Archive for the ‘Varovanje doline’ Category

Odgovor na članek Antona Koselja v Delo FT in GGlas-priloga Gorenjska

Nekateri se ne morejo sprijazniti, da akumulacije v Brjeh in Brejah ne bo

 

Ko smo brali članek o HE Moste (bolj sodi v kategorijo bloga) v prejšnji številki priloge Moja Gorenjska, prej pa v Našem stiku in potem v Delovi prilogi FT, smo se odločili odgovoriti na nekaj nesmiselnih, zavajajočih in žaljivih trditev gospoda Antona Koselja iz Vrbe. Ravno zaradi stila in žaljivosti pisanja se nam odgovor najprej ni zdel smiseln, saj bi od direktorja uspešne družbe pričakovali malce več spoštljivosti, zrelosti in etične drže.  Potem smo ugotovili, da živita dva Antona Koselja, eden je iz Žirovnice in je direktor Hidroelektrarne Moste, in drugi iz Vrbe. Predvidevamo, da se pod člankom v septembrski prilogi in v drugih sorodnih podpisuje Anton Koselj iz Vrbe.

Razlago besedne zveze „ekološko čisto okolje“ bomo prepustili strokovnjakom, zaenkrat pa so vsi vprašani le v smehu zmajevali z glavo. Oglejmo si druge resne dileme. Ministrstvo je junija letos res odstopilo od pogajanj med Savskimi elektrarnami in Odborom za rešitev Save Dolinke (v nadaljevanju Odbor) z izgovorom, da se  Odbor ne drži dogovora o primerjavi projekta  HE Moste, ki ga  predstavljajo že od začetka, in alternativnim in inovativnim našim projektom celostne prenove HE Moste, ki ohrani dolino Brje v celoti in predvideva bistveno manjše, lahko celo prekrito kompenzacijsko jezero na savski terasi v bližini Blejskega mostu proti Lescam (koruzno polje).  Po želji ministrstva in HE Moste bi na ta način o usodi Brja odločala peščica presojevalcev brez upoštevanja referendumske volje Blejcev leta 2004, ki so se s skoraj 63% (na ožjem območju Bleda pa s skoraj 80 %) izrekli za ohranitev zaščitenih območij Brja in Piškovice.

Referendumsko vprašanje se je glasilo:»Ali ste za to, da se zavrne Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?«

Torej referendum ni bil proti elektrarni, kot trdi gospod Koselj, temveč je le ohranil zaščito bogate naravne dediščine in izjemne naravne čistilne naprave v dolini v neposredni bližini Bleda. Naj obudimo spomine in povemo, da je junija 2004 skupina 12 svetnikov občine Bled izglasovala sklep, da se iz omenjenega odloka izvzame obe območji in s tem omogoči izgradnjo kompenzacijskega bazena, ki bi potopil obe mokrišči. V Odboru že od leta 1998, ko je bil prvi poizkus HE Moste poplaviti dolino, zagovarjamo obnovo in ohranitev HE Moste brez kompenzacijskega bazena v Brjeh. Zaradi na referendumu izglasovanega nasprotovanja potopitvi doline je občina Bled izgubila celo pravico uporabe odlagališča Podmežakla (k čimer so prispevali tudi predstavniki občine Žirovnica), a dobra posledica tega je bil pospešeno zgrajen center za ločevanje odpadkov na Bledu in odvoz smeti v Ljutomer.  Od takrat je v naši občini bistveno manj divjih odlagališč, odpadki pa se zbirajo ločeno, kar je velika pridobitev.

To, da Odbor nima niti enega strokovnega argumenta za nasprotovanje uničenju naravnega spomenika, je druga zavajajoča trditev g. Koselja. Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Uradni list RS 01503-10/98) NIsprejel Odbor, sprejel ga je občinski svet na eni izmed svojih sej na podlagah strokovnjakov Zavoda za varstvo narave iz Kranja. To, da hočemo ohraniti naravni spomenik, se nam NE zdi nagajanje, bolj podobno nagajanju je, če nekdo išče vse mogoče in nemogoče razloge za ukinitev varovanja zaradi  povečanja vrednosti neke gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo. Ob tem pa v medijih žali in blati vse, ki se z njim ne strinjajo, vse skupaj pa je okrašeno z veliko mero podcenjevanja in cinizma. Za to najema propagandne agencije in manipulira z mediji. Moralno pač močno zavržno početje. Sprašujemo se, kdo torej dela škodo državi Sloveniji: tisti, ki spoštuje njene odloke ali tisti, ki išče načine in razloge za njihovo ukinitev? Tisti, ki je za zagotovitev spoštovanja odlokov in zakonov prisiljen zahtevati referendum ali tisti, ki bi želel  sprejeti zakon, da se referendumska volja ljudi razveljavi?

Tretja navedba omenja turizem.  Ali bodo Brje turistično urejene (karkoli že to pomeni) ali ne, bo prvi presojal Zavod za naravo RS. Na podlagi njegovih smernic bi morala za ureditev poskrbeti najprej Občina Bled. Ker pa občini kronično primanjkuje denarja, bomo verjetno morali za ureditev in ohranitev poskrbeti odgovorni posamezniki, združeni v Društvo za varstvo okolja Bled. Zato smo  pripravili odkup zemljišča v Brju, tudi zato, da bi lažje, z lastnim vložkom, kandidirali na projektih in razpisih. Ohraniti sonaravno krajino zahteva določena sredstva, potrebno je skrbeti za košnjo, ukrepe proti zaraščanju. Gre za iskanje ekonomskih učinkov višjega okoljskega standarda  in sprejemljive rabe prostora. Pestrost nasploh ne more biti le nadležno breme, temveč velik izziv in priložnost za lokalno skupnost in državo. K turistični rabi Brja in Brej (nasprotni breg) bi se lahko vključila tudi Občina Žirovnica. Občini bi v sodelovanju lahko uredili učno pot in skupaj zgradili  brv namesto jezuter s tem vzpostavili možnost turistične povezave med seboj. 

Zato na tem mestu pozivamo Občino Žirovnica, da tudi sama poskrbi za zavarovanje doline na svoji strani. Nudimo ji lahko vso pomoč.  Lehnjakotvorni izviri, s katerimi je dolina Brje  bogata,  so eden od prednostnih habitatov v EU, ki bi jih morala varovati NATURA 2000, vendar pa zaradi političnih razlogov leta 2004 do tega (še) ni prišlo. Opozarjamo tudi, da mopedisti, ki se vozijo po Brejah, kršijo uredbo o prepovedi vožnje po naravnem okolju in bodo, tudi s pomočjo odgovornih posameznikov, za svoje početje primerno kaznovani.

Neprijetno nam je gospoda Koselja in bralce spominjati na tragedijo na Blanci, zato o turizmu na akumulacijah in ob njih sploh ne bomo razpravljali. Za nas je bila zajezitev od nekdaj le gospodarski objekt in lahko je namenjen le temu. Verjamemo, da je kvalitetna turistična ponudba  možna le v naravnem okolju.

Ali je neprimerno, če legalno ustanovljeno društvo kupuje zemljišče? Nasprotovanje nakupu je tudi nasprotovanje opravljanju dejavnosti društva.  Društvo za varstvo okolja kupuje zemljišče, ki se nahaja v zaščitenem območju v občini Bled. V nobenem od veljavnih prostorskih aktov občine na tem zemljišču ni omenjena kaka druga raba, niti niso predvidene druge dejavnosti, npr. elektrarne, ceste… Uporaba tega zemljišča bo omogočala osnovno dejavnost društva, to je varstvoin skrb za sonaravni trajnostni razvoj tega območja in naravnega okolja.. Koliko nepremičnin imajo druga slovenska društva in ali do sedaj to ni bil problem? Zakaj gospoda Koselja ne moti npr. lastninaTurističnega društva Lesce, kjer naj bi  na delu njihovih zemljišč zraslo hotelsko-apartmajsko naselje v vrednosti najmanj 250 milijonov evrov? Zaradi nakupa zemljišča v Brjeh smo spremenili tudi statut društva in z dodatnim členom omejili prodajo le tega. Zemljišče se ne bo moglo pod nobenim pogojem odtujiti.  Nakup bomo izvedli  s pomočjo odgovornih posameznikov, ki znajo ceniti naravo.  Več o podrobnosti nakupa lahko izveste na naši spletni strani www.zavest.net.

Kolikor vemo in spremljamo dogodke okoli obnove HE Moste, ni bila v nobeni projektni dokumentaciji, javni razgrnitvi, propagandnem gradivu in celo na predstavitvah HE Moste skupaj z agencijo Informa Echo, omenjena sanacija oz.čiščenje  zamuljene moščanske akumulacije, ki je eden najhujših ekoloških problemov Slovenije in ogroža zdravje ljudi v okolici in življenje v reki.Na vprašanje o tem na eni od predstavitev na Bledu leta 2004 je bilo s strani Savskih elektrarn rečeno, da bi sanacija stala še nadaljnjih 70 milijonov evrov in da ni predvidena. Iskreno si želimo, da bi ta problem skupnost čim prej rešila in želimo tudi glede tega z veseljem predstaviti svoje rešitve in ideje.  Nerazumljivo nam je, da se v akumulaciji še vedno nabira sporni material  in celo država kot solastnica onesnaževalca ne zagotovi izpolnjevanja zahtev IPPC (Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja)?

Prešernov duh nas navdihuje pri varovanju našega neizmernega naravnega bogastva Dežele in nas brani pred podleganjem videnju razvoja le skozi pridobivanje novcev,  zato ga bomo brali še naprej.  Zaključimo z enim njegovih verzov:

Le čevlje sodi naj kopitar

 

 

Miha Žvan

Društvo za varstvo okolja Bled

Pismo Antona Koselja Delo FT in odzivi, Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši

 

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

 

Hidroelektrarna Moste na Savi Dolinki obratuje že od leta 1952, zato je potrebna obnove in posodobitve. To je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji in je namenjena proizvodnji električne energije z akumulacijskim bazenom, ki zadošča za tedensko izravnavo pretokov. Strojnica elektrarne leži na drsečih tleh in bodo vsi posegi za njeno zavarovanje dragi in tudi ne trajni. Na podlagi strokovne študije je bil izoblikovan predlog obnove in dograditve, ki predvideva gradnjo nove HE Moste II in gradnjo kompenzacijskega bazena z elektrarno HE Moste III.

Moč zdajšnje HEM je 16,5 MW, letna proizvodnja pa 59 GWh. Po obnovi bo HEM II imela moč 42 MW z letno proizvodnjo 69,2 GWh, HE Moste III pa moč 4,8 MW z letno proizvodnjo 28,9 GWh. Skupna moč se bo po obnovi tako povečala od 16,5 MW, na 46,8 MW, proizvodnja pa z 59 GWh na 98,1 GWh.

HEM je od začetka obratovanja do danes pridobila 3053 GWh električne energije. Če bi namesto nje proizvedli električno energijo v termoelektrarnah na premog, bi za to porabili 3.422.413 ton premoga in pri tem proizvedli še 3.490.861 ton CO2, 157 431 ton SO2 in 8556 ton NOx.

Z rekonstrukcijo se bo letna proizvodnja v HEM povečala za 39,1 GWh. To pa je toliko, kolikor električne energije na leto porabi občine Bled. Nadomestna proizvodnja električne energije v termoelektrarnah bi za to energijo na leto zahtevala porabo 43.831 ton premoga, ki bi kot produkt zgorevanja spustila v zrak še 44.708 ton CO2, 2016 ton SO2 in 110 ton NOx.

Če ne bi bilo Odbora za varstvo Save Dolinke, ki hoče preprečiti rekonstrukcijo in doinstalacijo HEM, bi bila njena rekonstrukcija končana že pred desetimi leti. Ker se to ni zgodilo, je bilo treba v termoelektrarnah na drugih slovenskih lokacijah proizvesti nadomestnih 391 GWh električne energije in pri tem spustiti v zrak 447.080 ton CO2, 20.160 ton SO2, in 1100 ton NOx. Poleg tega smo izgubili dobrih 30 milijonov evrov prihodka.

Kako bi se odzvali Blejci, če bi jim namesto revitalizacije HEM postavili sredi Bleda tako termoelektrarno na premog, ki bi pokrivala njihove elektroenergetske potrebe? Zaradi Odbora za varstvo Save Dolinke nam je v zadnjih desetih letih stekel ta denar po Savi navzdol in pri tem povzročal še velikansko ekološko škodo, ki se še povečuje. S tem denarjem bi lahko v veliki meri odstranili strupene usedline za pregrado HEM, rekonstruirali HEM in ustrezno uredili okolico tako, da bi bila turistično zanimiva.

Naj ob tem spomnim na primer HE Golica na reki Bistrici v Avstriji, pri kateri pripada Sloveniji 20-odstotni delež izrabe vodnega potenciala. Nivo bazena te elektrarne niha od enega do 22 metrov. Ob tej reki pred gradnjo bazena skoraj ni bilo turistične dejavnosti, zdaj pa je zelo močna.

Turisti se po nekaterih podatkih na Bledu zadržujejo povprečno tri dni. Odbor bi lahko veliko pripomogel k povečanju tega povprečja in izboljšanju ekologije, če bi imel le malo volje, da se aktivno usmeri v to dejavnost. Obisk gradu, sprehod okoli jezera, obisk otoka in še nekaj manj pomembnih objektov in prireditev je premajhna turistična ponudba za daljše bivanje na Bledu. Toda pot okrog jezera je od Zake proti Mlinemu zanemarjena in na nekaterih odsekih za pešce celo nevarna. Promet skozi Bled po Ljubljanski cesti postaja norišnica. Projekt obvoznice miruje in nič ne kaže, da se bo kaj premaknilo. Turistom ponujajo slabe možnosti, da bi spoznali tudi bližnjo in daljno okolico. Zelo zanimiva bi bila za turiste pohodna pot od slapa Šum do Save Dolinke, od tam pa proti Piškovci in naprej čez pregrado HEM III na Bled, ali pa čez pregrado HEM na Pot kulturne dediščine v Žirovnici.

Veliko idej za povečano turistično ponudbo Bleda, pa tudi Žirovnice, bi bilo mogoče uresničiti prav v sklopu projekta gradnje HE Moste III tako, kakor se to izvaja pri gradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi od Vrhovega do Mokric. In tako je tudi prav. Opomniti je treba tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor, da podpreta energetske in turistične aktivnosti tudi na Zgornji Savi in ne samo na Spodnji.

Odbor za varstvo Save Dolinke javnosti prikazuje lepote vse okolice Savske doline in prepričuje ljudi, da bodo z gradnjo HEM III te lepote uničene in da bo povzročena velikanska ekološka škoda. Strokovne službe Hidrometeorološkega zavoda Slovenije pa so že zdavnaj povedale, da zaradi nastanka novega 38 hektarov velikega dodatnega jezera (površina Blejskega jezera meri 144 hektarov) ne bo nikakršnih dodatnih podnebnih sprememb. Ni nevarnosti, da bi bilo zaradi novega, majhnega bazena, več megle. V zvezi z opozorili o nevarnosti zbranih fenolnih usedlin za pregrado HEM, čeprav te usedline nimajo nikakršne zveze z novo HEM III, velja poudariti, da je v sklopu projekta predvidena tudi sanacija teh usedlin. Prav ekologija nas bo prisilila, da bomo HEM III v bližnji prihodnosti morali zgraditi.

Ministrstvo za gospodarstvo je sredi letošnjega leta prekinilo pogajanja z Odborom za varstvo Save Dolinke, ki poskuša narediti vse, da se ne bi gradilo. Odbor je tako začel zbirati denar za odkup parcel na območju, kjer je predvidena lokacija HEM III. Pričakujejo, da bodo kot lastniki in posestniki parcel lahko preprečili izdajo gradbenega dovoljenja in samo gradnjo.

Naj spomnimo, da kar nekaj let ni bilo mogoče določiti trase za avtocesto mimo Radovljice. Potem ko so posamezniki pokupili zemljo na eni od tras, je bila mogoča trasa samo po teh zemljiščih, čeprav je javnost tej trasi nasprotovala. Odkupljenih in dobro plačanih zemljišč je bilo skoraj trikrat toliko, kot jih potrebnih za avtocesto.

Nerazumljivo je, zakaj ob tako pomembnem projektu za elektroenergetski sistem molči ministrstvo za gospodarstvo. Se ukvarjajo samo s Spodnjo Savo in za Zgornjo nočejo slišati? Minister bi moral vedeti, da je žlahtnost električne energije iz HEM zaradi njene možnosti shranjevanja električne energije v akumulacijskem bazenu veliko večja od vseh drugih hidroelektrarn.

Projekt rekonstrukcije in povečanje HEM je z energetskega, ekološkega, obratovalnega in gospodarskega vidika za Slovenijo tako pomemben, da bi ministrstvi za okolje in prostor in za gospodarstvo morali predlagati, parlament pa sprejeti zakon, s katerim se referendum na Bledu iz leta 2004 razveljavi, Savskim elektrarnam Ljubljana pa izda soglasje za začetek gradnje skladno z veljavno zakonodajo o gradnji investicijskih objektov. K izdelavi investicijskega programa naj investitor povabi tudi občino Bled in mejni občini Žirovnica in Jesenice, ki bodo povedale, kaj naj se pri gradnji upošteva in kako naj bo po končani gradnji urejena okolica.

 

Anton Koselj

 

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

Delo, 8. septembra

Elektroenergetski potop savske doline med Bledom in Vrbo – ta zamišljeni krut poseg v Prešernovo »rajsko deželo« – še vedno vzbuja apetite snovalcev in njihovih podpornikov, ki jih je, zaverovanih predvsem v materialno korist, ponovno obudil pred pozabo avtor prispevka v ponedeljkovi Delovi prilogi FT.

Tudi jaz ponovno ugovarjam tej nameri kot Blejec in domoljubni Slovenec, pa tudi kot človek, ki se po izobrazbi vsaj nekoliko spoznam na pravila pametnega celostnega načrtovanja in izrabe prostora.

Zakaj avtor članka že v naslovu napenja mišice, češ, kdo bo močnejši? Ali bo na koncu koncev močnejši z denarjem obilno podprt energetsko-podjetniški materialni interes (kar bi očitno želel avtor članka), namesto da bi zmagal občutek za ohranjaje naravnih in kulturnih dobrin? Trdno sem prepričan, da v tem primeru mora in tudi bo zmagala tako opevana in svetovno znana narava tega območja! Tu seveda ne gre samo za mednarodno obveznost varovanja redkih in ogroženih rastlin na enem delčku te doline, ki se mu reče »Brje«, temveč za obveznosti, ki izhajajo iz posedovanja širše, »rajske pokrajine pod Triglavom«, ki jo je podedoval tukajšnji narod!

O nesrečni avstrijski HE Golici na meji s Slovenijo, ki ji avtor v zagovor svojih prepričanj poje dvomljivo turistično slavo, je bilo pred leti sporočeno (o čemer pa avtor ne piše), da predstavlja nevarnost za dolvodno (naše!) prebivalstvo (skupaj s turisti) in imovino. Za ublažitev teh nevarnosti so po teh sporočilih naknadno vzpostavili sistem obveščanja vseh ogroženih prebivalcev s sirenami(!) za primer, če bi jez popustil! Pisali so, da so sirene zatulile že večkrat, po pomoti ali za vajo, ko k sreči katastrofalnega rušilnega vala (še) ni bilo! Če dopolnimo avtorja, bi bilo tako »ozvočenje«, poleg vseh drugih nevšečnosti, lahko vzorec tudi za turistično »obogatitev« Bleda in seveda predvsem njegovega zaledja z znamenitim turističnim Šobcem in poseljenim Lancovem pri Radovljici!

Avtor očitno meni, da mala kaplja v morje energetskih potreb Slovenije, ki jo predstavlja načrtovana »doinstalacija« HE Moste, odtehta pomen ohranjenega in nenadomestljivega krajinskega bisera Slovenije. Po njegovem predlogu naj bi parlament omogočil ta poseg v našo reprezentančno naravo in zdrav razum ter razveljavil referendumsko voljo občanov pred štirimi leti, ki k sreči najbolj preprečuje gradnjo akumulacijske HE na pragu Bleda!

Zavedni Blejci in drugi razumniki tega ne bomo nikoli dovolili! ∙

Marjan Debelak, Ljubljana

 

Pa me je le premagala »volovska trma« (Delo, 11.2.2007). Zakaj? Skoraj po vsaki vremenski ujmi gledam zaskrbljene narodne voditelje, ki se trudijo prizadetim blažiti posledice. Za različna zavarovanja odpirajo možnosti, zmanjkuje pa sape pri spopadu z vzroki za vremenske spremembe. Prekislo jabolko?! Sedaj, na volilnih soočanjih, je primeren čas, da se vodje strank opredelijo do nekaterih programov, ki jih že desetletja meljemo, zgodi se pa bore malo. Gre za obnovljive in ogljikovodikovim gorivom alternativne energetske vire. Globalnega učinka sicer naši projekti nimajo, veže nas pa Kiotski protokol. Lahko da bomo kmalu, kakor za sodne zaostanke, zaradi obotavljivosti plačevali zamudnino.

Varčevanje z energijo je gotovo prava pot, tudi nekaj se že dogaja. Vendar ne zadošča in dolgo traja. Zaenkrat poraba energije raste! Potrebujemo nove vire. Naši priznani energetiki so že predložili energetski program. O njem se predvsem z naravovarstveniki krešejo mnenja, a enkrat se je treba odločiti. Zato, ker imamo čisto Slovenijo vsi radi. Vprašajmo vodje, katera stranka ima v programu:

1. Nadaljevanje pripravljalnih del in pričetek gradnje novega bloka NE Krško? Po svetu naročila za nove elektrarne rastejo, daljšajo se dobavni roki. Obstoječa nuklearka v Krškem ni več mlada, njeno zaprtje brez rezerve bi bilo usodno.

2. Rekonstrukcijo HE Moste. Odličen projekt, ki zagotavlja varno obratovanje, poveča moč za 2,8-krat, s sedanjih 16,5 MW na 46,8 MW, in zaustavi, zaradi pogostega nihanja pretoka, erozijo savske brežine. Urejena okolica dveh zajezitev bi povečala turistično ponudbo Žirovnice in Bleda. Pa ne gre! Odbor za varstvo Save Dolinke je v strahu pred ekološko škodo izsilil na Bledu referendum, ki je preprečil gradnjo. Poglejte čez Karavanke! Vsa Drava je zajezena in vsa Mura. Pa jim turizem cvete, po širnem svetu je znan.

V Delu FT Anton Koselj v članku pod gornjim naslovom piše, da odbor zbira denar za nakup zemlje, ker bi kot lastnik lažje oporekal gradnji. Podoben primer je bil s traso avtoceste mimo Radovljice, ki je s poglobitvijo in protihrupnimi brežinami zarezala nepopravljivo »rakasto grbino« v najlepši del Zgornje Gorenjske. Nerazumljivo, neodpustljive špekulacije! Vodje strank, kaj pravite na to?

3. Elektrarne na reki Muri. Verjetno je ni v Sloveniji reke, o kateri je izdelanih toliko študij in opravljenih toliko razprav. Avstrijci so na njej vsak meter padca izkoristili. Samo od Gradca do Šentilja, kjer so prirodne razmere podobne kakor v Prekmurju, je šest pretočnih elektrarn. Ko se struga Mure z vsemi negativnimi pojavi neustavljivo poglablja in z njo podtalnica, mi omahujemo. Ta gordijski vozel lahko preseka samo odločna in trezna politika.

4. HE na Zgornjem Posočju (Kobarid, Učja, na Idrijci, Kamno). Od vseh zajetij so ta zaradi možnih podorov in spremembe okolja najbolj občutljiva. V Mostu na Soči cenijo zajezitev Soče kot poseben okras. Predvsem neprehodna korita bi zajezena poleg energije poživila okolico. V programu energetskih projektov so te elektrarne v drugi prioriteti, odločiti se bo pa treba kmalu.

5. Vetrne elektrarne. V Evropi samo Slovenija in Malta ne izkoriščata energije vetra. Elektrarne pospešeno gradijo, morda kar preveč. Nemška kanclerka Angela Merkel jih, poleg številnih obstoječih, namerava ob obali (zahodna pot selivk!) postaviti za moč ene nuklearke. Koliko prerekanj je že bilo pri nas okoli Volovje rebri. Koalicija za njeno zaščito je bila ustanovljena. Društvo varstvenikov ptic je dobilo, po dolgi sodni poti, položaj stranke v postopku in bo imelo »možnost pritožbe« na okoljevarstvena soglasja (Delo, 4. 9. 2008). Pritožbe rešitev samo zavlačujejo in dražijo, pri nas še prav posebno. Desetletje lahko traja, in to v 21. stoletju! V zadnjih letih se je cena nafte in zemeljskega plina potrojila! Kaj je z odločitvami izpred treh in več let? Bolje je pri postopku sodelovati, da se pride do »modre odločitve«, kot pravi Tomaž Jančar na spletu. Orla na Volovji rebri pa ogrožajo dvigajoče se izoterme bolj kakor vetrnice. To vedo strokovnjaki iz DOPPS najbolje.

Omenil sem nekaj vprašanj, ki bodo krojila našo bodočnost. Želimo, da bi o teh in podobnih tekla predvolilna razprava. Tajkuni in patrie nam mnogim že presedajo. Pustite vendar policiji, tožilstvu in sodstvu, da bodo opravili svoje, zatem bomo pa mi odločali. Saj vendar o posegu pri bolniku odloča konzilij zdravnikov in zdravniki poseg tudi opravijo. Bolni ne gremo v parlament ali na predvolilni miting.

Ko sem že pri pisanju, gospod obrambni minister, sedanji ali bodoči, odpovejte se naročilu ruske vojne ladje. Brez nje ne bo bojna moč Natovih sredozemskih sil oslabljena, mi si bomo pa tudi marsikaj prihranili. ∙

Bruno Skumavc, Kranj

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

Delo, 8. septembra

Na članek, ki je bil objavljen v Delovi prilogi FT 8. sept. pod tem naslovom, se je s kritično oceno odzval g. Marjan Debelak. Z njegovo oceno se seveda ne strinjam, ker nima realne osnove. Bled in Vrba so okolica mojega otroštva in mojih zrelih let. Na moji mizi so stalno prisotne Prešernove Poezije. Kaj več o tem ni treba govoriti. Prešeren je bil človek naprednih idej. Če imate Blejci kaj spoštovanja do Prešerna, nikoli več ne izgovorite njegovega imena, ko nasprotujete obnovi HE Moste. Naravne in energetske zakonitosti nas bodo prisilile, da bomo obnovo HE Moste izvedli.

O kraju, kjer bo stal kompenzacijski bazen (KB), govorite kot o svetovno znani in opevani naravni lepoti. Če se povzpnete do sv. Katarine, je pogled po dolini Save resnično čudovit. Po dolini teče Sava, ob njenih bregovih pa ležijo zeleni gozdovi. Ko bosta zgrajena KB in HE Moste III, se ta pogled ne bo skoraj nič spremenil. Namesto ozke struge Save boste videli nekoliko širši KB. Če pa se spustite v dolino k Savi, boste ugotovili, kako je to območje zaraščeno, neprehodno in nezanimivo. Zatočišče v tej divjini so našli le mopedisti. Za nikogar drugega ni zanimiva. Z gradnjo HEM III in ureditvijo okolice pa bo tudi to območje postalo turistično in vsestransko zanimivo. Priporočam vam, da si pred kakršnokoli nadaljnjo razpravo o KB ogledate njegovo lokacijo na kraju samem, in to od Piškovce do kraja bodoče pregrade.

Pregrada HE Golica na reki Bistrica je ena najbolj varnih pregrad. To so potrdili mednarodni strokovnjaki za take objekte. Politični in komercialni interesi pa so izsilili, da se je po dolini Bistrice in Drave zgradil poseben signalizacijski sistem, ki naj bi ljudi, če bi pregrada popustila, opozoril na pravočasen umik z ogroženega območja. Ta sistem dejansko funkcionira, nikoli pa ne bo služil svojemu namenu. Pregrado lahko poruši samo izredno močan potres. V takem primeru pa bomo skoraj vsi ostali pod ruševinami naših domov in nam signalizacija ne bo potrebna. Enaka ugotovitev velja tudi za pregrado HE Moste.

Prepričan sem, da bo z revitalizacijo HE Moste in gradnjo HE Moste III ostala Savska dolina neokrnjena, s primerno ureditvijo pa bo mnogo pridobila tudi turistična ponudba. Da se boste o tem prepričali, še enkrat preberite članek na spletni strani http//www.zirovnica.com. ∙

Anton Koselj, Žirovnica

Uvodnik Zavest 5

 

Miro Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

 
Še enkrat: »Zakaj toliko besed okrog Brja?!« Ker gre za zelo resno zadevo. Ne samo za «nekaj nedolžnih rastlinic«, ampak za dolgoročno eksistenčno pomembno območje morda ne samo za ta kot naše domovine. Menda ne bomo omejili vsega »kinča nebeškega« samo na »otoček sredi jezerčka in gradič nad njim«?! Kaj ni mislil že Prešeren na okolje in širšo okolico, ko je poudaril »z okolš'no ta podoba raja«?
 
Krajinska, pestrostna (habitatna) primerjalna prednost Brja v Blejskem kotu, znotraj njegovega urbanega prostora, kmetijskih površin, gozdov in planinskih območij je več kot očitna in se kaže v možnosti sonaravnega, trajnostnega, poučno raziskovalnega, kulturnega, doživljajskega, predvsem »mehkega« turizma. Te možnosti želimo skrbno in z občutkom predstaviti javnosti na različne načine: s knjigo, filmom, učno potjo, brvjo preko Save Dolinke… Zato smo se odločili za nakup parcele na osrednjem območju Brja.
 
Čedalje bolj se zavedamo bistva našega bivanja na zemeljski obli. Našo naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino so nam v hrambo zaupali naši predniki. Velika pestrost majhne Slovenije je v globalnem okviru primerjalna prednost naše države, za trgovce, ki se tega ne zavedajo pa »trgovina s porcelanom«. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi. Cena za to ni nikdar previsoka!
 
Višji okoljski standard načeloma več stane. Nekatere oblike divjega kapitalizma in uporaba marsikdaj premalo prilagojenih novih tehnologij ogrožajo tudi dosedanje standarde trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja s prostorom in naravnimi bogastvi. Pritisk nezdrave ekonomije in golega pohlepa po dobičku je silovit. Etični princip mu ne sme biti podrejen. Le z etično odgovornostjo lahko rešujemo naravo in s tem tudi sami sebe. Razmere bo potrebno uravnotežiti celovito in v skladu z naravo razviti tudi sklade za naravo.
 
V Društvu za varstvo okolja smo od referendumske zmage izvedli nekaj čistilnih akcij v Brjeh, širši odbor strokovnjakov društva je pripravil študijo za Ministrstvo za okolje in prostor, gradbeni, energetski in prostorski strokovnjaki so izdelali alternativni predlog in idejni načrt prenove HE Moste, ki ohranja zavarovana območja Brja in Piškovice ter rešuje energetsko problematiko. Alternativni projekt je bil predstavljen v lanskoletni številki naše revije in si ga lahko ogledate na naši spletni strani. Pripravili pa smo tudi Opis naravnih posebnosti in usmeritve za upravljanje na območju Brja, ki bo za vse, ki imate naravo radi, zanimivo branje v tej številki Zavesti.
 
Z nakupom parcele v Brjeh želimo člani in podporniki Društva za varstvo okolja Bled in Odbora za rešitev Save Dolinke napraviti še korak dlje in ohraniti ta pester košček našega prostora našim zanamcem neoskrunjen ter ustrezno poskrbeti za gospodarjenje z njim.
 
Vabimo vas, da se nam pridružite!
 

Na svoji zemlji

 

Za živali in rastline Save Dolinke zapisal Miha Žvan

Dobri ljudje z Bleda ste lani v začetku jeseni dokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja pri nas v dolini in ste nam z referendumom (plebiscitom) vrnili našo avtonomijo. Hvala Vam! Vsi naši predstavniki so bili izjemno veseli ob zmagi in upali smo, da je s tem napad na naše ozemlje za vedno zaključen, da bomo živeli naprej v miru in sožitju.

Ni minilo še niti eno leto, ko so naši nasprotniki prišli na dan z novimi idejami. Projekt potopitve se nadaljuje, dolino so razdelili na cone, kar nekako spominja na vašo zadnjo vojno pred 60 leti, ko so si države razdelile zasedene pokrajine in vsaka je vzela nekaj zase, mesto sem, mesto tja. Ograditi življenjski prostor z zidom pa spominja na živalski vrt, na Berlin, v zadnjem času tudi na Izrael, na Bledu pa je bil poskus za zaselek Grad. Naravo in tudi človeka nekateri postavljajo v neenakovreden položaj, nekdo lahko tu živi, nekdo ne, čeprav isti narod ali pa vsaj ista vrsta! Zakaj imajo nekateri ljudje oziroma živa bitja pravico do življenja, druga pa ne? Potopili bi večino doline, majhen košček močvirja pa bi ogradili z nasipom in jarkom! 

Ustvarjanje umetnih con-getov v naravi ni bilo nikoli možno in za rastline ter živali v močvirju, stisnjenem ob breg, jarek in nasip, bi bil to konec. Prebivalci doline živimo skupaj, svobodno, odvisni smo drug od drugega in od tukajšnje narave. Voda bi upadla, odtekla v jarek, močvirje bi se osušilo, 10m visok nasip bi odvzel jutranje sonce, na področje bi se počasi selile gozdne rastline in drevesa, orhideje in rezika pa bi propadli. 

Zato vas ponovno pozivamo, da ustavite ta nesmiselni projekt in nam že končno pustite živeti po naše, uvrstite nas med območja, ki so varovana v okviru Nature 2000 in nas pridite kdaj pa kdaj obiskat.

Še enkrat HVALA Vam in prosimo Vas, da nadaljujete z bojem za naš obstanek!

 

Potopljeni v propagando

 

Mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio. 

Naša prizadevanja za ohranitev Save Dolinke so stara že šest let. V tem času so se zvrstila različna bolj ali manj burna obdobja soočanja strokovnih dejstev. Pred dobrim letom, v obdobju pred referendumom za ohranitev zavarovanja mokrišč Brje in Piškovica, so ta soočanja dobila novo dimenzijo. Prizadevanja za ohranitev narave so se prvič soočila z nasprotnikom, ki je za dosego svojih ciljev brez zadržkov vpregel agencijo za odnose z javnostmi. Civilna pobuda je stala nasproti s šolanimi strokovnjaki za propagando, ki so imeli vsaj navidez neomejena finančna sredstva. 

Propagandna akcija Savskih elektrarn je bila razmeroma spretno prikrita. Če ne bi bila tako obsežna, da je dobesedno preplavila lokalne medije, marsikdo ne bi prepoznal, da prebira plačane oglase in ne običajnih prispevkov novinarjev. Savske elektrarne so s pomočjo agencije za integralno komuniciranje Informa Echo svojim oglasom nadele obliko običajnih novinarskih člankov, intervjujev s strokovnjaki, anket z občani. Le droben pokončen napis ob robu prispevka (Informa Echo) je pozornemu bralcu razkril, da gre za kupljen prostor v časopisu, za oglas. To niso bili prispevki novinarjev. Savske elektrarne so kupile osrednje strani Gorenjskega glasa in na njih objavile prispevke – oglase, ki jih je zanje pripravila najeta agencija za oblikovanje javnega mnenja.

V Sloveniji nimamo medija dostopnega široki javnosti, ki bi imel neodvisno, naravovarstveno naravnano uredniško politiko. Naši mediji se vsaj deklarirajo kot nevtralni. Bralci tako pričakujejo objektivno resnico in mnogi tako dojamejo tudi novinarskim podobne plačane propagandne prispevke, prikrite reklame. Civilne pobude seveda niti kadrovsko niti finančno ne morejo v korak s takimi akcijami. Mediji so se v primeru referenduma za ohranitev mokrišč Brje in Piškovica spremenili z mesta, kjer naj bi bili predstavljeni osnovni podatki, ki bi jih občinstvo presodilo, v orodje v rokah tistega, ki lahko plača.

Pričakovali bi, da bo poplava propagandnih sporočil po referendumu prenehala, pa ni bilo tako. Savske elektrarne so poskušale najprej zmanjšati pomen referenduma. Zelo močan in obenem prikrit propagandni prijem, ki so se ga oprijeli po izgubljenem referendumu, je bil vzbujanje občutka krivde. Prebivalce so poskušali prestrašiti, če jim ne že kar groziti, s silnimi negativnimi posledicami referendumske odločitve. Na televiziji so vztrajno ponavljali propagandni spot, ki so ga skrili v obliko kratkega dokumentarnega filma. Začel se je z zgodovino železarstva na Gorenjskem in spretno prešel na ožjo temo – rabo vodne energije v železarstvu. Prikazana je bila izgradnja HE Moste, v dokumentarne posnetke in poglede na izgradnjo pa so bili primešani namigi za nujnost izgradnje kompenzacijskega bazena. O posegu iz sedanjosti sta govorila upokojena inženirja. Nastop kogarkoli iz današnjega vodstva bi preveč izpostavil reklamno naravo sporočila.

Navidezni dokumentarec je predstavil naraven pojav rečno erozijo, kot bolezen Save Dolinke. Rečna erozija je lahko problem za ljudi, ki želijo izkoriščati, podrediti si obrečni prostor. Erozija rečnih bregov je naraven proces, ki ga je človek marsikje že povsem onemogočil, postaja vse redkejši in dragocenejši. Propagandni spot je navrgel, da je otroku, ki zboli, treba pomagati. Obtožil nas je, da odrekamo pomoč bolnemu otroku (Savi Dolinki) in da bomo zato morali prevzeti odgovornost. Niso pa povedali, kako bi Savske elektrarne tega otroka pozdravile (ubile), če bi ga dobile v svojo ordinacijo.

Savske elektrarne se med nami ne pojavijo več brez Informe Echo. Konec letošnje pomladi je Ministrstvo za okolje in prostor prevzelo vlogo povezovalca dialoga med Odborom za rešitev Save Dolinke, Društvom za varstvo okolja Bled in Savskimi elektrarnami, ki so odstopile od projekta popolne potopitve doline Save Dolinke. Predstavile so nam nov projekt delne potopitve. Sestanek je vodila predstavnica ministrstva, zapisnik sestanka pa je pisala kar delavka agencije za stike z javnostjo Savskih elektrarn – Informe Echo, kar je povsem nesprejemljivo.

Septembra letos je Gorenjski glas objavil novo številko Modrega sožitja. Ponovno je bil uporabljen že dobro znani prijem zakritja plačanega propagandnega sporočila v obliko novinarskega prispevka. Droben pokončni napis Informa Echo šele na tretji strani desno spodaj izdaja, da gre za plačan štiri strani obsegajoč plačan oglas nadvse spretno naslovljen kot Priloga Gorenjskega glasu.

Poglejmo še malo pobližje tokratno propagandno sporočilo. Prva stran je namenjena jubileju postavitve HE Završnica in izgradnji nove podobe Savskih elektrarn v javnosti. Kar dvakrat preberemo, da tehnični spomenik HE Završnica sodi v isto kategorijo kot velikani naše kulturne dediščine: Prešeren, Finžgar in Čop. Po besedah urednice, je njihov časopis namenjen spodbujanju razumevanja do projektov, usmerjenih v ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot. Katere naravne in kulturne vrednote v dolini Save Dolinke so v teh šestih letih poskušali ohraniti? Smo mar res kaj prezrli? Na drugi strani časopisa nam namreč povedo, da se je civilna iniciativa v občini Bled organizirala »vsled nesporazumov«. Organizirali naj bi se torej zato, ker njihovih projektov nismo razumeli, in ne zato, ker so pripravili povsem nesprejemljive projekte.

Za boljšo štartno podlago v nadaljevanju strani poskrbi mnenje ministra za gospodarstvo, da so v Savskih elektrarnah pri pripravi novega projekta delne potopitve doline, ki je zahteval usklajevanje množice mnenj, uspeli. Čeprav minister v istem stavku doda, da bo o tem morala presoditi še stroka. In čeprav članek prej pove, da se civilna iniciativa s takim projektom ni strinjala.

Tretja stran oglasa prinese dva kratka pozitivna prispevka o tiskarskem muzeju in zavetišču za pse, ki s Savskimi elektrarnami nista nikakor povezana. Vendar pa bodo bralci v podzavesti novici o humanosti in skrbi za kulturno dediščino shranili povezani s Savskimi elektrarnami. Natančnost podatkov bo v spominu manj natančnih bralcev obledela, globlja pozitivna zveza in s tem prijemom pridobljen »javni ugled« pa utegneta ostati.

Kako torej razumeti napoved direktorja Savskih elektrarn »Pripravljeni smo na usklajevanje«? Dejstvo, da Savske elektrarne zdaj naenkrat lahko prožneje pristopijo k iskanju rešitev, je vsekakor razveseljivo. Vendar pa je v mojih očeh volk zaenkrat zamenjal samo dlako. O menjavi čudi me bo moral prepričati s čim drugim kot z Modrim sožitjem.

Leto kasneje

 

Dani Ferčej

Tretjega oktobra je minilo leto dni od zgodovinske zmage na blejskem referendumu. Nobena stran med tem časom ni mirovala. Zagovorniki potopitve Brja in Piškovice se niso odrekli svojim apetitom. Pričakovati kaj drugega bi bilo iluzorno. Novost je v tem, da nas po prepričljivi 63 %-ni zmagi na referendumu nasprotna stran nekako spoštuje in nas mora jemati kot enakopravnega partnerja, kajti po naročilu Ministrstva za okolje in prostor (ki je prevzelo vlogo posrednika v pogovorih) mora projekt uskladiti s stališči Odbora za ohranitev Save Dolinke.

Savske elektrarne v javnosti vztrajajo pri neokusnem in jalovem modrem sožitju, vsebinsko pa tudi niso ponudili nobene bistvene novosti: ca. 5% zmanjšano akumulacijsko jezero in nekaj nasipov, s katerimi naj bi nekako (zelo dvomljivo) zavarovali pred potopitvijo najbolj vredne biološke cone sicer zaščitenega območja. Tako »prilagojen« projekt ni prav nič manj nesprejemljiv od tistega, ki ga je Bled odločno zavrnil na referendumu in je za Odbor za rešitev Save Dolinke nesprejemljiv.

Vsem, ki so nas podprli na referendumu zato sporočamo, da Odbor ostaja neomajno in enotno na dosedanjih stališčih, ki pomenijo ohranitev Brja in Piškovice. Ta stališča in argumente, na katerih slonijo smo podrobno predstavili med drugim v obeh dosedanjih izvodih glasila Zavest in na vseh dosedanjih javnih nastopih.

Temeljno razhajanje med obema stranema bi lahko opisali sledeče: medtem ko se Odbor zavzema za popolno ohranitev doline Brja in Piškovce in hkrati želi aktivno sodelovati pri iskanju možnosti za preživetje obstoječe HE Moste ali celo delno povečanje njene proizvodnje v okviru obstoječih gabaritov, pa je cilj naših nasprotnikov maksimiranje elektroenergetskega izplena ne glede na nepopravljivo škodo, ki bi jo realizacija takega megalomanskega projekta (glede na najvišjo kvaliteto krajine in krhkost 'okolšne', v katero ga želijo vriniti, ga mirno lahko označimo kot takega) neobhodno povzročila kraju.

Za Odbor je temeljni cilj pogovorov med obema stranema priti do take rešitve, ki bo omogočila obstoj in tudi razvoj HE Moste, prvenstveno pa ohranitev ene temeljnih vrednot Bleda, enkratne in neokrnjene narave.
 

 

Varovanje blejske Save je visoka stopnja človekove zavesti

Dr. Tone Wraber, redni univ. prof. v pokoju

Energijo seveda potrebujemo, o tem ne moremo dvomiti. Postavlja pa se zelo aktualno vprašanje, kaj še lahko žrtvujemo za potešitev vedno večje energijske žeje. Zelo aktualno zato, ker nekoč ni bilo tako. Ko so gradili, npr. dravske in druge naše starejše elektrarne, se to vprašanje še ni zastavljalo, vendar pa je minilo že več kot pol stoletja od tedaj, ko se je slovenska javnost uprla energijski izrabi Bohinjskega jezera in že tedaj glasovala v prid ohranitvi naravne dobrine. 

V živem spominu je še odločitev iste javnosti, da zaradi potreb po energiji ne bomo žrtvovali doline Soče nad Tolminom. V novembru 1965 sem se udeležil tridnevnega simpozija o družbeno-ekonomski upravičenosti gradnje HE Trnovo. Ko že nekaj let berem ali poslušam zagovornike gradnje HE Moste, se še živo spominjam razlogov, s katerimi so tedaj zaradi vršne energije utemeljevali potrebo po gradnji HE Trnovo. Brez nje naj bi nam grozil električni mrk, »življenje ob sveči«, kar pa se kljub neuresničeni gradnji sploh ni zgodilo, Soča pa še vedno teče energijsko neizrabljena, a živa. Tudi tedaj so se zagovorniki gradnje dobrikali javnosti z enostranskim poudarjanjem delnih koristi od gradnje in z omalovaževanjem stališč njenih nasprotnikov. Poslužili so se celo prekinitve električnega toka na večernem zasedanju, na simpozij pa pripeljali svoje pristaše, da so med nastopi nasprotnikov gradnje divje žvižgali in vpili. Bila je prava ponovitev znamenite »tople grede«.

Zgodba se ponavlja. Dovolj je, da se spomnimo dosedanjih javnih razprav o gradnji spodnje HE Moste ali pa preberemo sluzasto lepljivo vsebino sporočila za medije Modro sožitje (Savske elektrarne, 5.oktobra 2004 in 13. septembra 2005). Zagovorniki gradnje tudi tokrat javnost iz-postavljajo enostranskim ali celo zavajajočim informacijam. 

Ker nisem energetik, pišem izključno v imenu zagovornikov varovanja krajine z njenimi živimi in neživimi naravnimi danostmi ter iz etičnih razlogov. 

Argumenti okoljevarstvenikov so prepričljivi in v današnjem času še posebej aktualni. O argumentih je bilo v našem primeru že dovolj povedanega, zato jih ne bom ponavljal. V prvem trenutku se morda marsikomu zde nepomembni, zanemarljivi, simbolni (saj res, koliko je v denarju vreden Triglav kot simbol slovenske dežele?) in zato brez materialne vrednosti. V resnici pa pomenijo klic k sožitju z naravo, k medsebojnemu sožitju vseh ljudi in k višji stopnji zavesti, od katere je v končni posledici odvisen tudi materialni obstoj človeške vrste.

Človeštvo je do takšnega spoznanja potrebovalo tisočletja. Danes se ga vse bolj zavedamo, čeprav je stvarnost od njega mnogokrat še vedno oddaljena. Človeška sebičnost, lahko bi jo imenovali tudi egoizem (človeške) vrste, je še vedno velika, kljub vse pogostejšim slabim izkušnjam. 

Narava in človek kot njen del se sicer spreminjata, večkrat tudi neugodno, vendar ni pametno, da človek kot razumno bitje pri tem nerazumno sodeluje. Aesontius docet. Soča uči. Od izvira do Tolmina skoraj neokrnjena, nas spodbuja pri naravoohranjevalnih prizadevanjih. Verjamem, da bo ostala takšna tudi blejska Sava.

 

Pričevanja

 

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Odločno sem proti potopitvi Brja, ker se bo za vedno uničila prelepa, še neokrnjena narava. Sem proti tudi zato, ker je pričakovati poslabšanje zdravja ljudi, zlasti v vzhodnem delu Bleda, ki je že sedaj ogroženo, saj narašča število rakastih obolenj.
Bled ima zaradi jezera in bližine obeh Sav že sedaj zelo vlažno podnebje in s potopitvijo Brja bi se vlažnost samo še povečala. Prišlo bi tudi do megle in smradu. Zaradi vseh teh klimatskih sprememb bi se občutno povečalo število prehladnih obolenj dihal in revmatičnih bolečin, še posebej pri starejših ljudeh. Najbolj pa se je bati povečanja astmatičnih obolenj, ki so zaradi neprimernega okolja v porastu.
 

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Že zaradi naravne danosti ima blejska kotlina, kar potrjujejo tudi meritve, trikrat večjo vlažnost od ostalih krajev na Gorenjskem. Pri tako povečani vodni površini bi ta še narasla. Prof. dr. Jana Furlan, specialistka alergologinja opozarja, da pri taki vlažnosti naraste število pršic in glivic, katere povzročajo pri ljudeh alergijo – bronhialno astmo. Lokalni zdravniki potrjujemo, da imamo v tem predelu večje število bolnikov z astmatičnimi napadi. Tudi večina zdravnikov na Gorenjskem odsvetuje tako gradnjo, ne samo zaradi navedenih dejstev, temveč tudi zaradi enkratne narave.
 

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Uničujemo naravo, da bi dobili več energije. Z več energije uničimo več narave.
Človek je del narave. Torej uničujemo človeka. UNIČUJEMO SEBE.
 

Prof. dr. dr. Franz Copf:

V modernem svetu, v katerem smo ljudje že zdavnaj porušili mnoga ravnovesja v naravi, nam prav bionika daje možnosti, da z interdisciplinarnimi pristopi odkrivamo skrivnosti narave in nato njene rešitve v prilagojeni obliki uporabljamo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da že v osnovi zastavimo razvoj tako, da so negativne posledice za ljudi in naravo kar najmanjše, ne pa da neprestano popravljamo svoje napake.
 

Dr. Branko Brodnik:

Karkoli se zgodi živalim, zelo hitro doleti tudi človeka. Vse v naravi je povezano eno z drugim.
 

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Dragi Radko, pošiljam ti glasilo pobudnikov referenduma za ohranitev zavarovanja Brja. Glasilo sem natančno prebral in sem tudi kot prej mnenja, da je za tako malo pridobljene energije (3 tisočinke) škoda tako dragocenega habitata in delčka Slovenije, ki je tako majhna in lepa.
 

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Opozarjam vas, da ne nasedajte lepim besedam in obljubam predstavnikov Savskih elektrarn. Sem prebivalec naselja Javornik. Naše hiše ležijo ob reki Savi in ob močnem deževju imamo stalne probleme z zamakanjem naših kleti, kajti Savske elektrarne so ob povišanju jezu v Mostah dvignile nivo vode. S tem pa so povzročili vdor vode v kleti hiš, ki so ob Savi. Ob ponovni nameri povišanja nivoja pregrade smo imeli krajani ogroženih devetih hiš najmanj tri sestanke s predstavniki Savskih elektrarn (prisotni g. Koselj, g. Križanovski, g. Miklavčič).
 
Na vseh sestankih so obljubljali takojšnjo sanacijo poškodovanih hiš, samo da bi dali soglasje za povišanje jezu. Od vseh obljub do danes niso napravili še čisto nič (razen ogleda stavb in vgrajenih sond za merjenje višine vode), čeprav je poteklo že nekaj let.
 
O tem bi lahko napisal še mnogo več, saj imamo številne zapisnike na Občini Jesenice, KS Javornik Koroška Bela, s katerimi lahko dokažemo, da gospodje poznajo samo obljube, kadar gre za njihovo korist. Pri prehodu od besed k dejanjem pa obstajajo veliki problemi in če-ji, samo da se izognejo reševanju problematike, ki so jo sami povzročili.
 

Dušan Merc, pisatelj:

PESMI, KI JIH NE SLIŠIMO
Vstala je narava/ ter se giblje živa/ znane čute kaže/ kar nebo pokriva// In srce umeje/ čudne govorice,/ ki jih govorijo/ zvezde in cvetlice// Kamenje budi se/ in občutke moje/ z mano čuti, z mano/ glasne pesmi poje. (Simon Jenko)
 
Upor majhne skupnosti nasproti velikim in mogočnim (v resnici naivnim in klečeplaznim lokalnim politikom in mogočnemu kapitalu) je vedno osupljiv in vedno vzbuja simpatije in vprašanje, ali je smiselno. Od Davida in Goljata to živi v naši civilizaciji kot dejanje upanja. Kdo ima prednost – kapital ali narava, moč denarja ali moč ljudi, da si ohranijo svoje okolje. Edina možna pot za zaščito narave v blejskem Brju je trenutno žal referendum vseh prebivalcev Bleda.
 

Mojca Kumerdej, pisateljica in publicistka:

Surov poseg v živalsko in rastlinsko tako pestro in edinstveno okolje ni napredek, ampak muljast zapredek, ki ga bodo morali v klimatsko še bolj načeti in negotovi prihodnosti odmotavati naši zanamci. Z vizijo, ki vključuje občutljivost in pozornost do okolja, je energijo iz narave mogoče črpati tako, da najbolj vitalne naravne točke, ki so del naravne dediščine, ostajajo čim manj načete in prizadete, kaj šele opustošene in uničene.
 

Miha Žvan:

Nočemo Brjezera!
 

Franc Žerovc:

Ohranimo!
Zgrešenih posegov v naravo je bilo že dovolj, nekateri pa še sledijo, in to gradnja izravnalnega bazena na Savi Dolinki, kar bi uničilo obstoječo okolico in poslabšalo vremenske ter podnebne razmere Bleda in okolice. Na Bledu traja turistična sezona le nekaj mesecev – če je lepo vreme! Kaj naj ponudimo turistom, da bi jih dalj časa obdržali? Zagotovo bi tak poseg poslabšal razmere in skrajšal čas bivanja gostov. 
Bled živi od turizma, ni pa nobenega sodelovanja organizacij, ki bi jim morali biti n a r a v a in pogoji bivanja prva skrb. Prepričan sem, da bi morali povabiti k sodelovanju širšo javnost in vse obiskovalce Bleda in okolice, ki jim ta biser kaj pomeni.
 

Gerard Drese:

Moje ime je Gerard Drese in sem Nizozemec, poročen s Slovenko od leta 1990. Ko sem se leta 1995 upokojil kot zobozdravnik, sva se preselila v Slovenijo in sedaj stalno živiva na Bledu.
V času osamosvajanja Slovenije leta 1991 sva z ženo storila veliko, da bi bila vaša država priznana s strani Evropske unije. V tistem času je Evropski uniji predsedovala Nizozemska. Pisala sva pisma gospodu Van den Broeku in organizirala obisk enega najpomembnejših nizozemskih novinarjev, da je obiskal Slovenijo in o njej veliko napisal.
Rad živim v tej prelepi deželi s čudovito naravo in zelo dobrimi ekološkimi izhodišči. Seveda sva z ženo zelo zaskrbljena zaradi načrta, da se v bližnji soseščini Bleda zgradi umetno jezero. Oba sva podala svoje podpise v podporo referendumskemu odločanju o tem vprašanju. Bil sem zelo razočaran, ko sem izvedel, da kot nizozemski državljan ne bom mogel sodelovati, čeprav sem v preteklosti toliko pomagal Sloveniji. 
Upam, da ne bosta naš ljubki Bled in okolica v prihodnje uničena!
 

Karel Maselj:

Prebral sem brošuro Modro sožitje in dobil vtis, da je politično nagovarjanje krajanov, naj projekt potrdijo, podkrepljeno z mnenjem osebnosti, ki so na položajih in imajo velik vpliv na javno mnenje. Strokovna in gospodarsko-ekonomska utemeljitev projekta stoji na zelo trhli podlagi in zato menim, da se za posegom skriva ozek interes posameznikov, ki bi ga lahko imenovali energetski lobi in je prepleten s privatnimi interesi na račun splošne družbene imovine. Tako velika naložba za tako majhno pridobitev energije in s tako trajnimi in nepopravljivimi posledicami za naravo, za celotno pokrajino in program turističnega razvoja. Posledice, ki bi
jih polno zaznali šele naši zanamci, so nedopustne. Zato sem odločno proti potopitvi doline Save Dolinke. Prosim občinske svetnike in župana, da preprečijo potopitev, ker bi nas preklinjali vsi naši zanamci.
 

Iva Poličar:

V preteklosti je bil Bled z raznimi gradbenimi napakami močno poškodovan, zato ne smemo dovoliti, da uničimo še tisto, kar imamo. Posebno še prelepo okolico, brez katere Bled ni več tak, kot ga opevajo naši pesniki. Naravo moramo ohraniti, ne samo za turizem, temveč tudi za naše potomce. Odločno sem proti gradnji in zajezitvi Save Dolinke, ker bodo imeli koristi samo mogotci, za
ostalo prebivalstvo pa jim ni mar. Med prebivalci Bleda se govori, da je pri tej gradnji ogromno podkupovanja in izplačanih provizij tistim, ki se zavzemajo za tako uničenje narave.
 

Pavla Zupan:

Naravo zaščitimo kot dragocenost, ki smo jo dolžni ohraniti zanamcem. Na referendumu bom glasovala ZA zavrnitev odloka, ki ukinja zaščito Brja, ker sem proti manipulacijam, ki bi uničile Savo Dolinko. Zagovorniki Modrega sožitja zavajajo občane, gre jim le za lasten dobiček in nikakor niso naravovarstveno usmerjeni, še manj pa bi s svojimi “prispevki” iz koncesije pomagali občini Bled k boljšemu gospodarskemu in turističnemu napredku.
 

Marjan Kalan:

Ste ZA Brje ali proti? Ste ZA to, da so svetniki dolžni spoštovati zakonodajo?
Odgovor ”proti” bi pomenil: ”Zakone prilagodimo dejanjem”
 

 
 

 

Brje, Natura 2000 in erozija

 

mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. biol

 
Natura 2000 je evropski sistem posebnih varstvenih območij, namenjenih varovanju rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov – habitatnih tipov. Merila, kako izbrati območja varovanja pa tudi pravila, kako jih varovati, natančno določa evropska zakonodaja. Za nekatere, “prednostne” vrste in habitatne tipe je določeno strožje varstvo.
 
Loeselova grezovka je tista vrsta, lehnjakotvorni izviri in povirna barja z reziko pa tista “prednostna” habitatna tipa, ki so širše območje Brja pripeljali na prvi, izključno strokovni seznam območij Natura 2000 v Sloveniji. To pomeni, da je bila dolina Save Dolinke pri Bledu uvrščena med evropsko naravno dediščino. Naravovarstvena stroka je dolino Save Dolinke med Piškovico in povirjem pri Višnarju opredelila kot enega najvrednejših delov slovenske narave.
 
V zaključni fazi priprave seznama posebnih varstvenih območij se je v stroko vmešala politika in Brje izbrisala s seznama. Razlog za to naj bi bila erozija rečnega brega, ki naj bi vsak čas odnesla Brje. Sava Dolinka že stoletja spreminja svoj tok v dolini zdaj proti levemu in nato spet proti desnemu bregu. V Franciscejskem katastru je bilo Brje otok, reka pa je tekla pod desnim pobočjem. Razlog, zakaj je bilo Brje izbrisano iz Nature 2000, je torej treba iskati drugje.
 
Evropski predpisi, ki urejajo varstvo območij Natura 2000 določajo, da je območje s prednostnimi habitatnimi tipi ali vrstami mogoče uničiti ali prizadeti le v primeru, ko gre za zdravje ali varnost ljudi ali za velike javne koristi. Vendar pa mora te velike javne koristi potrditi Evropska komisija. Potopitev doline Save Dolinke zaradi 0,3% letne proizvodnje elektrike seveda ne more biti nacionalni interes. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je obenem tudi ministrstvo za energijo, naknadno umaknilo Brje iz mreže območij Natura 2000. Povirji v Brju in Piškovici sta kljub temu ostali zavarovani z občinskim odlokom.
 
Dolina Save Dolinke ima številne potenciale. Elektroenergetski potencial je med vsemi najlažje merljiv, mogoče ga je izraziti v številkah, jasno je mogoče povedati, kdo bo imel od njega koristi. Ali bi koncesija Savskih elektrarn v višini 2% letnega proračuna občine Bled, ki bi jo dobili v zamenjavo za potopitev, res zadostovala za čist zrak, mir, sprehode, raftanje, ekoturistične možnosti, veliko območje neokrnjene divjine, mesojede mastnice, zavarovane brstične lilije, pribežališča divjadi, najbolje ohranjene lehnjakotvorne izvire, …
 
Zavzemam se ZA pravično in trajno rabo tistih potencialov Doline Dolinke, ki pripadajo in koristijo nam
vsem.
 

Uvodno razmišljanje

 

Janko Rožič, Odbor za rešitev Save Dolinke

 
Od prve do druge številke se je obseg naše ZAvesti skoraj podvojil. Kljub temu, da smo prispevke krajšali, kolikor se je le dalo, za kar se seveda vsem opravičujemo, je pred vami še vedno kar zajetno branje. Izjava za javnost Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave še enkrat potrjuje, da “izravnalni ukrepi ne morejo nadomestiti kompleksnosti in unikatnosti obstoječega prostora.“ Dr. Mihael Tomšič, raziskovalec iz Inštituta Jožef Štefan in nekdanji minister za energetiko je s kratko, a natančno analizo v prispevku Doinstalacija HE Moste  ni gospodarna – projektna dokumentacija pomanjkljiva,  pokazal na ključne slabosti ne samo projekta, temveč tudi elektroenergetskega sistema, ki take projekte generira. Kratek stik je prav v razmerju med lokalnim virom in globalnim okvirom. Primer HE Moste kaže, da smo še daleč od  “vzpostavitve preglednih ekonomskih odnosov med podjetji
energetike“, kakor je leta 1997 priporočala Mednarodna energetska agencija. Namesto, da bi storili  “bistven korak v ponovnem vzpostavljanju ekonomskih odnosov, osnovanih na vrednosti“ se tu v nerazumevanju sodobnih ekonomskih zakonitosti ogrožajo temeljne slovenske in evropske vrednote. Dr. Tomšič poudarja, da je “doinstalacija HE Moste razsipanje državnega kapitala z okoljsko škodljivimi posledicami.“ Razvoj? Ne, razkroj! 
 
Je to modrost sožitja? Kako je mogoče prodajati zastrupljen tehnološki bazen z večmetrskim nihanjem gladine kot novo turistično pridobitev Bleda? Mar to ne dokazuje, da jim manjka energetsko – gospodarskih argumentov. Kako je mogoče, razglasiti potopitev doline in uničenje naravnega spomenika za naravovarstveni ukrep? Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek. Strokovnjaki odbora, ki na to opozarjamo, smo v njihovih zakupljenih oglasih zgolj aktivisti, ki zavajamo. Toda kdo zavaja? Kupljeni oglasi, z videzom pravih člankov v Gorenjskem Glasu, niso samo očitno kršenje zakona o medijih, temveč otipljivi dokaz, da je pri nas mogoče kupiti celo stroko. Oglaševanje? Ne, razglaševanje!
 
Ne samo, da projekt s takim izravnalnim bazenom nima prave gospodarske utemeljitve, kršili so zakon na občinskem svetu in prestopili zakonsko normo v javnem prostoru medijev, na drugi strani pa imamo strokovno utemeljeni in pravno potrjeni naravni spomenik, še enkrat preverjen skozi najsodobnejše evropske naravovarsvene kriterije Nature 2000. Naša država ima enkratno priložnost, da že prepoznano lokalno posebnost med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva, povzdigne na globalno, evropsko in svetovno raven. Naša državljanska dolžnost je, da preprečimo kršenje zakonodaje in ohranimo te vrednote za vse, ki prihajajo. 
 
Dejstvo je, da generator energijo samo generira, šele v naravi se nam energija regenerira, šele stik s celoto celi. Že Prešeren je vedel, že Rikli je videl, pojdimo na izvire, postanimo izvirni, bodimo vestni, bodimo ZA …
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv