Archive for the ‘Članki’ Category

Namen naloge je seznaniti slevensko javnost  s problemi naseljevanja labodov grbcev na Bledu s trenutnim stanjem populacije, problemi njihovega razmnoževanja in prezimovanja. S predlogom načrta za izboljšanje živjenskih možnosti in zmanjšanja ogroženosti naj bi seznanili politične in gospodarske dejavnike v občini Bled.

Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru

avtorji:

Jan, Žiga (avtor) O.Š. Bled

A survey of aquatic birds occurring on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Power Plant Reservoir

Članek podaja vrstno sestavo, številčnost in fenologijo vodnih ptic treh gorenjskih jezer, kjer so avtorji opravljali popise enkrat na teden prek celega leta med novembrom 1995 in novembrom 1996. Skupaj so našteli 25.877 osebkov 34 vrst vodnih ptic. Od skupnega števila je bilo na Blejskem jezeru zabeleženih 55% osebkov, na jezeru HE Moste 24% in na Bohinjskem jezeru 21%.

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

Avtor(ji):

Bled v ožjem pomenu obsega cerkveno in politično občino, župnijo in županstvo Bled. To ime je skupno ime za celo kotlino, oziroma za vasi, ki leže ob obrežju blejskega jezera, to so vasi: na severu Grad (kjer je župna cerkev in šola) in Rečica s prijazno cerkvijo na gričku, pod njim pa lep gradič Grimšče, na jugu Mlino , proti vzhodu Želeče in Zagorice . Vasi so zelo lepe, zlasti ob glavnih ulicah oziroma cestah so kar nasejane lepe vile z mičnimi vrtovi. Celo kmečke hiše vedno bolj izgubljajo svoj gorenjski značaj in se utegnejo počasi — kar je pač škoda za idilični  značaj Bleda — izpremeniti v gosposke vile.— Največja stavba na Bledu je krasno ležeči grad kneza Windisch-Graetza na Mlinem, najkrasnejši sta pač vili „Bella" v Želečah in „Pongračeva" v Zagoricah, da ne omenjam drugih, ki kakor gobe po dežju rastejo iz tal.

Bled nekdaj in sedaj. Prijateljem "slovenskega raja" spisal Frančišek Kimovec

Natisnila Katoliška Tiskarna 1908

Da bi dobili geološko podlago za raziskavo toplih vrelcev na Bledu,

Anton Grimšičar: Zapiski o geologiji Bleda – Notes on the geology of Bled

Vir: Geologija, 1955, letnik 3, številka 13

Če hočemo govoriti o Bledu v staroslovanskem obdobju, je smiselno, da v obravnavo zajamemo celotni prostor Blejskega kota. Gre za ozemlje, ki se razprostira od Mežakle na severu do Jelovice na jugu in od Pokljuke na zahodu do Save Dolinke na vzhodu. Tu je nastala, skozi vse staroslovansko obdobje živela in hkrati z njim prenehala župa Bled. Kako se je v resnici imenovala, če je sploh imela neko ime, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Andrej Pleterski: (povzetek) ŽUPA BLED v reviji KRONIKA, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3

Celoten tekst: Nevidna srednjeveška Evropa-Župa Bled

avtor:Amand Schweiger-Lerchenfeld,  Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen, 1889, založil A. Hartleben na Dunaju

…Na Mlinem ob Blejskem jezeru zavijemo južno proti vasi Selo pri Bledu. Pred vasjo se severozahodno od ceste dviguje greben Straže (642 m), ki ga gradijo drobnozrnati masivni dolomiti anizijske starosti….

Renato Vidrih, Vili Rakovc: Kalcit s Straže pri Bledu, vir: Scopolia Supplementum Leto: 2006, številka 3

Ta idilična naravna pokrajina je bila že

Ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja je nastopil za blejsko ozemlje čas velikih sprememb.

►BLED v FEVDALNEM OBDOBJU DO KONCA 18. STOLETJA_ferdo gestrin_1984

vir: Digitalna knjižnica Slovenije