Vplivi vodnih zadrževalnikov in hidroelektrarn na habitatne tipe, favno in floro
vir: © Savske elektrarne d.o.o.
povezava do izvornega članka na strani www.sel.si
Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, kažejo pa se različni vplivi tudi daleč dolvodno. Podobni vplivi se pojavljajo pri gradnji manjših hidroelektrarn. Vodni zadrževalniki imajo na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in favno dvojen vpliv. Prvi je neposreden, ki zaradi gradbenih posegov ob postavitvi jezu in utrjevanju rečnih bregov ob celotnem akumulacijskem jezeru, ob dotoku v jezero in iztoku pod jezom ali iz strojnice elektrarne ter seveda poplavljanjem, nepovratno uniči prvotno strugo vodotoka z vsemi habitatnimi in biotskimi značilnostmi. Kjer so struge vrezane v ozke doline, npr. Sava v Zasavskem gričevju, ali soteske, so uničeni tudi habitatni tipi strmih pobočij in skalnih sten, ki jih marsikje naseljujejo na hladnih legah dealpinske rastline (Rhododendron hirsutum L., Aster bellidiastrum (L.) Scop., Clematis alpina (L.) Mill. idr.) na termofilnih pa npr. Dictamnus albus L. in Cotinus coggygria Scop. V razširjenih dolinah se na najnižjih rečnih terasah poleg omenjenih habitatnih tipov pojavljajo še prehodna in nizka barja s številnim redkimi in ogroženimi rastlinami Cladium mariscus (L.) Pohl, Liparis loeselii (L.) L.C. Rich. idr. Na poplavljenem širšem obrečnem prostoru je uničena tudi vsa pedofavna, razen večjih in bolj mobilnih vrst.
Izjava: Boštjan Anko
Izjava:
Ko so pred dobrega pol stoletja gradili HE Moste, ni nihče protestiral, prednosti in vrednote so bile drugje, besedne zveze ekološka zavest nismo poznali in nihče ni niti slutil, da bo takrat verjetno dobrohoten poseg v naravo prerasel v težko rešljiv okoljski problem. Ta po tolikem času dobiva svoj epilog v Brjah. Čez petdeset let bi se zgodba iz Most ponovila za pregrado v Brjah. Smo se res kaj naučili?
V tem času smo vendarle spoznali, da je Dolinka v Brju z vsem okoljem, ki ga soustvarja še veliko več kot zgolj izkoristljiva energija. Čutimo, da je prizadeta, kot je, še vedno enkratna vrednota sredi enkratne krajine. V nas se spet prebuja ekološka zavest. Danes nekaj čutimo in nekaj vemo; čez petdeset let bodo vedeli vsi,… če ne bomo molčali.
Prof. dr. Boštjan Anko,….
Poletno srečanje v Dolini
Miha Žvan
Dragi Prijatelj
Leo Ličof
Dragi Prijatelj,
ker skupaj deliva usodo našega kraja, Ti pišem to zaskrbljeno pismo. Kot veš, obstaja velika nevarnost da uničijo B'rje – malo alpsko dolinico.
Pred kratkim sem obiskal in vznemirljivo doživel ta čudovit kraj. Srečal sem plaho srnico, videl množico žuželk in metuljev in poslušal žuborenje Save. Ko sem vstopil v ta nedotaknjen čarobni svet so ptice vznemirjeno poletele in kričeče oznanjale moj prihod. V njihovo čudovito kraljestvo kjer že tisočletja živali živijo v harmoniji prihaja človek. Nevarnost! Zla slutnja!?
Jez!
Prosim Te dragi prijatelj, da narediš vse kar je v Tvoji moči, da se jez, ki ni prijazen do živih bitij ne zgodi. B'rje so dom tisočerih živali, ki bi bile v primeru potopitve brez milosti umorjene.
Uničen bi bil tudi nedotaknjen gozd, ki skrbi za ogromne količine svežega kisika katerega dihamo. Veš da je ta ekološka in biološka masa nujno potrebna za naše zdravo in uravnovešeno življenje. Naša skupna dolžnost je, da obdržimo ta lep kraj nedotaknjen za prihodnje generacije.
Če bi uničili ta prelep kos Slovenije bi bila to tudi prava katastrofa za turizem. V kolikor bi ta kraj potopili in iz njega naredili mrtvo jezero, bi se vsa turistična konkurenca iz nas brila norce. Takih neumnosti v imenu turizma ne počenjajo nikjer več. Danes živa, poskočna in brhka Sava bi postala mrtva mlaka, nihajoča gor in dol v višino 4. metrov.
B'rje si lahko ogledaš če se spustiš po Savi z domačimi raftarji. Priporočam Ti tudi sprehod skozi neokrnjeno naravo. Poslušaj ptičje petje in mogoče boš opazil črnega škarnika, kateremu je v B'rjeh edini habitat v Sloveniji. Prav gotovo pa boš opazil malega sokola škrjančarja, ki tukaj gnezdi. Pojdi in poglej si ta lep in nedotaknjen kraj. Mokrišča in izviri čiste vode. Čista voda bo našim zanamcem veliko boljša popotnica v prihodnost kot nekaj Kw električne energije.
Pomori čebel, pomori rib, hrušev ožig, BSA … kar se danes dogaja z živalmi in kraljestvi narave niso več skrivnosti. Očitno je, da je povzročitelj teh grozodejstev človek. Človek, ki na preži za šop dolarjev brez kančka usmiljenja pokončuje stvarstvo narave. Ali bo ta človeček kdaj razumel, da je življenje pomembnejše od denarja!?
Čas je, da nehamo maltretirati naravo, rastline, živali in minerale, vodo in zrak Čas je, da zaustavimo uničevanje naravnih habitatov v Sloveniji.
Lep pozdrav, Leo Ličof
Anketa in čudni obiski po domovih
Marjan Kalan
pa še nekaj o turizmu
Miloš Ažman
Propagandni material Savskih elektrarn “Modro sožitje” je poln različnih netočnosti in zavajanj. Višek pa so verjetno prav obljube o neslutenem razvoju turizma na izravnalnem bazenu. Si lahko predstavljate razvoj turizma na jezeru, kjer bi voda nihala 2 m (ali celo do 4 m) v dveh urah, kjer megla že danes pogosto zapolni dolino, kjer bi bilo nemogoče dnevno čiščenje 5 km dolgega obalnega pasu, kar bi prineslo mulj in z njim smrad. Za povrh pa bi ves ta turizem potekal na in ob vodi, ki priteka iz bazena z 2 milijona m3 težko strupenih snovi, in ki ga na prvih straneh te brošure imenujejo tudi “grozeča ekološka katastrofa”.
Takšen projekt pomeni dejansko degradacijo blejskega turizma, ne pa prispevka k njegovi povečani kakovosti. Poleg neposredne škode, ki bi jo predstavljala lahko megla in smrad stoječe vode, ne smemo pozabiti na posredno škodo, ki bi nastala z izgubo izredno bogate doline, zaščitene kot naravni spomenik. Ohraniti jo je potrebno takšno kot je, saj le taka lahko odigra svojo vlogo pri razvoju kvalitete v blejskem turizmu. Seveda je dolina preveč občutljiva za množično turistično izrabo, je pa zanimiva za previdno speljano gozdno učno pot in druge najbolj ozaveščene oblike turizma. Predstavlja pa tudi čudovito naravno povezavo slovenskega krajinskega bisera Bleda s kulturnim draguljem slovenstva, Vrbo. Vrednosti doline so se zavedali že v Riklijevem času, ko so “pripravljali izlete v okolico preko njiv in travnikov v Brje”, kot piše Božo Benedik v svoji knjigi Bled nekoč in danes.
Kako resno mislijo s turizmom v HE Moste, verjetno najlepše prikaže opozorilna tabla, ki je postavljena v Završnici, ki pa ni obremenjena z 2 milijona m3 težkih kovin in fenolov. Slika je bila posneta julija letos, torej na višku turistične sezone.
Tipanje ali nedolžna anketa?
Marina Bačar, Bled
Vajeni smo anket po telefonu, najsi bo, da podjetnika zanima, če uživamo neke prehrambene dodatke, da bomo zdravi in močni, ali če počenjamo to ali ono … V takih primerih razgovor vljudno odklonim, saj tudi z druge strani telefonske zveze dežuje na kupe vljudnostnih izrazov. Sploh me ponudbe s strani trgovcev ne spravijo več iz tira. Trgovina pač. Denar. Včasih tudi boj za preživetje.
Bolj čuden »boj za preživetje« pa se mi zdi anketa, ki jo želi izvesti »nekdo« Iz FDV-ja na pobudo? ali poziv? blejske občine. Sem prebivalka Bleda in če mi kdo omeni projekt sanacije Savskih elektrarn, se o tem rada pogovarjam, torej sem sprejela klic; dan poprej smo enega odklonili, čeprav je bil, kot se zdi, res nujen, bilo je namreč že po 21. uri. Ali zvonijo ob »pet do dvanajstih«? Kje so našli mojo telefonsko številko? Zakaj so klicali ravno dve osebi, ki sta s svojim podpisom potrdili svoje nestrinjanje z odločitvijo blejske občine, da zavrne odlok o zaščiti Brja. Kdo financira takšne ankete, ko pa zadolžena blejska občina nima sredstev za pokrivanje dejavnosti FDV-ja? Ali pa vse te dejavnosti s propagando vred krije nekdo drug? Ogorčena sem nad tem, da se anketa zaključuje z vprašanjem »Ali boste na referendumu glasovali za ali proti razveljavitvi spornega odloka blejske občine?«. Ali referendum ni tajno izraženje mišljenja posameznega državljana Slovenije?
Prav gotovo podpiram Odbor za zaščito Save Dolinke, pri tem pa ekološke problematike ne obravnavam v zoženem pomenu kot katastrofo, ki bi ogrozila zgolj Brje, ampak na celotno dogajanje z žalostjo gledam z globalnega vidika. Kam gre svet in njegov pohlep po kapitalu? Za kakšno ceno?S kakšnimi posledicami? O tej problematiki ne bom razpravljala. Nisem ekolog,nisem energetik, nič nisem … Res nisem? Sem onkološki bolnik. Vse življenje sem ljubila naravo, pa naj gre za navaden plevel, katerega cvetovi so izoblikovani po najbolj natančnih geometričnih pravilih, vse do najmanjše živalice, ki jo je Narava postavila na svoje mesto, z vso pravico, da obstaja.
Človek, ki tako lahkotno postavljaš vprašanja »za ali proti«, pomisli na svojo hčerko, sina ali katerokoli drugo osebo, nekoga, ki ga imaš rad. Prav gotovo bi storil vse, kar je v tvoji moči, da bi mu ohranil zdravje in se ne bi spraševal o lastnem preživetju, tako kot se jaz sprašujem. Ko se tudi ti sprašuješ »za ali proti?«, prisluhni svoji vesti, če jo še imaš, če te ni zaslepilo »božanstvo« kapitala.
Povzetek priporočil iz strokovnega mnenja Novi energetski in strokovni vidiki obnove HE Moste 27. 6. 2001
mag. Stane Jerše, mag. Andreja Urbančič, prof.dr. Miha Tomšič
Zaradi velikih sprememb v času od izdelave študij izvedljivosti projekta dosedanje strokovno gradivo ne daje zadostne podlage za objektivno odločanje o izvedbi projekta sanacije HE Moste.
Ekonomiko investicije je potrebno ponovno variantno preveriti v spremenjenih tržnih razmerah zaradi uvedbe trga z električno energijo, česar dosedanje študije še niso zadostno obdelale.
Z dograditvijo dveh plinskih turbin v termoelektrarni Brestanica, obnovo in doinstalacijo obstoječih HE ter odločitvijo o gradnji verige HE na spodnji Savi, (letošnja odločitev za prečrpovalno HE Avče 180 MW in po potrebi HE Kozjak 2 x 200 MW … op. ured.) se bo v Sloveniji bistveno povečala kapaciteta vršnih HE ter obseg regulacijskih kapacitet, kar v relativnem merilu zmanjšuje pomen doinstalacije HE Moste.
V dosedanjih študijah niso bile enako podrobno obravnavane različne možne variante obnove HE Moste.
Brez objektivnega večkriterijskega vrednotenja več možnih alternativ ne more priti do kvalitetne odločitve glede izvedbe projekta. Ponovno bi bilo potrebno analizirati vsaj še možnost obnove elektrarne na sedanji lokaciji brez izravnalnega bazena oz. z manjšim izravnalnim bazenom in z doinstalacijo manjše moči.
Šele ocena donosnosti v novih okoliščinah odpiranja trga in ob večji sedanji in pričakovani ponudbi sistemskih storitev je lahko osnova za dimenzioniranje projekta v sedanjih razmerah.
Poleg celovite ocene posega v prostor in okolje je sočasno potrebna celovita in v več variantah izdelana ekonomska analiza projekta glede na koristi investitorja (mikroekonomska analiza) in škode. Glede na pomen Bleda z okolico in naravne dediščine v tem prostoru, je smiselno vrednotenje rešitev v evropskem in svetovnem kontekstu.
ENERGETIKA 5
Kaj bi prinesla “sanacija in doinštalacija HE Moste” z energetskega vidika?
Slavko Ažman, mag. rer. soc. oec.
S »sanacijo in doinštalacijo HE Moste« bi pridobili samo 41 GWh proizvodnje električne energije.
Če to primerjamo s celotno slovensko porabo električne energije, ki je v letu 2003 znašala 12.300 GWh[1], vidimo, da gre zgolj za 3 tisočinke! (41 / 12.300 = 0,003!)
To dejstvo so Savske elektrarne sprva poskušale zanikati (gospod Koselj na Radiu Triglav), nato pa pod težo argumentov prvič priznale – najprej na njihovi predstavitvi v Zasipu, nato pa še v sporočilu za javnost dne 8.7.2004.
Seveda z dodatnimi tremi tisočinkami električne energije nikakor ne moremo reševati problema povečevanja porabe (5% letno), ker bi v tem primeru morali letno zgraditi 15 podobnih elektrarn. Kaj to pomeni za prostor, si seveda lahko predstavljamo.
Samo izgube pri prenosu električne energije so v letu 2002[2] znašale 737 GWh – torej 18 krat več, kot bi pridobili z uničenjem naravnega spomenika Brje. Že z zmanjšanjem teh izgub za dobrih 5 odstotkov bi pridobili 41 GWh, kolikor bi jih prinesla doinštalacija.
Prav tako 3 tisočinke ne morejo bistveno vplivati na ceno električne energije, četudi gre, kot Savske elektrarne rade poudarjajo, za vršno energijo.
(1) Vir: Resolucija o nacionalnem energetskem programu, Uradni list RS 57/04
(2) Vir: Statistični urad RS, Statistične informacije, št. 281/2003
Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?
Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.
Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.
Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.
Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.
Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Rastlinski svet
Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.
Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).
Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.
Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!
Živalski svet
Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.
Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.
Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.
V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.
Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.
Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.
Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.
Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.
Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.