Preprečimo zajezitev Save Dolinke
Dr. Jože Štirn, zaslužni univ.prof.
Član Evropske akademije za okolje
Kot prvo v tej zvezi, bom obravnaval skrb za ohranitev naravnega rečnega okolja Dolinke, ki bi nepovratno izginilo v načrtovanem zajezitvenem jezeru, kot zelo majhen, pa vendarle sestavni del celotne Save, upajmo pa, da ne tudi še en vzrok več v nadaljevanju degradacije njenega vodnega okolja. Naj začnem s tem citatom iz monografije Melik A., 1935, Slovenija I.: “Naši kraji so na glasu po tem, da imajo čudovito čiste vode, ki se odlikujejo po modrozeleni barvi, kot jo ima Sava . . . .“ Sam se je takšne še spomnim iz prvih povojnih let, pa ne iz Zelencev, ampak izpod Šmarne gore. Na žalost je ta alpska in naša najdaljša reka takšna samo še od izvira do sredine Jesenic, torej vsega 29 km, oziroma 13 % celotne dolžine Save, ki brez pritokov meri na slovenskem ozemlju 219 km. Nizvodno od Jesenic sledi 6 km neznansko onesnažene reke iz Moščanskega jezera, nato 3 km občasno hidrološko – osiromašenega rečnega okolja v “stari strugi“ ter 4 km “samočistilnega odseka“, skupno torej 13 km degradirane Save. Nizvodno od tega območja, tja do izliva Tržiške Bistrice, torej kakšnih 18 km, je Sava, sicer ne več deviška, vendar še lepa in prav neznatno onesnažena reka, no, z eno zanemarljivo “lepotno napako“ pod izlivom Save Bohinjke, zakaj tako, rajši ne bi povedal. Od tu do hrvaške meje pa je Sava skoraj neprekinjeno grobo onesnažena in degradirana do stopnje, ki je izrečno nesorazmerna, tako s številom prebivalstva, kot z vrednostjo industrijske in agrarne proizvodnje. Ostalo je torej le kakšnih 50 km, oziroma 23 %, več ali manj neprizadetega rečnega okolja.
Spričo takšne, kar malo grozljive podobe, pač ni treba biti ne vem kakšen specialist, ali pa sovražnik elektrarn in razvoja na sploh, da spoznaš in uveljavljaš: STOP za vse posege na Savi, ki bi nepovratno ogrozili njen naravni ekosistem, druge naravne vrednote ali njeno očarljivo lepoto. STOP tudi zato, ker če ne bomo nadaljnih uničujočih posegov preprečili zdaj, jim bodo sledili drugi, dokler Sava ne bo takšna kot recimo Pad. Mora pa se seveda ta STOP pač nekje pojaviti prvič.
(pripis k sliki desno) Investitor prikazuje vlogo nove zajezitve tudi kot okoljsko naložbo, predvsem v smislu omilitve rečne erozije, ki pa je v spodnjem sektorju Dolinke izjemna, pravilo pa so gornji podori, teh pa ne povzroča reka; dobro, da so, ker vračajo reki prod, ki zaradi HE Moste ne pride vnizvodno strugo; tale podor je v Piškovci.
Še posebno dobrodošlo bi bilo, če bi se ta “prvič“ udejanil v zvezi z našo akcijo za ohranitev naravnega toka Dolinke prav v “samočistilnem odseku“, kajti eden izmed poglavitnih razlogov te težnje je vzporedna ohranitev takšnega okolja, ki omogoča vse samočistilne, v največji meri biološke procese. Le-ti imajo za kakovost vode v Dolinki, pa tudi v gornjem delu že združene Save, ogromen pomen. Če bi si, takole za lažje predstavljanje, odmislili samočistilne procese tam, kjer naj bi valovalo novo jezero, bi bila kvaliteta Save, recimo pod Šobčevim bajarjem, verjetno prav tako slaba kot jo imamo v Piškovci, kadar HE Moste obratuje in iz iztočnega tunela bruha sivozeleno godljasto vodo. Investitor in drugi, ki o tej zadevi odločajo, bi se namreč morali soočiti z dejstvom, da v takšnih, grobo onesnaženih in evtrofnih zajezitvenih jezerih kot je n.pr. obstoječe Moščansko in kakršno bi neizogibno in zelo hitro postalo tudi novo načrtovano jezero, samočiščenje, v pravem pomenu te besede, usahne. V takih jezerih se kakovost vode ne izboljša, ampak pokvari; iz jezera teče slabša voda kot je bila tista, ki je vanj pritekla. Celo vsebnost kisika se bistveno zmanjša, ker bakterijski razkroj mrtve organske materije, (uvožene in v jezeru pridelane, pretežno kot mogočna biomasa, predvsem iz ponavljajočega se “cvetenja“ enoceličnih planktonskih alg), porabi kumulativno ogromne količine kisika.
Zato bi sedimenti načrtovanega jezera bržčas ugrabili dobršen del kisika iz Radovne, ki je, še posebno zaradi svojih, izredno bogatih zalog kisika “dobrotnica“ samočiščenja Dolinke. Tudi izgubo teh in drugih dobrodejnih učinkov Radovne uvrščam med težke posledice načrtovane zajezitve. Seveda med prav take posledice štejem tudi že sam pojav jezera, za kar imam kar nekaj tehtnih razlogov, tudi v navezi s fantazmi o njegovi rekreativni in turistični rabi, vendar pa mi razpoložljivi papirni prostor ne dopušča nadaljnih razpravljanj. Zato tudi nimam možnosti, da bi nekoliko pojasnil nekatere strokovne pojme, pač pa predlagam bralcem, ki se posebno zanimajo, da si preberejo spodaj omenjeni članek prof.Tomana, pa jim bo vse to brž precej bolj razumljivo.
Četudi čutim, da bosta zdrava pamet in za premnoge Slovence tako značilna ljubezen do narave,
gotovo zmagali, tako kot sta (proti mnogo tršim pritiskom prejšnjega režima) na Soči, Radovni in
drugih nesprejemljivih hidrotehničnih projektih ter da zato do dejanske izvedbe novega zajezitvenega jezera sploh ne bo prišlo, se mi zdi smotrno opozoriti na naslednjo pomembno ugotovitev: v nobenem gradivu in dosegljivih dokumentih ter razpravah o tem Projektu na vseh mogočih ravneh, sploh ne najdem nobene resne obravnave ključnih vprašanj, kakršna sem na kratko pravkar orisal, ker pač v osnovi zadevajo varovanje naravnega rečnega okolja. Za mene je to šokantno in popolnoma nerazumljivo, tudi ironično, kot da je reka postranska reč, četudi bi zajezitev vendar najprej in najbolj prizadela prav naravno rečno okolje ter seveda njegove kopenske sestrice na obrežjih. Najbrž so prav zaradi očitnega ignoriranja “rečnih zadev“ naročeni raziskovalci SAZU pripravili, sicer kar lep katalog flore in favne, ki pa obravnava skoraj izključno le kopenske organizme, izmed vodnih pa le nekatere alge, ličinke žab in enodnevnic ter ribe, dočim bi najpreprostejša verodostojna analiza rečnih združb zahtevala raziskave za najmanj petnajst drugih taksonomskih skupin, ki pa sploh niso obdelane. To pa še ni vse, kajti kot je v svojem članku “Zajezene reke skoraj niso več reke (DELO,7/4/03) prav originalno povedal prof.dr. M.Toman, (predavatelj ekologije celinskih voda in vnet raziskovalec zajezitvenih jezer): “ekologija ni pesniška zbirka rastlin in živali v nekem okolju, ampak zapletena igra, v kateri vsak igra svojo življensko vlogo, tudi tisti, ki ga trenutno ni na odru. Le če to igro pozorno spremljamo, lahko pravilno sodimo o procesih v vodnih okoljih in relevantno odločamo o posegih, ki bodo zdravilni za vse organizme, vključno s človekom.“ Investitor pa “hop“, presodi, (samo na podlagi kataloga prvenstveno kopenskih organizmov ter skoraj brez kakršnihkoli uporabnih podatkov o fizikalno-kemijskih razmerah v kopnih in vodnih biotopih), tako kot je na primer 13/8/04 jedrnato razložil gospod Drago Polak, direktor Savskih elektrarn, v svojem pismu reviji VEČ (DELO): “na podlagi rezultatov meritev, izračunov, popolne biološke inventarizacije . . . lahko trdno zagovarjamo izbrano rešitev kot edino sprejemljivo z ekoloških in gospodarskih vidikov.“ Torej na takšnih temeljih naj bi prišlo do nepovratne (!) izgube naravnih vrednot tega dela naše, slovenske Save in nenavadne lepote reke, obdane z očarljivo, naravovarstveno nenadomestljivo in že zaščiteno naravo njenih obrežij in širšega zaledja? Ob tem pa, za pomiritev živcev, iz Siddharte (Hesse, 1922): “ Vprašaj reko o tem, prijatelj! Poslušaj jo, kako se ob tem smeje!“
Za nadaljevanje teh razmišljanj, ponovimo samoumevnost, da bi prav presoja obstoječih in pričakovanih razmer v rečnem in jezerskem ekosistemu morala predstavljati osrednjo temo vrednotenja vplivov načrtovanega posega, vendar pa tega celo dokumenti, na katerih sloni lokacijski načrt predvidenih posegov, ne obravnavajo. Po tem sodeč, ta aspekt najbrž tudi v nobeni izmed 40-tih specifičnih študij, ki jih je investitor ustvaril, oziroma financiral zunanjim izvajalcem, ni adekvatno obdelan. Težko, pa vendar še nekako razumem Investitorja, da si je, očitno premalo razgledan na dokaj zahtevnem vrednotenju rečnega ekosistema, dovolil tako nekorektne spodrsljaje. Zdi pa se mi seveda nedopustno in graje vredno, da je prav tako ravnalo tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. No, v tej zadregi vendarle vidim določeno “olajševalno okoliščino“ v tem, da jim tam spričo zelo svojstvene strukture Ministrstva – ker ta namreč “daje streho“ obema: rabi in zlorabi okolja – pač ni lahko krmariti. Sploh pa o naravnanosti Ministrstva v tej zadevi najbolj zgovorno pričajo izjave gospoda ministra Kopača, ki jih je dal 18.avgusta t.l. po radiju A-1; nekaj jih, dobesedno po posnetku, navajam: “ ne glede na to, da mi ta projekt načeloma sicer podpiramo, vendar nima zelene luči, dokler ni spremenjen ta odlok (t.j. odlok, s katerim je l.1998 Občina Bled razglasila Brje za naravni spomenik, op.p.) po pravilni poti . . . po tem je seveda pot projektu odprta.“, pa še tole prikrito omalovaževanje: “čeprav seveda tam (v Brju, op.p.) je neka naravna vrednota“ in malo, recimo hudomušnosti: “. . . čeprav je bila (razglasitev, op.p.), eh, eh, tako po kavbojsko, če smem tako malo reči . . .“ Seveda lahko tako rečete, gospod minister, prepovedano ni, lepo pa tudi ne!
Tedanjim občinskim svetnikom, ki so, legitimno in prav nič po “kavbojsko“, razglasili omenjeni Naravni spomenik, naravovarstveni zavesti občanov, ki so jih pri tem podpirali in neumorni dejavnosti strokovnjakov Odbora za rešitev Save Dolinke, smo namreč lahko vsi le globoko hvaležni, najmanj za to, da sedaj že več kot štiri leta zadržujejo izvedbo Projekta. Pri tem jih vodi osnovni cilj, da pač novo zajezitveno jezero ne bi potopilo Brja in izničilo njegov status naravnega spomenika. Odboru se moramo zahvaliti dvakrat, kajti na ta način so vzporedno reševali tudi naravne vrednote rečnega ekosistema, njegov vsestranski pomen, vključno njegove pragmatične funkcije“, kot sem to zgoraj na kratko orisal in vas seveda skušal prepričati v logiko mojega, pa k sreči ne samo mojega stališča, da je projektna komponenta HE Moste nesprejemljiva in nesmotrna ter zato in spričo zgoraj obravnavanih pomanjkljivosti bazičnih dokumentov neizogibno zahteva najmanj popolno obnovitev vseh lokacijskih procedur. Status naravnega spomenika Brje namreč ni edina ovira na poti izvedbe Projekta, kot mislita Investitor in Ministrstvo. Če pa bi na tem vztrajali, bi to seveda vodilo v očitno kršitev določil Zakona o varstvu okolja (2004), Zakona o vodah (2002) in Alpske konvencije (1995).
Seveda bo obnovljeni lokacijski postopek zahteval bistveno izpopolnjene bazične dokumente, ki
bodo temeljili na rezultatih adekvatnih raziskovanjih vodnega ekosistema Dolinke in Moščanskega jezera ter vsaj enoletnega, visoko – frekvenčnega monitoringa razmer v fizičnem okolju in v bioloških združbah, kakor tudi na modelskih in eksperimenalnih simulacijah, namenjenih okvirnemu prognoziranju pričakovanih evtrofizacijskih pojavov v načrtovanem zajezitvenem jezeru.
Pred tem pa še nekateri pogledi na Projekt z drugega zornega kota. Bržčas ni nikogar, ki sanacije ne bi navdušeno podpiral, še posebno pa ne med nami “odpisanimi“ iz Piškovce. Mi namreč živimo zraven Save, komaj nekaj metrov nad njenim sedanjim (!) vodostajem in mimogrede rečeno, pri vsakem potresu malo v skrbeh, da bi prišlo do porušenja pregrade in posledičnega premetavanja naših hiš po strugi, medtem ko bi mi, če sploh, surfali na porušitvenem valu. Investitor, pa tudi “odpisani“, smo torej stisnjeni v, ne ravno ljubezenski trikotnik mnogih okoljskih problemov in upravičenih naravovarstvenih nasprotovanj projektu v enem kotu, vprašanj potencialne odgovornosti za življenja in imovino 11 občanov v drugem ter trmastega vztrajanja investitorja na nedeljivi izvedbi projekta po “vse ali nič principu“ v tretjem kotu. Četudi z vsem srcem pripadam strokovnjakom Odbora za rešitev Save Dolinke, ob tejle zmedi investitorju vendarle dobronamerno predlagam, da še naprej išče realno možnost za obojestransko sprejemljivo izvedbo Projekta (saj tehnika zmore vse, mar ne?) in najde pot do dejanskega “Modrega sožitja“. Prav to namreč res vsi potrebujemo, kajti če bo Investitor nepristransko preverjeno dokazal, da sanacija obstoječe HE Moste brez nove zajezitve dejansko ni mogoča ter da zato ne bo mogel uradno zajamčiti varnosti pregrade, sledi nič drugega kot opustitev in razgradnja tega, roko na srce, res starega, zastarelega in okoljsko skrajno problematičnega sistema. V izogib morebitnim nesporazumom pa naj povem, da imam za takšno dokazovanje v mislih zgolj hidrotehnična in sorodna tehnična dejstva. Sklicevanje na pomembnost nove zajezitve za proizvodnjo električne energije, je namreč, ob upoštevanju neprecenljive škode na reki in ob njej ter, po mojem lajčnem mnenju, nesorazmerno visokih investicijskih stroškov), bolj kilav argument.
Večdnevnni tok goste blatne vode iz akumulacije Završnica v "staro strugo" Dolinke je le to masivno prekril z muljem in hitro potolkel vso rečno favno, ki si je opomogla šele po treh letih. To se je zgodilo junija 2000 zaradi nemarnega praznjenja jezera.
Kakorkoli že, trdno sem prepričan, da se bo moralo odločanje o tem, kaj se bo ali kaj naj bi se v tem delikatnem in nenadomestljivem okolju zgodilo:
1) sanacija z doinstalacijo,
2) samo sanacija
3) opustitev HE Moste,
prenesti iz razmeroma ozkega kroga (Ministrstvo za okolje, prostor inenergijo, Investitor in občinski sveti: Bled, Jesenice in Žirovnica) na višjo raven Republike Slovenije, vendar, kot sem zgoraj že utemeljil, le na podlagi odgovarjajočih analiz in primerno pripravljenih strokovnih dokumentov. Potrebno pa je tudi bistveno več posluha za javno mnenje, domačinov in vseh drugih Slovencev, ki verjamemo, da je, v veliki meri še neprizadeta, prav gotovo pa očarljiva narava Slovenije naše največje bogastvo. Ob podobnih dilemah je pokojni dr. Miha Potočnik, naš legendarni alpinist, pa tudi uspešen borec proti neprimernim akumulacijam na Soči, Idrijci in Radovni, povedal takole modro in lepo: “Soča ni občinska reka, zato o njeni usodi ne more odločati samo ozek krog ljudi. Soča je slovenska reka. Soča je stvar vsakega Slovenca, ki ima o njej pravico povedati svoje mnenje“. Trdno sem prepričan, da bi prav tako povedal tudi o Savi.
Smeti na Moščanskem jezeru in ob njem nudijo kronično odurno podobo; nikjer na petih celinah
nisem na vodah videl takih "pejsažev."
Posted in Brje, Članki, Varovanje doline, ZAvest 2, Zgodovina | 
Tags: brje, drago polak, he moste, herman hesse, janez kopač, jože štirn, Miha Potočnik, ministrstvo za okolje, odbor za rešitev save dolinke, sava dolinka, završnica | 
Comments Closed
Dolina in reka
Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja
Dolina in reka ne potrebujeta razlogov za zaščito, že to, da sta tam tisočletja, je zadosten razlog. Posebej zato, ker smo jih do danes večino že spremenili ali celo uničili. Dolina usmerja reko in reka dolbe dolino, skupaj pa ustvarjata razmere za pestro življenjsko združbo. To sožitje je mogoče zaradi neštetih procesov, ki vplivajo na širše okolje. Uravnoteženost ter pestrost procesov in organizmov pa zagotavljata kakovostne življenjske razmere tudi za nas.
To, da nekje izgine cvetlica, se večini najbrž ne zdi nič posebnega. Pa vendar to pomeni, da so se njene življenjske razmere spremenile in s tem tudi razmere za druge organizme, vključno s človekom. Če pa je ogrožena redka cvetlica, je to klic na pomoč, saj to pomeni, da njeni življenjski prostori izginjajo. Posledice takšnih sprememb se že odražajo v slabšanju kakovosti naših osnovnih virov – zraka, vode in hrane.
Pogosto se mi porajajo vprašanja: »Zakaj je treba naravo braniti pred novimi in novimi posegi? Kako to, da se nam zdi vedno večja poraba normalna, čeprav živimo na omejenem planetu z omejenimi viri? Kam neki smo zakopali prastaro vedenje, da lahko spreminjamo in jemljemo le toliko, kolikor se sproti obnavlja?« – »Saj imamo vendar otroke, ki bodo živeli naprej in tudi oni bodo za preživetje potrebovali reke in doline«.
Posted in Brje, Članki, Varovanje doline, ZAvest 2, Zgodovina |
Tags: alenka gaberščik |
Comments Closed
Energetska moč vodnega kroga
Dr. Olga Urbanc Berčič, biol.
Voda, čarobna tekočina. Tekočina, ki vzdržuje nevidni življenjski krog, ozelenjuje in oživlja zemeljsko površje. Kjer vode ni, je puščava, življenje pa pritajeno, skrito pred močnim soncem in vetrom, ki pobirata še zadnje kapljice vode. Vendar pa se tudi pusta pokrajina skoraj hipoma spremeni, ko prične deževati. Voda kot čarobna paličica prebudi nešteta semena in oživi neverjetno veliko živali. Prej izsušena pokrajina se spremeni v zelenocvetoči raj, kjer kar poka od silne življenske energije. Kako je sploh možen tak hiter preobrat? Skrivnost je v energiji, ki kot transformator preklaplja življenske procese in preko njih omogoča različne načine prilagajanja.
Voda poganja mehanizem kroženja snovi in energije tudi v gozdu. Rastlinski orjaki, kakršni so gozdna drevesa, sooblikujejo svoje okolje in se obenem nanj prilagajajo. Ta proces je potekal dolgo, mnogo daljši čas, kot si ga človek sploh lahko predstavlja. Izoblikovali so se številni osnovni procesi, ki omogočajo življenje v gozdu in ga vzdržujejo. Vse pa je povezano z vodo. Odnos med drevesi, gozdom in vodo najlažje prepoznavamo v gozdu samem. Ko prve kapljice dežja padejo iz oblakov, se ujamejo v drevesnih krošnjah. Drevesni listi so prvi deležni te čudotvorne življenjske mane. Dežne kapljice zdrsnejo po listih, jih sperejo in osvežijo, se potočijo dalje po vejah in dosežejo deblo. Tu so našli svoj življenski prostor lišaji in mahovi, ki živijo v sožitju z drevesi. Njihove celice željno srkajo vodo, izsušene blazinice spet zaživijo. Dežja je vedno več in ko se z vodo napojijo zgornje plasti gozdne vegetacije, vodne kaplice, združene v srebrne potočke, dosežejo gozdna tla. Tu je veliko porabnikov vode, največji pa so drevesa sama, ki do sedaj še niso prišla na vrsto, da se odžejajo. Gozdna tla so debela in bogato prepredena z mrežo korenin in mikroskopsko drobnih hif, s katerimi glive stopajo v sožitje z drevesi. Koreninska plast vsrkava vodo kot goba, vedno pripravljena za nove pošiljke dežja.
Si lahko predstavljate, koliko vode dnevno porabi ena sama odrasla, gosto olistana bukev? Na desetine litrov, saj korenine preko dneva ves čas srkajo vodo in jo dovajajo v liste, od koder prehaja skozi odprte listne reže nazaj v ozračje. Več je vode v tleh, več se je vrača v ozračje. To kroženje vode omogoča življenje rastlinam, živalim in ljudem. V suši, ko dolgo ni dežja, se sprožijo mehanizmi, ki upočasnijo in zmanjšajo izhlapevanje. Takrat se tudi življenski ritem upočasni.
Tudi gozdni potoček doživlja te spremembe. S stopnjevanjem suše postaja struga izrazitejša, saj je vode v njej čedalje manj, prej zakrita bregova golo štrlita vsaksebi. Voda se pretaka le še po dnu in zastaja v kotanjah ter za zajezitvami, kjer so si našle zatočišče vodne živali. Vendar se jim obetajo slabi časi. Žuborenje potočka zamira, kot zamira življenjska sila, ki jo drugače tako močno čutimo v deževnem gozdu, ko pod prvimi kapljicami dežja celo listi zazvenijo, potoček postaja glasnejši, zažubori, presušena tla hlastno srkajo. Življenje se vrača v gozd in v pokrajino.
Za gozdove radi rečemo, da so pljuča planeta. In ko dihamo z drevesi, postanemo tudi mi del tega življenjskega toka. Toka, ki je eno samo veselje, ena sama radost. Tako kot je v žuborenju potočka ena sama ljubezen. Ljubezen, ki daje smisel življenju in bivanju. Voda je ljubezen, zato je tako dragocena. Ko jo imamo dovolj, se njene vrednosti ne zavedamo, ko jo primanjkuje, je dragocena in nenadomestljiva. Posegati v kroženje vode brez zavedanja pomena teh procesov je uničujoče za življenje nasploh.
Posted in Brje, Članki, Favna in flora, Varovanje doline, ZAvest 2 |
Tags: olga urbanc berčič, voda, vodni krog |
Comments Closed
Brje, Natura 2000 in erozija
mag. Martina Kačičnik Jančar, univ.dipl. biol.
Natura 2000 je evropski sistem posebnih varstvenih območij namenjenih varovanju rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov – habitatnih tipov. Merila, kako izbrati območja varovanja pa tudi pravila kako jih varovati, natančno določa evropska zakonodaja. Za nekatere, »prednostne« vrste in habitatne tipe je določeno strožje varstvo.
Loeselova grezovka, lehnjakotvorni izviri in povirna barja z reziko so tista vrsta in »prednostna« habitatna tipa, ki so širše območje Brja pripeljala na prvi, izključno strokovni seznam območij Natura 2000 v Sloveniji. To pomeni, da je bila dolina Save Dolinke pri Bledu uvrščena med evropsko naravno dediščino. Naravovarstvena stroka je dolino Save Dolinke med Piškovico in povirjem pri Višnarju opredelila kot enega najvrednejših delov slovenske narave.
V zaključni fazi priprave seznama posebnih varstvenih območij se je v stroko vmešala politika in Brje izbrisala iz seznama. Razlog za to naj bi bila erozija rečnega brega, ki naj bi vsak čas odnesla Brje. Sava Dolinka že stoletja spreminja svoj tok v dolini zdaj proti levemu in nato spet proti desnemu bregu. V Franciscejskem katastru je bilo Brje otok, reka pa je tekla pod desnim pobočjem. Razlog zakaj je bilo Brje izbrisano iz Nature 2000 je torej treba iskati drugje.
Evropski predpisi, ki urejajo varstvo območij Natura 2000 določajo, da je območje s prednostnimi habitatnimi tipi ali vrstami mogoče uničiti ali prizadeti le v primeru, ko gre za zdravje ali varnost ljudi ali za velike javne koristi. Vendar pa mora te velike javne koristi potrditi Evropska komisija. Potopitev doline Save Dolinke zaradi 0,3% letne proizvodnje elektrike seveda ne more biti nacionalni interes. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je obenem tudi ministrstvo za energijo, naknadno umaknilo Brje iz mreže območij Natura 2000. Povirji v Brjeh in Piškovici sta kljub temu ostali zavarovani z občinskim odlokom.
Dolina Save Dolinke ima številne potenciale. Elektroenergetski potencial je med vsemi najlažje merljiv, mogoče ga je izraziti v številkah, jasno je mogoče povedati, kdo bo imel od njega koristi. Ali bi koncesija Savskih elektrarn v višini 2% letnega proračuna občine Bled, ki bi jo dobili v zamenjavo za potopitev, res zadostovala za čist zrak, mir, sprehode, raftanje, ekoturistične možnosti, veliko območje neokrnjene divjine, mesojede mastnice, zavarovane brstične lilije, pribežališča divjadi, najbolje ohranjene lehnjakotvorne izvire, …
Zavzemam se ZA pravično in trajno rabo tistih potencialov Doline Dolinke, ki pripadajo in koristijo nam vsem.
Posted in Članki, Varovanje doline, ZAvest 2 |
Tags: franciscejski kataster, habitat, lehnjak, martina kačičnik jančar, mop, natura2000, piškovica, rezika, sava dolinka |
Comments Closed
Vplivi vodnih zadrževalnikov in hidroelektrarn na habitatne tipe, favno in floro
vir: © Savske elektrarne d.o.o.
povezava do izvornega članka na strani www.sel.si
Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, kažejo pa se različni vplivi tudi daleč dolvodno. Podobni vplivi se pojavljajo pri gradnji manjših hidroelektrarn. Vodni zadrževalniki imajo na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in favno dvojen vpliv. Prvi je neposreden, ki zaradi gradbenih posegov ob postavitvi jezu in utrjevanju rečnih bregov ob celotnem akumulacijskem jezeru, ob dotoku v jezero in iztoku pod jezom ali iz strojnice elektrarne ter seveda poplavljanjem, nepovratno uniči prvotno strugo vodotoka z vsemi habitatnimi in biotskimi značilnostmi. Kjer so struge vrezane v ozke doline, npr. Sava v Zasavskem gričevju, ali soteske, so uničeni tudi habitatni tipi strmih pobočij in skalnih sten, ki jih marsikje naseljujejo na hladnih legah dealpinske rastline (Rhododendron hirsutum L., Aster bellidiastrum (L.) Scop., Clematis alpina (L.) Mill. idr.) na termofilnih pa npr. Dictamnus albus L. in Cotinus coggygria Scop. V razširjenih dolinah se na najnižjih rečnih terasah poleg omenjenih habitatnih tipov pojavljajo še prehodna in nizka barja s številnim redkimi in ogroženimi rastlinami Cladium mariscus (L.) Pohl, Liparis loeselii (L.) L.C. Rich. idr. Na poplavljenem širšem obrečnem prostoru je uničena tudi vsa pedofavna, razen večjih in bolj mobilnih vrst.
Posted in Brje, Članki, Varovanje doline |
Tags: evtrofikacija, evtrofizacija, he moste, jez, pregrade, vododtk |
Comments Closed
Poletno srečanje v Dolini
Miha Žvan
Posted in Članki, Varovanje doline, ZAvest 1, Zgodovina |
Tags: brje, drevo, miha žvan, Natura 2000, piškovica, ramsarska konvencija, sava dolinka |
Comments Closed
Dragi Prijatelj
Leo Ličof
Dragi Prijatelj,
ker skupaj deliva usodo našega kraja, Ti pišem to zaskrbljeno pismo. Kot veš, obstaja velika nevarnost da uničijo B'rje – malo alpsko dolinico.
Pred kratkim sem obiskal in vznemirljivo doživel ta čudovit kraj. Srečal sem plaho srnico, videl množico žuželk in metuljev in poslušal žuborenje Save. Ko sem vstopil v ta nedotaknjen čarobni svet so ptice vznemirjeno poletele in kričeče oznanjale moj prihod. V njihovo čudovito kraljestvo kjer že tisočletja živali živijo v harmoniji prihaja človek. Nevarnost! Zla slutnja!?
Jez!
Prosim Te dragi prijatelj, da narediš vse kar je v Tvoji moči, da se jez, ki ni prijazen do živih bitij ne zgodi. B'rje so dom tisočerih živali, ki bi bile v primeru potopitve brez milosti umorjene.
Uničen bi bil tudi nedotaknjen gozd, ki skrbi za ogromne količine svežega kisika katerega dihamo. Veš da je ta ekološka in biološka masa nujno potrebna za naše zdravo in uravnovešeno življenje. Naša skupna dolžnost je, da obdržimo ta lep kraj nedotaknjen za prihodnje generacije.
Če bi uničili ta prelep kos Slovenije bi bila to tudi prava katastrofa za turizem. V kolikor bi ta kraj potopili in iz njega naredili mrtvo jezero, bi se vsa turistična konkurenca iz nas brila norce. Takih neumnosti v imenu turizma ne počenjajo nikjer več. Danes živa, poskočna in brhka Sava bi postala mrtva mlaka, nihajoča gor in dol v višino 4. metrov.
B'rje si lahko ogledaš če se spustiš po Savi z domačimi raftarji. Priporočam Ti tudi sprehod skozi neokrnjeno naravo. Poslušaj ptičje petje in mogoče boš opazil črnega škarnika, kateremu je v B'rjeh edini habitat v Sloveniji. Prav gotovo pa boš opazil malega sokola škrjančarja, ki tukaj gnezdi. Pojdi in poglej si ta lep in nedotaknjen kraj. Mokrišča in izviri čiste vode. Čista voda bo našim zanamcem veliko boljša popotnica v prihodnost kot nekaj Kw električne energije.
Pomori čebel, pomori rib, hrušev ožig, BSA … kar se danes dogaja z živalmi in kraljestvi narave niso več skrivnosti. Očitno je, da je povzročitelj teh grozodejstev človek. Človek, ki na preži za šop dolarjev brez kančka usmiljenja pokončuje stvarstvo narave. Ali bo ta človeček kdaj razumel, da je življenje pomembnejše od denarja!?
Čas je, da nehamo maltretirati naravo, rastline, živali in minerale, vodo in zrak Čas je, da zaustavimo uničevanje naravnih habitatov v Sloveniji.
Lep pozdrav, Leo Ličof
Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?
Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.
Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.
Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.
Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.
Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Rastlinski svet
Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.
Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).
Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.
Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!
Živalski svet
Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.
Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.
Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.
V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.
Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.
Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.
Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.
Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.
Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.
Posted in Brez kategorije, Brje, Članki, Favna in flora, Varovanje doline, ZAvest 1, Zgodovina |
Tags: aleš alijeski, Alno-Pinetuma, brje, brstična lilija, Cladium mariscus, favna in flora, Fraxino-Ostryetum, Lilium bulbiferum, Liparis loeselii, Mariscetum serrati, Primulo-Schoenetum ferruginei, rjasti sitovec, Schoenetum nigricantis, Schoenus ferrugineus |
Comments Closed
Zakaj smo ZA?
Dani Ferčej
ZA Zavrnitev spornega odloka, ki ukinja zaščito B'rja. Zaustavimo uničevanje našega življenjskega okolja. Smo ZA neokrnjeno območje prvinske narave v neposredni bližini središča Bleda, ki ga bodo zagotovo znale ceniti prihajajoče generacije. Vsaka naslednja bolj.
- ZA ustrzno obnovo stare in ZA sanacijo obstoječe akumulacije, kar bi ohranilo dolino in delovna mesta ter trajno ozdravilo Savo Dolinko.
- ZA več energije v raznih oblikah, in sicer takih, ki so najbolj primerne v danih razmerah in hkrati ZA razumno rabo energije.
- Smo ZA dejansko enakopravno soodločanje vseh občanov, kar smo dokazali s tem, da smo omogočili referendum.
- ZA splošne človeške vrednote: ZA neokrnjeno naravo in ZA kvaliteto našega skupnega življenjskega prostora ter ZA demokratično soodločanje o bistvenih okoljskih in ostalih vprašanjih.
- ZA nadgraditev Bleda in »okol'šne« v slovenski in evropski simbol.
- ZA ohranitev dragocenega čistilnega učinka območja Brja in pritoka reke Radovne (izboljšanje kvalitete vode za en razred, kar bi bilo v primeru zajezitve izgubljeno, še več, pojavil bi se dodaten okoljsko škodljiv element). Kakovostna voda postaja tudi v tem okolju dobrina najvišjega pomena.
- Izjemno kompleksnih vplivov morebitne zajezitve na mikroklimo ni možno predvideti. Smo za ZAustavitev igranja z nepredvidljivimi posledicami za naše zdravje, tako s klimatskega, kot socialnega in psihološkega vidika.
Uvodnik Zavest 1
Janko Rožič, arhitekt, Odbor za rešitev Save Dolinke
Spoštovane občanke in občani,
veseli nas, da vas končno lahko seznanimo s prvoštevilko novega predreferendumskega glasila, ki smo ga zavestno poimenovali ZAvest. Poudarek je na obkroženem ZA, kar pomeni, da bi vam radi predstavili utemeljene razloge ZAkaj smo ZA zavrnitev odloka, ki ukinja varovanje v Brju in Piškovici, ZAkaj smo ZA ohranitev izjemne doline Save Dolinke, in ZAkaj smo ZA razvoj, ki ne bo samo trajnosten, temveč zares trajen. Radi bi vam čimbolj nazorno pokazali čimveč dejstev, da bi se vsi, tudi tisti, ki morda še dvomite laže odločali po svoji vesti.*
Naj še enkrat ponovimo, da nismo proti prenovi HE Moste, nasprotno zavzemamo se tudi za sanacijo akumulacijskega bazena v katerem je še vedno skrita strupena dediščina jeseniškega industrijskega bazena s fenoli in težkimi kovinami. Odločno pa nasprotujemo izgradnji novega izravnalnega bazena, zaradi katerega bi uničili 39 ha enega najdaljših neokrnjenih odsekov Save, 2 km dolgo dolino Save Dolinke med Vrbo in Bledom, dvema ključnima simboloma slovenstva.
Strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke smo celostno ovrednotili območje in projekt ter ugotovili, da je iz naravovarstvenih, okoljevarstvenih, turističnih, socioloških in pravnih razlogov izgradnja izravnalnega bazena povsem nesprejemljiv poseg iz ekonomsko-energetskega in gradbeno-tehničnega vidika pa so možne drugačne rešitve. Že naslov projekta “sanacija in doinstalacija” HE Moste je zavajujoč. Ne gre za “sanacijo”, kajti največji ekološki problem, fenoli in težke kovine iz obstoječe akumulacije, ne bi bil saniran. Veliko izravnalno jezero z novim jezom in novo strojnico več kilometrov stran od obstoječih objektov, je nova elektrarna. Nikakor je ne moremo skriti in pokriti s tehničnim terminom “doinstalacija”, ki običajno pomeni predvsem zamenjavo, prenovo ali dopolnitev strojne opreme.
Priprava projekta ni bila izvedena v skladu s predpisanometodologijo izvajanja javnih investicij, ker gre vsaj zaenkrat za podjetje, ki je 80% v državni lasti, torej javno podjetje na kar je opozoril, nekdanji minister za energetiko, dr. Miha Tomšič. Ker ne obstaja pregleden javni nadzor skozi preglednost odločitev in dostopnost investicijske dokumentacije, je povečana možnost nezakonitega delovanja. Je bilo nezakonito ravnanje svetnikov samo vrh ledene gore?
Odločitev za zavrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled s pravnega vidika, vsaj za vse tiste, ki jim je spoštovanje zakonitosti državljanska dolžnost, ni težka. Kajti skupina svetnikov, ki je poiskusila izvzeti naravni spomenik Brje in Piškovca iz območij zavarovanja je kršila zakonodajo na vseh treh ravneh. Ustavo, ker je bila izključena javnost, zakon o ohranjanju narave, ker ni bila upoštevana pristojna strokovna služba, in poslovnik občine, ker se tak odlok ne more sprejeti na izredni seji. Na to smo prvi opozorili strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke, podobno je kasneje trdil Pravni inštitut Pravne fakultete, in na koncu, seveda s svojimi razlogi, tudi minister za okolje in prostor. Čemu sploh razprava o drugih dejstvih, ko pa je bil očitno kršen zakon. Svetniki so odgovorni predvsem za zakonitost, volivci smo odgovorni, ker smo jih volili. Kdor bo glasoval ZA iz pravnih razlogov, bo popravil napako, tudi svojo, in opravil svojo državljansko dolžnost.
Zavarovanje Brja z občinskim odlokom 1998 je bila samo poglobitev strokovnih spoznanj in naravna pravna nadgradnja prepoznanja kvalitet. Projekt je od samega začetka v nasprotju z že doseženo stopnjo varovanja naravnih vrednot. V prostorskih dokumentih je bilo že v osemdesetih letih zapisano, da v zgornjem toku ni dovoljeno graditi novih elektrarn. V obveznih izhodiščih plana je bila Sava Dolinka do sotočja s Savo Bohinjko opredeljena kot naravni spomenik in namenjena predvsem turistični dejavnosti.
V skladu z najnovejšo evropsko naravovarstveno zakonodajo je bilo območje letos uvrščeno v seznam območij Natura 2000. Minister je na lastno pest, mimo svojih strokovnih služb območje izbrisal iz seznama zadnji dan pred oddajo v Bruselj. Izbris Brja je nedopustna kršitev habitatne direktive, kajti pri opredeljevanju varstvenih obmocij se “morajo upoštevati izkljucno strokovni kriteriji, ne pa ekonomski in socialni interesi” (Sodba evropskega sodišca; primer Lappel Bank).
Kadar se ne upoštevajo kljucni strokovni argumenti, kadar se ocitno krši zakonodaja, je zdravorazumska presoja javnosti, kar referendum konec koncev je, zadnji instrument obrambe demokracije, javnega interesa in stvarnih vrednot.
V prvem krogu pred petimi leti smo skupaj z Društvom za varstvo okolja Bled zbrali v dobrih štirinajstih dneh vec kot 1500 podpisov. Podprla so nas vsa blejska društva, vse krajevne skupnosti, skoraj vsi turisticni delavci, rotary klub in nakoncu tudi svetniki starega obcinskega sveta. Letošnjo pomlad smo v dobrih dveh dneh zbrali vec kot 1000 podpisov za referendum. Poleg strokovnjakov v ožjem delu odbora, letos deluje veliko vecja in bolje organizirana skupina Blejcev in domacinov, tako da lažje skrbimo za podpisovanje, obvešcanje in pripravo prireditev… Pripravljamo predstavitve po krajevnih skupnostih, petkova srecanja, kjer bomo osvetlili problematiko s stališca trajnostnega razvoja, turizma, gospodarstva, kulture in energetike. Strokovnjake in ljudi na drugi strani strokovno in cloveško ne izkljucujemo, zato pa toliko bolj jasno vidimo napake projekta. Naša prednost je v jasni viziji prostorskega razvoja in preprostem dejstvu, da imamo ta kraj radi. S svojim delovanjem nocemo zaostrovati temvec izostrovati. Bolj kot prepricevati želimo cimbolj nazorno pricevati. Prosimo vas, ce po svojih moceh pomagate, da skupaj ohranimo bistvo tega kraja. Prešeren je dobro preudaril, ko je zapisal, ne samo “osredek blejskega jezera”, temveč “z okolšno ta podoba raja”. Poudaril je okolšna, okolica in okolje. Ohranimo ta svet, prenesimo dobro in cisto vest, tudi vsem, ki prihajajo … 
Ta dolina je neprecenljiva vrednota in tega se že sedaj zaveda vedno več ljudi. Turistična ponudba po sodobnih načelih trajnostnega razvoja, zavestno vključuje naravne in kulturne vrednote. Sredi Londona so na 40 ha, toliko kot v Brju, odprli center z umetnimi mokrišči in močvirji. Ta center vsako leto obišče dvakrat več ljudi kot Blejski grad, a gre če smo natančni, za ponaredek. Tukaj, ob svetovno znanem turističnem središču pa imamo original, ki mora ostati zavarovano naravno območje. V dolini bi bilo mogoče z veliko posluha za oblikotvornost narave odpreti učno pot, morda učno polje ali bolje učno barje Brje. Ne gre za kvantiteto obiska temveč kvaliteto pristopa. Močna hudourniška reka, ki je rahlo vzvalovano krajino Blejskega kota navidezno ločila od prostranih polj Dežele je s tem, ko se je prebila skozi jezerske usedline in ledeniške nanose poglobila in nanovo povezala vse odnose. Kar je drugod skrito je tod spet odkrito. Na dveh bregovih iste reke se ne srečuje samo tisto kar je najbližje Zasip in Breg, Bled in Vrba, temveč tudi tisto, kar je najbolj oddaljeno Triglav in Stol. Najgloblje v dolini Dolinke se človek lahko sreča s tistim, kar je najvišje, na koncu s tistim kar je na začetku … Ozka brv, ki bi poleg pešcev prepuščala morda še kolesarje, bi po obstoječih poteh zbližala Bled in Vrbo. S ponudbo visoke kulture slovenske literarne zgodovine, Prešerenovo, Čopovo, Finžgarjevo, Jalnovo … hišo, ki jih premorejo vasi pod Stolom, bi tudi Bled z “okolšno” lažje izluščil lastno kulturno sled od Kumerdeja, Puharja, Riklija, Plemlja, Belarja, Remica, J. Svetine in drugih. Bled letos praznuje tisočletnico prve omebe, prvega zgodovinskega vira, kdor zna brati in se vrniti na vire, pa v tej dolini lahko prebira živi odmev njene petnajsttisočletne zgodovine.
* Vsaka odgovorna odločitev, če dobro premislimo, je povezana z vestjo v obeh pomenih besede. Najprej potrebujemo vest, torej novico, podatek ali informacijo, da jo potem lahko pretehtamo po svoji vesti. Če hočemo zares do zavesti, ne moremo mimo vesti, kajti zavest je, kot pove slovenska beseda, šele za vestjo. “Informacijsko ero”, kakor imenujemo čas na prelomu tisočletja v slovenščino lahko lepo prevedemo v “obdobje vesti”. V oceanu računalniško proizvedenih informacij in satelitsko posredovanih vesti se lahko orientiramo edino z vestjo. Če je bil kompas, ta občutljiva igla med dvema poloma, instrument, ki je pomagal pri zunanjem raziskovanju sveta in odkrivanju novih celin, je vest v obeh pomenih besede tista ključna notranja vez s celoto, ki celi.
Posted in Brje, Članki, Varovanje doline, ZAvest 1 |
Tags: bled, breg, brje, janko rožič, lappel bank, miha tomšič, rotary, vrba, zasip |
Comments Closed