeri, Blejsko in Bohinjsko. Kljub razmeroma majhni oddaljenosti ležita v različnih hidro-ekoregijah, zato lahko trdimo, da je Blejsko jezero edino naravno predalpsko jezero v Sloveniji. Že samo to dejstvo izpričuje pomembnost Blejskega jezera, ne samo za Bled temveč za vso Slovenijo.
Zaradi naravnih potencialov je bilo pojezerje Blejskega jezera poseljeno že od paleolitika, slikovita lega jezera med ledeniškimi osamelci, pa je že ob koncu 19. stoletja vzpodbudila razvoj turizma. Z razvojem človeške družbe in krajev v pojezerju so se antropogeni pritiski na Blejsko jezero spreminjali in stopnjevali. Analize sedimenta (J.Sketelj, M.Rejic 1960) so pokazale, da so se prvi znaki slabšanja, ki so se odrazili kot pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, začeli kazati že pred letom 1914, ko antropogeni pritriski na jezero še niso dosegli današnjih razsežnosti. Nezadostna kanalizacija, ki še danes ni povsem urejena, je ob ekspanziji množičnega turizma v 50. in 60. letih povzročila, da je vnos hranilnih in drugih škodljivih snovi močno presegel samočistilne sposobnosti jezera. Porušeno je bilo naravno ravnotežje, kar se je odražalo v zmanjšani prosojnosti jezerske vode, propadu občutljivih rastlinskih in živalskih vrst in masovnih cvetenjih cianobakterije Planktothrix rubescens (syn. Oscillatoria rubescens) ter drugih vrst alg z vsemi spremljevalnimi učinki, ki vplivajo na neprijeten videz in občasno tudi na vonj jezera. Prekinitev dotoka odplak v jezero, zmerna urbanizacija ter zmanjšanje drugih obremenitev, predvsem intenzivne živinoreje v prispevnem območju jezera, bi morali biti prvi ukrepi za izboljšanje stanja jezera. Namesto teh ukrepov, ki bi zahtevali zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera, je bila, leta 1964 v jezero speljana Radovna, leta 1980/81 pa na dno jezera položena natega, medtem ko se je odotok odplak v jezero delno saniral šele v letu 1985 in še danes kanalizacija na Bledu ni povsem urejena. Stanje Blejskega jezera se je zaradi ukrepov sicer izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta in voda v jezeru je bolj prosojna, vendar tako stanje jezera ni stabilno, kar se odraža v občasnih cvetenjih fitoplanktona. Hkrati je zavajajoče in daje lažne vtise o neobremenjenosti jezera in urejenosti pojezerja.
Z dotokom Radovne in položitvijo natege so se umetno spremenile hidrološke značilnosti Blejskega jezera, zmanjšal se je zadrževalni čas vode v jezeru in kroženje vode v jezeru v času spomladanske in jesenske homotermije zajame celotno globinsko plast – hipolimnij, ki se pred sanacijo ni v celoti premešala. Posredno se je zaradi odvzema vode hidrološko spremenila tudi Radovna za zajetjem v Grabčah, Jezernica in Sava Bohinjka, kar po novi vodni direktivi (Directive of the European Parliament and of the Council 2000/60/EC), ki zahteva dobro ekološko stanje vseh vodnih teles do leta 2015, ni sprejemljivo. Dobro ekološko stanje le malo odstopa od naravnega izvirnega stanja, kjer človekovi vplivi še niso pustili večjih posledic v vodnem ekosistemu. Ocena ekološkega stanja vključuje poleg hidroloških, morfoloških in kemijskih analiz predvsem biološke analize, ker so vodni organizmi najboljši pokazatelji stanja okolja v katerem živijo. Če vodno telo ne doseže dobrega ekološkega stanja, so potrebni sanacijski ukrepi, oziroma so državam članicam EU naloženi penali.
Glede na spremenjen hidrološki režim, ki odstopa od izvirnega-referenčnega stanja Blejsko jezero ne more doseči dobrega stanja, še zlasti ne, ker se obremenitve in pritiski na Blejsko jezero zaradi naraščajoče urbanizacije v zadnjem obdobju celo še stopnjujejo.
Resnično je že skrajni čas, da se prenehamo slepiti in začnemo načrtovati okolju prijazen, zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera.
Kultura posameznika-kultura občine-blagostanje skupnosti
Ana Marija Kovač, Marisa Monti
Program za razvoj gospodarstva, izboljšanje delovanja občinske uprave in ureditev občinskih financ
mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.
Finance in proračun
Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005
1.Mestna občina Ljubljana 921.307
2.Mestna občina Kranj 566.266
3.Občina Bled 271.458
Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.
Pridobljena evropska sredstva v letu 2005
1.Hrastnik 332.288
2.Komenda 262.175
3.Kuzma 227.996
4.Mestna občina Velenje 193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec 168.908
…
BLED 0
Gospodarstvo
Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.
Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.
Občinska uprava
Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.
Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.
Skladen prostorski razvoj za rast življenjskega standarda
Matevž Čelik, univ. dipl. arh.
Uvodnik Zavest 4
Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor
Prostorska problematika zaselkov Želeče in Zagorice
Srečo Kunčič, stanovalec Želeč
Glede na to, da sem na Bledu preživel več kot pol stoletja, je prav, da v tem časovnem okviru osvetlim urbanizacijo prostora, ki obsega naselje Želeče in Zagorice. Pred 50 leti se je večina prebivalcev v Želečah in Zagoricah preživljala s kmetijstvom in turizmom, oddajanjem sob v poletnih mesecih, moški pa so se poleg obdelovanja zemlje ukvarjali tudi s kočijaštvom. Obe naselji sta bili takrat tipični gorenjski vasici, Želeče pa so se prostorsko delile na Velike in Male. Prebivalci in predvsem otroci so se družili na treh trgih v središču in na obrobju obeh vasi. Med naseljema se je rastezal Mayerjev vrt s prečudovitim drevjem in sadovnjakom. Zaselka je s centrom Bleda povezovala makadamska cesta, obdana z ogromnimi platanami, ki so v poletni vročini nudile debelo senco, ne samo domačinom, temveč tudi drugim obiskovalcem Bleda. Ta zeleni del je naravno povezoval jezersko obalo z gozdom na Straži.
Orientacija blejskega turizma na masovnost je konec 60. let narekovala izgradnjo večjih hotelskih objektov, (Garni hotel Kompas, hotel Golf, depandansa Savica) ki so se glede na lastninska razmerja najlaže umestila v ta prečudoviti park. Kot v posmeh in opomin so od tedanjega parka ostali le posamezni primerki visokoraslih bukev, hrastov in platan, večino zelenic pa je prekril asfalt.
V naselju Želeče je mogočen hotel v obliki kocke zastrl pogled proti Karavankam in Kamniškim Alpam, večino hiš pa je prikrajšal za jutranje sonce. Njegova oblika in velikost nista degradirala le vasi Želeče, temveč je hotel vzel oz. bistveno zmanjšal dominantnost blejskemu gradu, ki je do tedaj obvladoval jezersko površino. Z več ali manj ponesrečeni dozidavami navedenih objektov in krčenjem zelenih površin je njihova nepravilna umestitev v Prešernovo “rajsko okolje” vedno bolj moteča.
Minila so leta, življenje se je spremenilo. V Želečah so postopoma ugasnile skoraj vse kmetije, le Zagorice so obdržale svojo ruralno podobo. Izhlapel je tudi masovni turizem, podobno kot jezerski led v nekdanji ledenici sredi Mayerjevega vrta. Ostali so le betonski kolosi s kapacitetami, ki stroškovno ne prenesejo nizke povprečne letne zasedenosti.
Prišli so novi lastniki, ki so stavili na razvoj wellnes in kongresnega turizma. Pod krinko, da Bled ne prenese in ne zasluži masovnega turizma, so padla zadnja drevesa pred hotelom Golf, z namenom, da se na 2000 m2 na novo pozida površina, ki bo omogočila kopanje 700 kopalcem dnevno in konferenčno dvorano s 300 sedeži. Investitor pravi, da pri tem ne gre za nikakršno povečanje kapacitet hotela, zato po njegovem obstoječe parkirišče več kot zadošča. Tem trditvam je nekritično sledila tudi občina, ki je zato sokriva, da sedaj gostje in zaposleni parkirajo po zelenih površinah ob Cankarjevi in Želeški cesti. Hotel želi z novo ponudbo dvigniti kakovostno raven, hkrati pa ne upošteva znanega dejstva, da koristniki visokih turističnih storitev praviloma ne želijo deliti uslug z zunanjimi gosti.
Hotela Golf in Kompas, ki sta v različni lasti, sta najprej načrtovala skupne vodne površine, nazadnje pa sta se odločila, da zgradita vsak svoj bazen in pozidata še tisto malo zelenih površin, ki so preostale ob jezerskem bregu. V takih dejanjih se izkazuje nepovezanost in neusklajenost poslovnih politik gospodarskih subjektov in odsotnost občinske razvojne vizije. To je žal postala osnovna značilnost Bleda.
Obe naselji živita svoje življenje, brez nekdanje medsebojne povezanosti. Želeče so postale del Bleda, ki se po čudni inerciji stalno poziduje, redke zelenice pa se umikajo neurejenim parkiriščem brez lovilcev olj in nadzora.
Zagorice, predvsem njen najstarejši del, umirajo, saj ga Občina ni sposobna revitalizirati in vključiti v turistično ponudbo, kot npr. pridelovanje ekološke hrane za hotele, prikaz kmečkih opravil (ličkanje, stiskanje mošta, zato je npr. primerna kmetija Danej, itd.) do prikazovanja starih obrti (sedlarski muzej pri »Matizelnu«) in tipične gorenjske arhitekture, kot npr. rojstna hiša Blaža Kumerdeja in »Andrejeva« domačija.
Dolžan sem opozoriti na aktualne probleme, ki so jih izrazili sokrajani: ureditev pločnikov za pešce in steze za kolesarje od obeh naselij do jezera in v smeri Ribna, zmanjšanje hrupa zaradi gibajočega prometa in parkirišč ter hrupa, ki ga v zimskem času ponoči povzročajo topovi za sneg, znižanje nivoja ceste v Zagoricah in ureditev križišča Ribno Ljubljanska cesta, omejitev pozidave Zagoric in ohranitev najrodovitnejše zemlje na jugovzhodni strani naselja, omejitev pozidave Želeč pod obronki Straže in prometa skozi naselje, predvsem v nočnih in jutranjih urah, in ureditev ceste do žičnice na Stražo, zatravitev parkirišč pred hoteloma Golf in Kompas izgradnja podzemskih garaž, odstranitev divjih parkirišč z Ulice narodnih herojev in hrupa v nočnem času, sankcionirati neupoštevanje prometnih znakov, vožnjo z motornimi vozili po cesti za depandanso Trst, revitalizirati vaško jedro Zagoric, urediti obstoječe kmetije in obnova kapelice, fizično preprečiti parkiranje na Cankarjevi cesti, na novo asfaltirati vse ceste, ki so jih poškodovali izvajalci plinovoda in izboljšati ogrevanje večjih objektov in čimbolj zmanjšati onesnaževanje zraka.
Človek ob vsem tem dobi vtis, da se finančno obubožana občina nekritično veseli vsake investicije v turistično infrastrukturo, ob tem pa ne postavlja skoraj nobenih pogojev, ki bi jih moral upoštevati investitor, ali pa ne poskrbi za njihovo izvajanje. S kršitvijo lastnih dokumentov in odlokov, ki temeljijo na zaščiti jezerske obale in ob neupo-števanju enkratnega naravnega okolja, ignorirajo lastne akte, kot npr. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled. Ta določa v poglavju 3, da so skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Bled predvsem zmanjšanje obremenitev Blejskega jezera in izboljšanje prometnih razmer. Pristojni občinski organi prav tako ne upoštevajo prostorsko ureditvenih pogojev za središče Bleda, ki so bili sprejeti predvsem z namenom, da se zavaruje enkratno naravno okolje in prepreči dodatne pozidave površin v neposredni bližini jezera. Kršitev odločb o varstvu okolja in zakona o urejanju okolja, ki se nanašajo na zaščito narave, naj niti ne omenjam.
V svetovno razpoznavni biser umeščajo različne objekte na podlagi ozkih interesov posameznikov, kar legalizirajo s stalnimi spremembami lokalnih predpisov. Na ta način prostor namenoma urejajo parcialno, prepogosto le s PUP in Prostorskim redom, ki premalo upoštevata prostorske kvalitete in s tem omogočata pojavljanje mešanih dejavnosti ter nered v komunalnem in prometnem smislu.
Lahko bi celo trdili, da razvojne strategije oziroma celostnega prostorskega plana na Bledu ni, oziroma, da si ga občinska uprava zaradi opisanega načina dela niti ne želi. Predstavniki ljudstva v občinskem svetu dvigujejo roke in vzne-seno lobirajo za vsak projekt, ki naj bi zagotovil povečanje turističnih kapacitet, ob tem pa investitorju ne določijo nobenih pogojev, ki bi se nanašali na izboljšanje prometa in parkovne ureditve kraja.
Zgradijo npr. hotel, obračališče za avtobuse pa postane kar javna cesta. Dodatna parkirišča niso pod zemljo, temveč uničijo park. Novozgrajeni hoteli zaradi nesprejetih normativov še vedno uporabljajo zastarele metode ogrevanja na olje in s tem onesnažujejo širšo okolico.
Na Straži, ki je zaščiten naravni spomenik, se zgradijo športni objekti in koča, izvajalec pa odveč-ni material in smeti enostavno odrine na rob gozda.
Občina celo ob prodaji svojih objektov, kot so prestižne vile, investitorju dovoli, da uniči stoletno naravno okolje (samo upati je, da se kaj podobnega ne bo zgodilo s prodajo ene najlepših hiš na Bledu, vile Vintgar).
Nepovezanost gospodarskih organizacij, institucij in pomanjkanje občinske razvojne vizije se ob neučinkoviti upravi in spečih inšpekcijskih službah tako odraža tudi v neurejeni pozidavi prostora. Ta je iz Bleda, posebno ob višku turistične sezone, naredila nevrotično mestece, ki se duši v motornem prometu in v katerem ni prostora za pešce, kolesarje in invalide.
Blejski prostor sam po sebi narekuje podrobno in interdisciplinarno naravnano razvojno strategijo, ki bo uskladila različne gospodarske, socialne, ekonomske, okoljevarstvene in druge interese, naselja v občini pa kvalitetne urbanistične zasnove in dobre lokacijske načrte, ki bodo detajlno precizirali vse elemente pozidave.
V čigavem interesu je pogrevanje načrtov o poslovno-obrtni coni v Spodnjih Gorjah
Mag. Špela Remec Rekar, univ. dipl. biol.
Občinski svet je pri sprejemanju osnutkov dolgoročnih prostorskih sprememb v občini Bled podprl tudi širitev in izgradnjo poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah. Ne nameravam razpravljati o razlogih, ki so botrovali dejstvu, da je sporen projekt iz leta 1994 ponovno aktualen, čeprav je očitno, da gre pri tem za interese posameznikov, ki želijo v najbolj občutljivem delu pojezerja Blejskega jezera kovati svoje dobičke. Osnovni namen prispevka je ponovno opozoriti na posebnosti tega prostora in na nesprejemljivost poseganja vanj.
Območje, ki je predlagano za ureditev poslovne cone (LN) Spodnje Gorje, v velikosti 8400 m2, leži za železniško progo Jesenice Nova Gorica, nad obratom LIP-a. Gre za ožje prispevno območje Blejskega jezera, kjer se zbirajo vode, ki pod progo poniknejo in se na umetni razvodnici za LIP-om kot potok Mišca usmerijo v Blejsko jezero. Načrtovani poseg neposredno ogroža izvir, ki v Mišco, ki je največji površinski pritok Blejskega jezera, prispeva največ vode. V zadnjem letu je izvir ogrožen tudi zaradi intenzivnega pašništva, ki je eden izmed glavnih virov onesnaženja vode s hranilnimi snovmi. Močvirna vegetacija ob izviru je uničena in izvir »zasut« s smetmi, kar kaže na izredno neprimeren odnos do narave in naravnih virov.
Mišca v Blejsko jezero prispeva povprečno 4.7 mio. m3 vode na leto, kar je približno petino vse vode v Blejskem jezeru, zato vpliv Mišce na kakovost Blejskega jezera nikakor ni zanemarljiv. Žal kakovost Mišce ni vedno taka, kot bi si jo želeli. V jezero že zdaj, brez dodatnih pritiskov in virov onesnaženja, prinaša preveč fosforjevih in dušikovih spojin, ki povzročajo nezaželjeno, povečano rast planktonskih alg oz. »cvetenje jezera«. Analize sedimenta pred iztokom v jezero so pokazale, da se v Mišco iztekajo tudi nekatere snovi, predvsem težke kovine, ki zastrupljajo vodno okolje. Dodatni posegi oziroma obremenitve občutljivega obvodnega prostora, ki jih prinaša urbanizacija, bi kakovost Mišce še poslabšala. Vsakršna pozidava, ne glede na namembnost, bi vplivala tudi na spremembe vodnega režima, ta pa predvsem na zmanjšano količino vode v izviru in Mišci. Za Blejsko jezero, ki mu kronično primanjkuje vode, je vsak hidrološki primanjkljaj pomemben. Z izgradnjo natege se je povečal iztok iz jezera, pritoki, ki napajajo Blejsko jezero, pa so vedno manj vodnati in nekateri zaradi onesnaženja speljani v kanalizacijo, zato je Blejsko jezero povsem odvisno od umetnega dotoka Radovne, ki pa nima neskončnih zalog vode. Že zdaj je zaradi zagotavljanja biološkega minimuma v naravni strugi Radovne ob suši potrebno zmanjšati količino odvzete vode za jezero, ki v povprečju znaša 0.4 m3/s .
Projekt izgradnje poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah ogroža kar dva naravna vodna vira: izvirni krak Mišce in Blejsko jezero. Odločitev svetnikov, ki so podprli predlog o izgradnji, zato ni v skladu s trajnostnim in sonaravnim razvojem občutljivega pojezerja Blejskega jezera, ki ga podpira Evropska skupnost, in ni v skladu s širšim družbenim interesom, ki so ga svetniki dolžni podpreti.
Obrtno cono imamo na Lisicah, v Lescah in tudi drugod po Sloveniji je poslovnoobrtnih con vse več, Blejsko jezero pa je poleg Bohinjskega naše edino naravno predalpsko jezero. Načrtovana poslovno-obrtna v ožjem pojezerju Blejskega jezera ne more biti javni interes občanov, še manj pa državljanov Slovenije. Izkoristi naj se neizkoriščene objekte v okolici, občutljivo vodno zemljišče pa mora ostati nepozidano.
Predlog za uvrstitev Bleda v UNESCO naravno in kulturno dediščino
Po 40 letih je v junija letos na Bledu spet potekal kongres PEN, mednarodne zveze pisateljev. Poleg rednih točk kongresa so udeleženci sestavili tudi apel za zaščito kulturne krajine Bleda in njegove okolice, naslovljen na Vlado Republike Slovenije:
»Delegati zbrani na 71. kongresu mednarodnega PEN ponovno odkrivamo enkratno lepoto kulturne krajine Bleda, zato predlagamo Vladi Republike Slovenije, da Bled z njegovo okolico razglasi kot kulturno naravno dediščino in naredi vse, da bi se kot tak ohranil prihodnjim rodovom doma in po svetu. Zaradi tega naj predloži organizaciji UNESCO, da ga sprejme pod svojo zaščito.«
Pobudo je podpisalo 70 delegatov nacionalnih PEN centrov s celega sveta. Svojo podporo je zagotovila tudi predstavnica UNESCO Slovenije, ki je bila prisotna na kongresu.
Na svoji zemlji
Za živali in rastline Save Dolinke zapisal Miha Žvan
Dobri ljudje z Bleda ste lani v začetku jeseni dokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja pri nas v dolini in ste nam z referendumom (plebiscitom) vrnili našo avtonomijo. Hvala Vam! Vsi naši predstavniki so bili izjemno veseli ob zmagi in upali smo, da je s tem napad na naše ozemlje za vedno zaključen, da bomo živeli naprej v miru in sožitju.
Ni minilo še niti eno leto, ko so naši nasprotniki prišli na dan z novimi idejami. Projekt potopitve se nadaljuje, dolino so razdelili na cone, kar nekako spominja na vašo zadnjo vojno pred 60 leti, ko so si države razdelile zasedene pokrajine in vsaka je vzela nekaj zase, mesto sem, mesto tja. Ograditi življenjski prostor z zidom pa spominja na živalski vrt, na Berlin, v zadnjem času tudi na Izrael, na Bledu pa je bil poskus za zaselek Grad. Naravo in tudi človeka nekateri postavljajo v neenakovreden položaj, nekdo lahko tu živi, nekdo ne, čeprav isti narod ali pa vsaj ista vrsta! Zakaj imajo nekateri ljudje oziroma živa bitja pravico do življenja, druga pa ne? Potopili bi večino doline, majhen košček močvirja pa bi ogradili z nasipom in jarkom!
Ustvarjanje umetnih con-getov v naravi ni bilo nikoli možno in za rastline ter živali v močvirju, stisnjenem ob breg, jarek in nasip, bi bil to konec. Prebivalci doline živimo skupaj, svobodno, odvisni smo drug od drugega in od tukajšnje narave. Voda bi upadla, odtekla v jarek, močvirje bi se osušilo, 10m visok nasip bi odvzel jutranje sonce, na področje bi se počasi selile gozdne rastline in drevesa, orhideje in rezika pa bi propadli.
Zato vas ponovno pozivamo, da ustavite ta nesmiselni projekt in nam že končno pustite živeti po naše, uvrstite nas med območja, ki so varovana v okviru Nature 2000 in nas pridite kdaj pa kdaj obiskat.
Še enkrat HVALA Vam in prosimo Vas, da nadaljujete z bojem za naš obstanek!
Potopljeni v propagando
Mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio.
Naša prizadevanja za ohranitev Save Dolinke so stara že šest let. V tem času so se zvrstila različna bolj ali manj burna obdobja soočanja strokovnih dejstev. Pred dobrim letom, v obdobju pred referendumom za ohranitev zavarovanja mokrišč Brje in Piškovica, so ta soočanja dobila novo dimenzijo. Prizadevanja za ohranitev narave so se prvič soočila z nasprotnikom, ki je za dosego svojih ciljev brez zadržkov vpregel agencijo za odnose z javnostmi. Civilna pobuda je stala nasproti s šolanimi strokovnjaki za propagando, ki so imeli vsaj navidez neomejena finančna sredstva.
Propagandna akcija Savskih elektrarn je bila razmeroma spretno prikrita. Če ne bi bila tako obsežna, da je dobesedno preplavila lokalne medije, marsikdo ne bi prepoznal, da prebira plačane oglase in ne običajnih prispevkov novinarjev. Savske elektrarne so s pomočjo agencije za integralno komuniciranje Informa Echo svojim oglasom nadele obliko običajnih novinarskih člankov, intervjujev s strokovnjaki, anket z občani. Le droben pokončen napis ob robu prispevka (Informa Echo) je pozornemu bralcu razkril, da gre za kupljen prostor v časopisu, za oglas. To niso bili prispevki novinarjev. Savske elektrarne so kupile osrednje strani Gorenjskega glasa in na njih objavile prispevke – oglase, ki jih je zanje pripravila najeta agencija za oblikovanje javnega mnenja.
V Sloveniji nimamo medija dostopnega široki javnosti, ki bi imel neodvisno, naravovarstveno naravnano uredniško politiko. Naši mediji se vsaj deklarirajo kot nevtralni. Bralci tako pričakujejo objektivno resnico in mnogi tako dojamejo tudi novinarskim podobne plačane propagandne prispevke, prikrite reklame. Civilne pobude seveda niti kadrovsko niti finančno ne morejo v korak s takimi akcijami. Mediji so se v primeru referenduma za ohranitev mokrišč Brje in Piškovica spremenili z mesta, kjer naj bi bili predstavljeni osnovni podatki, ki bi jih občinstvo presodilo, v orodje v rokah tistega, ki lahko plača.
Pričakovali bi, da bo poplava propagandnih sporočil po referendumu prenehala, pa ni bilo tako. Savske elektrarne so poskušale najprej zmanjšati pomen referenduma. Zelo močan in obenem prikrit propagandni prijem, ki so se ga oprijeli po izgubljenem referendumu, je bil vzbujanje občutka krivde. Prebivalce so poskušali prestrašiti, če jim ne že kar groziti, s silnimi negativnimi posledicami referendumske odločitve. Na televiziji so vztrajno ponavljali propagandni spot, ki so ga skrili v obliko kratkega dokumentarnega filma. Začel se je z zgodovino železarstva na Gorenjskem in spretno prešel na ožjo temo – rabo vodne energije v železarstvu. Prikazana je bila izgradnja HE Moste, v dokumentarne posnetke in poglede na izgradnjo pa so bili primešani namigi za nujnost izgradnje kompenzacijskega bazena. O posegu iz sedanjosti sta govorila upokojena inženirja. Nastop kogarkoli iz današnjega vodstva bi preveč izpostavil reklamno naravo sporočila.
Navidezni dokumentarec je predstavil naraven pojav rečno erozijo, kot bolezen Save Dolinke. Rečna erozija je lahko problem za ljudi, ki želijo izkoriščati, podrediti si obrečni prostor. Erozija rečnih bregov je naraven proces, ki ga je človek marsikje že povsem onemogočil, postaja vse redkejši in dragocenejši. Propagandni spot je navrgel, da je otroku, ki zboli, treba pomagati. Obtožil nas je, da odrekamo pomoč bolnemu otroku (Savi Dolinki) in da bomo zato morali prevzeti odgovornost. Niso pa povedali, kako bi Savske elektrarne tega otroka pozdravile (ubile), če bi ga dobile v svojo ordinacijo.
Savske elektrarne se med nami ne pojavijo več brez Informe Echo. Konec letošnje pomladi je Ministrstvo za okolje in prostor prevzelo vlogo povezovalca dialoga med Odborom za rešitev Save Dolinke, Društvom za varstvo okolja Bled in Savskimi elektrarnami, ki so odstopile od projekta popolne potopitve doline Save Dolinke. Predstavile so nam nov projekt delne potopitve. Sestanek je vodila predstavnica ministrstva, zapisnik sestanka pa je pisala kar delavka agencije za stike z javnostjo Savskih elektrarn – Informe Echo, kar je povsem nesprejemljivo.
Septembra letos je Gorenjski glas objavil novo številko Modrega sožitja. Ponovno je bil uporabljen že dobro znani prijem zakritja plačanega propagandnega sporočila v obliko novinarskega prispevka. Droben pokončni napis Informa Echo šele na tretji strani desno spodaj izdaja, da gre za plačan štiri strani obsegajoč plačan oglas nadvse spretno naslovljen kot Priloga Gorenjskega glasu.
Poglejmo še malo pobližje tokratno propagandno sporočilo. Prva stran je namenjena jubileju postavitve HE Završnica in izgradnji nove podobe Savskih elektrarn v javnosti. Kar dvakrat preberemo, da tehnični spomenik HE Završnica sodi v isto kategorijo kot velikani naše kulturne dediščine: Prešeren, Finžgar in Čop. Po besedah urednice, je njihov časopis namenjen spodbujanju razumevanja do projektov, usmerjenih v ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot. Katere naravne in kulturne vrednote v dolini Save Dolinke so v teh šestih letih poskušali ohraniti? Smo mar res kaj prezrli? Na drugi strani časopisa nam namreč povedo, da se je civilna iniciativa v občini Bled organizirala »vsled nesporazumov«. Organizirali naj bi se torej zato, ker njihovih projektov nismo razumeli, in ne zato, ker so pripravili povsem nesprejemljive projekte.
Za boljšo štartno podlago v nadaljevanju strani poskrbi mnenje ministra za gospodarstvo, da so v Savskih elektrarnah pri pripravi novega projekta delne potopitve doline, ki je zahteval usklajevanje množice mnenj, uspeli. Čeprav minister v istem stavku doda, da bo o tem morala presoditi še stroka. In čeprav članek prej pove, da se civilna iniciativa s takim projektom ni strinjala.
Tretja stran oglasa prinese dva kratka pozitivna prispevka o tiskarskem muzeju in zavetišču za pse, ki s Savskimi elektrarnami nista nikakor povezana. Vendar pa bodo bralci v podzavesti novici o humanosti in skrbi za kulturno dediščino shranili povezani s Savskimi elektrarnami. Natančnost podatkov bo v spominu manj natančnih bralcev obledela, globlja pozitivna zveza in s tem prijemom pridobljen »javni ugled« pa utegneta ostati.
Kako torej razumeti napoved direktorja Savskih elektrarn »Pripravljeni smo na usklajevanje«? Dejstvo, da Savske elektrarne zdaj naenkrat lahko prožneje pristopijo k iskanju rešitev, je vsekakor razveseljivo. Vendar pa je v mojih očeh volk zaenkrat zamenjal samo dlako. O menjavi čudi me bo moral prepričati s čim drugim kot z Modrim sožitjem.