Archive for the ‘Brje’ Category

Podučevanje

 

Miloš Ažman

Že 2. junija na izredni seji, na kateri je bila umaknjena zaščita Brja, so nekateri svetniki zatrjevali, da so se »pustili podučiti«. In res so predstavniki HE Moste povabili izbrane svetnike na predstavitev projekta, kjer so jih očitno s krepkimi »argumenti« podučili in prepričali.

Zanimivo je, da svetniki niso edina skupina, ki so jih HE Moste poskušali podučiti. Povabili so tudi gasilska, lovska, ribiška in druga društva, jim predstavili projekt, svojo argumentacijo pa podkrepili z različnimi obljubami.

Kar se mi zdi najbolj zaskrbljujoče, so vsekakor osebni obiski voditelja medijske službe He Moste pri poznanih Blejcih in Blejkah. Povedati je treba, da se takšne akcije strokovno imenujejo pridobivanje »na svojo stran«. Prijazen gospod pokliče po telefonu, pove, da mu je bil sogovornik priporočen in se najavi na razgovor. Pride podprt z različnim materialom, hvali strokovnost in človečnost predstavnikov HE Moste, obenem pa označuje drugo stran kot laike, naivneže in lažnivce.

 

Drug tak manever je telefonska anketa 

V tem kontekstu je mogoče bolj razumljivo tudi obnašanje nekaterih drugih blejskih »veljakov«. Čeprav se je krajevna skupnost Bled opredelila proti projektu, predsednik KS v njenem imenu pošilja po Bledu propagandni material HE Moste. Omenja 22. julij, ko je Krajevna skupnost gostila Savske elektrarne in podaja vprašanja, na katera predstavniki HE Moste v propagandnem stilu odgovarjajo. Pozablja pa povedati, da kljub vnaprejšnjemu dogovoru na tem srečanju drugi strani ni omogočil predstavitve argumentov in pomislekov. Lahko se le vprašamo, ali je tudi on dobil prijazen obisk in se pustil »podučiti«.

Če vse skupaj strnemo, lahko ugotovimo, da se na Bledu mali pomembneži začnejo obnašati zelo čudno, ko pride v kraj nekdo z veliko denarja. Spomnimo se samo obiskov raznih »poslovnežev« tipa Oman, ki so mu ti isti veljaki celo zaupali v upravljanje Blejski grad ali tragikomičnih obiskov raznih šejkov!

 

 

Vplivi vodnih zadrževalnikov in hidroelektrarn na habitatne tipe, favno in floro

vir: © Savske elektrarne d.o.o.

povezava do izvornega članka na strani www.sel.si

Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, kažejo pa se različni vplivi tudi daleč dolvodno. Podobni vplivi se pojavljajo pri gradnji manjših hidroelektrarn. Vodni zadrževalniki imajo na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in favno dvojen vpliv. Prvi je neposreden, ki zaradi gradbenih posegov ob postavitvi jezu in utrjevanju rečnih bregov ob celotnem akumulacijskem jezeru, ob dotoku v jezero in iztoku pod jezom ali iz strojnice elektrarne ter seveda poplavljanjem, nepovratno uniči prvotno strugo vodotoka z vsemi habitatnimi in biotskimi značilnostmi. Kjer so struge vrezane v ozke doline, npr. Sava v Zasavskem gričevju, ali soteske, so uničeni tudi habitatni tipi strmih pobočij in skalnih sten, ki jih marsikje naseljujejo na hladnih legah dealpinske rastline (Rhododendron hirsutum L., Aster bellidiastrum (L.) Scop., Clematis alpina (L.) Mill. idr.) na termofilnih pa npr. Dictamnus albus L. in Cotinus coggygria Scop. V razširjenih dolinah se na najnižjih rečnih terasah poleg omenjenih habitatnih tipov pojavljajo še prehodna in nizka barja s številnim redkimi in ogroženimi rastlinami Cladium mariscus (L.) Pohl, Liparis loeselii (L.) L.C. Rich. idr. Na poplavljenem širšem obrečnem prostoru je uničena tudi vsa pedofavna, razen večjih in bolj mobilnih vrst.

 
Pod jezom akumulacije je vodni režim spremenjen v tolikšnem obsegu, da povzroči delne spremembe favne in flore. Za mnoge vodne organizme je kljub izgradnji ribjih stez pregrada na reki ali potoku nepremagljiva ovira in so prekinjene vsakršne migracije. 
Druga oblika vpliva je posredna. V mirujočem akumulacijskem jezeru za pregrado se skoraj v celoti spremeni vrstna sestava vodne favne ali vsaj delež posameznih vrst. K tem spremembam prispeva postopna evtrofizacija vode in skoraj praviloma polucija. Enako se na obrežju jezera, ki je pogosto utrjeno s kamnometi ali kako drugače urejeno, naseli rastlinstvo in razvije vegetacija značilna za stoječe vode ali močvirna rastišča, ki npr. za gričevnato-alpsko območje Slovenije ni značilna. V plitvih delih jezera se naselijo vodni
makrofiti. 
 
S postavitvijo že samo ene večje pregrade se na vodotoku dolvodno zmanjša prodonosnost, ki se v primeru izgradnje verige pregrad stopnjuje do popolne prekinitve prenašanja proda. Z zadrževanjem vode se zmanjša njena erozijska moč in reka izgublja naraven življenjski ritem, v katerem je bilo spreminjanje oblike, širine in poteka struge ali ustvarjanje prodišč normalen pojav. Prodišča so v rečnem ekosistemu izredno pomemben habitatni tip s številnimi specializiranimi vrstami. Na prodiščih iz večjih prodnikov so značilni npr. hrošči rodov Bembidion, Elaphrus, Agonum, Perileptus idr., med drobnejšim peskom pa je značilna intersticielna favna, ki jo sestavljajo majhni, podolgovato oblikovani organizmi kot bakterije, protozoji, turbelariji, kotačniki, nematodi, kopepodni in amfipodni raki. Med rastlinskimi vrstami se v spodnjem toku Mure uveljavljajo enoletnice in pionirske vrste kot npr. redka Cyperus glomeratus L ali Dichostylis micheliana (L.) Nees in mnoge adventivne rastline. 
V prostoru manj opazne male elektrarne na praviloma manjših rekah in potokih pogosto izredno negativno vplivajo na vodni režim, zmanjša se pretok po delu struge, zaradi česar mnoge živalske in rastlinske vrste nimajo več osnovnih pogojev za življenje. Vsaj lokalno lahko gradbeni posegi povsem spremenijo habitatne tipe. Pri oceni vplivov teh elektrarn bi morali vsaj na dobro ohranjenih vodotokih veliko bolj kot do sedaj upoštevati strokovne podlage, ki temeljijo na pregledu flore, favne in habitatov. Skoraj praviloma za manjše vodotoke ni ustreznih podatkov in so zanje predhodne raziskave zato še bolj nujne. 
 
Kljub dolgotrajnemu zmernemu vplivu človeka na vodotoke, še vedno ugotavljamo pestro sestavo habitatnih tipov tekočih voda in prisotnost mnogih ozko specializiranih in v Sloveniji ali v evropskem prostoru redkih rastlinskih in živalskih vrst. Gradnja hidroelektrarn na večjih in manjših vodotokih močno spremeni vodni režim in z njim povezane fizikalne, kemične in mehanične pojave v strugi in ob njej in hkrati veliko bolj kot dosedanji posegi vpliva na živi svet. Deloma so po dokončanju gradnje habitatni tipi v celoti uničeni ali močno spremenjeni, postopne pa se pojavijo nove vrste, ki pogosto, vsaj v lokalnem okviru, niso avtohtone ali jih najdemo izjemoma. S stališča ohranjanja čim bolj neokrnjene narave kot celote, so veliki objekti na rekah, npr. pregrade in jezera za njimi, nesprejemljivi. V primeru, da se določi kot kriterij za odločanje o možnosti posega izbor vrst in habitatnih tipov iz mednarodnih in domačih dokumentov (konvencije, direktive, zakoni), verjetno obstaja potencialna sprejemljivost večjega posega na nekaterih odsekih rek. Ustrezne strokovne podlage za pripravo ocene vplivov bo seveda mogoče pripraviti izključno na osnovi natančnega poznavanja ekosistema tekočih voda in njegovih sestavnih delov, rastlinskih, živalskih vrst in habitatnih tipov. Obstoječe informacije so pomanjkljive, zato bi bilo nujno čim prej pričeti s sistematičnim in celovitim raziskovanjem flore, vegetacije, favne in habitatnih tipov vodotokov in obvodnega prostora ter tako dopolniti manjkajoče podatke. Z dobro organiziranim delom bi bila biološka stroka sposobna v nekaj fazah izdelati podatkovne baze za vodotoke, ki so potencialno uporabni za energetsko izrabo. Na tak način bi bile biološko-naravovarstvene strokovne podlage, ki imajo pri oceni vplivov vedno pomembnejšo vlogo, pripravljene pravočasno in bi bilo odločanje o sprejemljivosti posegov korektno in predvsem hitro.
 
 
 
 
 

 

Poletno srečanje v Dolini

Miha Žvan

 

Na našem poletnem srečanju smo živali, rastline in druga bitja, ki prebivamo v dolini Save Dolinke med mostom v Piškovci in Blejskim mostom, ponovno povabile našega predstavnika iz vašega sveta, da nas zastopa in posreduje naša mnenja in zahteve.
 
Najprej pa se seveda zahvaljujemo za opravljeno delo od leta 1998 po vašem štetju, mi namreč ne uporabljamo vaših številk, imamo dneve in noči, sonce, dež in sneg, poletje in zimo. Za enodnevnice namreč leto ne pomeni nič, tudi za druge žuželke bolj malo. Vsaka vrsta ima svoj način štetja, po katerem se ravna, manjše kot smo, hitreje teče naš čas. No, tistega leta smo dobili svojo prvo avtonomijo, državico po vaše, saj smo po zaslugi Odbora in drugih dobrih ljudi postali zaščiteno območje, kar je pomenilo, da nas nihče več ne bo ogrožal in nam kratil naš življenjski prostor.
 
Z izjemo kakšne divje rave zabave in občasnih piknikov smo vaših pet let živeli v miru, po naših naravnih zakonih. Kot ste se vi veselili državice leta 1991 smo se veselili tudi naše v dolini. Vendar vse dobre stvari pri vas ne trajajo dolgo in začela se je nova ofenziva. Najprej so nas vrgli iz Nature 2000, kar bi v vašem primeru pomenilo, da vas vržejo iz OZN, potem pa so nam po kratkem postopku ukinili avtonomijo.
 
 V naši nameri, pregnati agresorja, nas podpirajo tudi vse novonastale avtonomne cone oziroma države iz konfederacije Natura 2000, pokrajine, ki jim je bila tako kot nam odvzeta pravica do avtonomije, kot so Mura in Kraške planote, podpira nas Zveza držav Ramsarske konvencije, Sotočja lehnjakovih izvirov, Ptice selivke, Žužkocvetke skupaj s Sindikatom opraševalcev, Piškurji, Orhideje, reprezentanti mednarodno zaščitenih rastlin in živali, Društvo grezovk, Trstičje in kot najmogočnejša, Mednarodna zveza  prostoživečih dreves. Zaradi nedefiniranega življenjskega prostora in težavne komunikacije v našo skupnost nismo vključili neorganskih bitij, izrekli pa so nam vso podporo, predvsem pri prenosu informacij po planetu in drugod, prinesli so nam tudi pozdrave prebivalcev doline Kavčke, ki so umrli leta 1952 in spomin na pomor v Savi Dolinki leta 1974 od jezu v Mostah do Črnuč in še dlje. 
 
Nekaj najpomembnejših mnenj in sklepov iz srečanja: 
 
1. Zveza vlagoljubih rastlin obeh bregov najostreje nasprotuje selitvi na nadomestno mokrišče in to
primerja s koncentracijskim taboriščem, saj se od tam ne bi vrnila nobena rastlina, preživelih pa tudi ne bi bilo. Gre za eksperimentiranje na živih osebkih, ki so povrhu še zelo zaščitene.
 
2. Reka s svojimi prebivalci tudi odločno nasprotuje spremembam, saj bodo prav vsi, vključno z Reko deležni izjemnih in nepredvidljivih posledic. Piškurji in drugi prebivalci hitrotekoče Save bodo pomrli, ostali pa se bodo verjetno zadušili in zastrupili. Prav tako se Reka ne strinja z mnenjem, da uničuje Brje, saj tam teče že ves čas, včasih se preseli na to, včasih pa na ono stran. Sicer je pa tako, da
so bili tudi ljudje na prvem pomladnem sestanku po dolgi zimi pred 10.000 do 15.000 vaših let in so podprli dejstvo, da reka pač ne more teči tam, kjer bi hoteli ljudje, ampak bo tekla, kjer bo lahko, nekje bo jemala, nekje dajala.
 
3. Zveza Žužkocvetk in Sindikat Opraševalcev iz obeh bregov tudi ostro nasprotujeta spremembi pokrajine, saj bi ob poboju žužkocvetk brez hrane in možnosti preživetja ostal tudi večji del opraševalcev.
 
4. Povezati je treba oba bregova, saj se severni breg počuti zapostavljenega, ker ima iste vrste rastlin in živali, pa nima pravice do avtonomije. Pokrajina je ista, vmes je samo Reka.
 
Razprava je bila še zelo burna, trajala je 3 dni in 3 noči. Vsaka vrsta bi namreč izgubila ves svoj življenjski prostor, saj bi uničili dno doline, bregove pa bi prav tako posekali in obložili s skalami. Na koncu smo se še enkrat preko našega predstavnika zahvalili za vso dosedanjo podporo in akcije, za kres v Piškovci, za
očiščevalno akcijo in vsa druga dobra dela dobrih ljudi. Spomnite se prvega pomladanskega sestanka po dolgi zimi, ko smo skupaj doumeli, da smo del narave, da je narava naš dom in da, če nam kdo vzame dom, pa četudi dolga zima, bomo žalostni in jezni in da moramo držati skupaj.
 
V imenu živali in rastlin Doline Save Dolinke,
 
Miha Žvan

Dragi Prijatelj

 

Leo Ličof

 

Dragi Prijatelj,

ker skupaj deliva usodo našega kraja, Ti pišem to zaskrbljeno pismo. Kot veš, obstaja velika nevarnost da uničijo B'rje – malo alpsko dolinico.

Pred kratkim sem obiskal in vznemirljivo doživel ta čudovit kraj. Srečal sem plaho srnico, videl množico žuželk in metuljev in poslušal žuborenje Save. Ko sem vstopil v ta nedotaknjen čarobni svet so ptice vznemirjeno poletele in kričeče oznanjale moj prihod. V njihovo čudovito kraljestvo kjer že tisočletja živali živijo v harmoniji prihaja človek. Nevarnost! Zla slutnja!?

Jez!

Prosim Te dragi prijatelj, da narediš vse kar je v Tvoji moči, da se jez, ki ni prijazen do živih bitij ne zgodi. B'rje so dom tisočerih živali, ki bi bile v primeru potopitve brez milosti umorjene.

Uničen bi bil tudi nedotaknjen gozd, ki skrbi za ogromne količine svežega kisika katerega dihamo. Veš da je ta ekološka in biološka masa nujno potrebna za naše zdravo in uravnovešeno življenje. Naša skupna dolžnost je, da obdržimo ta lep kraj nedotaknjen za prihodnje generacije.

Če bi uničili ta prelep kos Slovenije bi bila to tudi prava katastrofa za turizem. V kolikor bi ta kraj potopili in iz njega naredili mrtvo jezero, bi se vsa turistična konkurenca iz nas brila norce. Takih neumnosti v imenu turizma ne počenjajo nikjer več. Danes živa, poskočna in brhka Sava bi postala mrtva mlaka, nihajoča gor in dol v višino 4. metrov.

B'rje si lahko ogledaš če se spustiš po Savi z domačimi raftarji. Priporočam Ti tudi sprehod skozi neokrnjeno naravo. Poslušaj ptičje petje in mogoče boš opazil črnega škarnika, kateremu je v B'rjeh edini habitat v Sloveniji. Prav gotovo pa boš opazil malega sokola škrjančarja, ki tukaj gnezdi. Pojdi in poglej si ta lep in nedotaknjen kraj. Mokrišča in izviri čiste vode. Čista voda bo našim zanamcem veliko boljša popotnica v prihodnost kot nekaj Kw električne energije.

Pomori čebel, pomori rib, hrušev ožig, BSA … kar se danes dogaja z živalmi in kraljestvi narave niso več skrivnosti. Očitno je, da je povzročitelj teh grozodejstev človek. Človek, ki na preži za šop dolarjev brez kančka usmiljenja pokončuje stvarstvo narave. Ali bo ta človeček kdaj razumel, da je življenje pomembnejše od denarja!?

Čas je, da nehamo maltretirati naravo, rastline, živali in minerale, vodo in zrak Čas je, da zaustavimo uničevanje naravnih habitatov v Sloveniji.

 

Lep pozdrav, Leo Ličof

Izsušitev Blejskega jezera

Slavko Ažman

Nekaterim se zdijo Brje neizkoriščene in to uporabljajo kot izgovor za izgradnjo jezu. Prepričanje, da kar ni pozidano, ni izkoriščeno, je bilo na Bledu že v preteklosti skoraj pogubno, ne samo za turizem, ampak za celoten kraj.

Leta 1782 se je grajskemu oskrbniku Ignacu Novaku zazdelo, da je blejsko jezero neizkoriščeno, zato je predlagal, naj se izsuši, da bi ilovico z jezerskega dna lahko uporabili za izdelavo opeke. Očitno se je tudi on zavzemal za gospodarski razvoj na račun razvoja v prihodnosti.

Zaradi razumnosti Kranjskega deželnega zbora takrat do tega na srečo ni prišlo. Pri tem je zanimiva še ena paralela z današnjo situacijo. Gospod Novak v svoji vnemi ni počival in je čez natanko pet let poskusil znova. Savske elektrarne na Bledu s svojim projektom, ki je bil prvič zavrnjen leta 1999, poskušajo znova leta 2004. Torej natanko po petih letih.

 

Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?

 

Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.

Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.

Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.

Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.

Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Rastlinski svet

Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.

Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).

Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.

Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!

Živalski svet

Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.

 

 

Zakaj smo ZA?

 

 

Dani Ferčej

 

ZA Zavrnitev spornega odloka, ki ukinja zaščito B'rja. Zaustavimo uničevanje našega življenjskega okolja. Smo ZA neokrnjeno območje prvinske narave v neposredni bližini središča Bleda, ki ga bodo zagotovo znale ceniti prihajajoče generacije. Vsaka naslednja bolj.

 

  1. ZA ustrzno obnovo stare in ZA sanacijo obstoječe akumulacije, kar bi ohranilo dolino in delovna mesta ter trajno ozdravilo Savo Dolinko.
  2. ZA več energije v raznih oblikah, in sicer takih, ki so najbolj primerne v danih razmerah in hkrati ZA razumno rabo energije.
  3. Smo ZA dejansko enakopravno soodločanje  vseh občanov, kar smo dokazali s tem, da smo omogočili referendum.
  4. ZA splošne človeške vrednote: ZA neokrnjeno naravo in ZA kvaliteto našega skupnega življenjskega prostora ter ZA demokratično soodločanje o bistvenih okoljskih in ostalih vprašanjih.
  5. ZA nadgraditev Bleda in »okol'šne« v slovenski in evropski simbol.
  6. ZA ohranitev dragocenega čistilnega učinka območja Brja in pritoka reke Radovne (izboljšanje kvalitete vode za en razred, kar bi bilo v primeru zajezitve izgubljeno, še več, pojavil bi se dodaten okoljsko škodljiv element). Kakovostna voda postaja tudi v tem okolju dobrina najvišjega pomena.
  7. Izjemno kompleksnih vplivov morebitne zajezitve na mikroklimo ni možno predvideti. Smo za ZAustavitev igranja z nepredvidljivimi posledicami za naše zdravje, tako s klimatskega, kot socialnega in psihološkega vidika.

 

 

Uvodnik Zavest 1

 

 

Janko Rožič, arhitekt, Odbor za rešitev Save Dolinke

Spoštovane občanke in občani,

veseli nas, da vas končno lahko seznanimo s prvoštevilko novega predreferendumskega glasila, ki smo ga zavestno poimenovali ZAvest. Poudarek je na obkroženem ZA, kar pomeni, da bi vam radi predstavili utemeljene razloge ZAkaj smo ZA zavrnitev odloka, ki ukinja varovanje v Brju in Piškovici, ZAkaj smo ZA ohranitev izjemne doline Save Dolinke, in ZAkaj smo ZA razvoj, ki ne bo samo trajnosten, temveč zares trajen. Radi bi vam čimbolj nazorno pokazali čimveč dejstev, da bi se vsi, tudi tisti, ki morda še dvomite laže odločali po svoji vesti.*

Naj še enkrat ponovimo, da nismo proti prenovi HE Moste, nasprotno zavzemamo se tudi za sanacijo akumulacijskega bazena v katerem je še vedno skrita strupena dediščina jeseniškega industrijskega bazena s fenoli in težkimi kovinami. Odločno pa nasprotujemo izgradnji novega izravnalnega bazena, zaradi katerega bi uničili 39 ha enega najdaljših neokrnjenih odsekov Save, 2 km dolgo dolino Save Dolinke med Vrbo in Bledom, dvema ključnima simboloma slovenstva.

Strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke smo celostno ovrednotili območje in projekt ter ugotovili, da je iz naravovarstvenih, okoljevarstvenih, turističnih, socioloških in pravnih razlogov izgradnja izravnalnega bazena povsem nesprejemljiv poseg iz ekonomsko-energetskega in gradbeno-tehničnega vidika pa so možne drugačne rešitve. Že naslov projekta “sanacija in doinstalacija” HE Moste je zavajujoč. Ne gre za “sanacijo”, kajti največji ekološki problem, fenoli in težke kovine iz obstoječe akumulacije, ne bi bil saniran. Veliko izravnalno jezero z novim jezom in novo strojnico več kilometrov stran od obstoječih objektov, je nova elektrarna. Nikakor je ne moremo skriti in pokriti s tehničnim terminom “doinstalacija”, ki običajno pomeni predvsem zamenjavo, prenovo ali dopolnitev strojne opreme.

Priprava projekta ni bila izvedena v skladu s predpisanometodologijo izvajanja javnih investicij, ker gre vsaj zaenkrat za podjetje, ki je 80% v državni lasti, torej javno podjetje na kar je opozoril, nekdanji minister za energetiko, dr. Miha Tomšič. Ker ne obstaja pregleden javni nadzor skozi preglednost odločitev in dostopnost investicijske dokumentacije, je povečana možnost nezakonitega delovanja. Je bilo nezakonito ravnanje svetnikov samo vrh ledene gore?

Odločitev za zavrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled s pravnega vidika, vsaj za vse tiste, ki jim je spoštovanje zakonitosti državljanska dolžnost, ni težka. Kajti skupina svetnikov, ki je poiskusila izvzeti naravni spomenik Brje in Piškovca iz območij zavarovanja je kršila zakonodajo na vseh treh ravneh. Ustavo, ker je bila izključena javnost, zakon o ohranjanju narave, ker ni bila upoštevana pristojna strokovna služba, in poslovnik občine, ker se tak odlok ne more sprejeti na izredni seji. Na to smo prvi opozorili strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke, podobno je kasneje trdil Pravni inštitut Pravne fakultete, in na koncu, seveda s svojimi razlogi, tudi minister za okolje in prostor. Čemu sploh razprava o drugih dejstvih, ko pa je bil očitno kršen zakon. Svetniki so odgovorni predvsem za zakonitost, volivci smo odgovorni, ker smo jih volili. Kdor bo glasoval ZA iz pravnih razlogov, bo popravil napako, tudi svojo, in opravil svojo državljansko dolžnost.

Zavarovanje Brja z občinskim odlokom 1998 je bila samo poglobitev strokovnih spoznanj in naravna pravna nadgradnja prepoznanja kvalitet. Projekt je od samega začetka v nasprotju z že doseženo stopnjo varovanja naravnih vrednot. V prostorskih dokumentih je bilo že v osemdesetih letih zapisano, da v zgornjem toku ni dovoljeno graditi novih elektrarn. V obveznih izhodiščih plana je bila Sava Dolinka do sotočja s Savo Bohinjko opredeljena kot naravni spomenik in namenjena predvsem turistični dejavnosti.

V skladu z najnovejšo evropsko naravovarstveno zakonodajo je bilo območje letos uvrščeno v seznam območij Natura 2000. Minister je na lastno pest, mimo svojih strokovnih služb območje izbrisal iz seznama zadnji dan pred oddajo v Bruselj. Izbris Brja je nedopustna kršitev habitatne direktive, kajti pri opredeljevanju varstvenih obmocij se “morajo upoštevati izkljucno strokovni kriteriji, ne pa ekonomski in socialni interesi” (Sodba evropskega sodišca; primer Lappel Bank).

Kadar se ne upoštevajo kljucni strokovni argumenti, kadar se ocitno krši zakonodaja, je zdravorazumska presoja javnosti, kar referendum konec koncev je, zadnji instrument obrambe demokracije, javnega interesa in stvarnih vrednot.

V prvem krogu pred petimi leti smo skupaj z Društvom za varstvo okolja Bled zbrali v dobrih štirinajstih dneh vec kot 1500 podpisov. Podprla so nas vsa blejska društva, vse krajevne skupnosti, skoraj vsi turisticni delavci, rotary klub in nakoncu tudi svetniki starega obcinskega sveta. Letošnjo pomlad smo v dobrih dveh dneh zbrali vec kot 1000 podpisov za referendum. Poleg strokovnjakov v ožjem delu odbora, letos deluje veliko vecja in bolje organizirana skupina Blejcev in domacinov, tako da lažje skrbimo za podpisovanje, obvešcanje in pripravo prireditev… Pripravljamo predstavitve po krajevnih skupnostih, petkova srecanja, kjer bomo osvetlili problematiko s stališca trajnostnega razvoja, turizma, gospodarstva, kulture in energetike. Strokovnjake in ljudi na drugi strani strokovno in cloveško ne izkljucujemo, zato pa toliko bolj jasno vidimo napake projekta. Naša prednost je v jasni viziji prostorskega razvoja in preprostem dejstvu, da imamo ta kraj radi. S svojim delovanjem nocemo zaostrovati temvec izostrovati. Bolj kot prepricevati želimo cimbolj nazorno pricevati. Prosimo vas, ce po svojih moceh pomagate, da skupaj ohranimo bistvo tega kraja. Prešeren je dobro preudaril, ko je zapisal, ne samo “osredek blejskega jezera”, temveč “z okolšno ta podoba raja”. Poudaril je okolšna, okolica in okolje. Ohranimo ta svet, prenesimo dobro in cisto vest, tudi vsem, ki prihajajo … 

Ta dolina je neprecenljiva vrednota in tega se že sedaj zaveda vedno več ljudi. Turistična ponudba po sodobnih načelih trajnostnega razvoja, zavestno vključuje naravne in kulturne vrednote. Sredi Londona so na 40 ha, toliko kot v Brju, odprli center z umetnimi mokrišči in močvirji. Ta center vsako leto obišče dvakrat več ljudi kot Blejski grad, a gre če smo natančni, za ponaredek. Tukaj, ob svetovno znanem turističnem središču pa imamo original, ki mora ostati zavarovano naravno območje. V dolini bi bilo mogoče z veliko posluha za oblikotvornost narave odpreti učno pot, morda učno polje ali bolje učno barje Brje. Ne gre za kvantiteto obiska temveč kvaliteto pristopa. Močna hudourniška reka, ki je rahlo vzvalovano krajino Blejskega kota navidezno ločila od prostranih polj Dežele je s tem, ko se je prebila skozi jezerske usedline in ledeniške nanose poglobila in nanovo povezala vse odnose. Kar je drugod skrito je tod spet odkrito. Na dveh bregovih iste reke se ne srečuje samo tisto kar je najbližje Zasip in Breg, Bled in Vrba, temveč tudi tisto, kar je najbolj oddaljeno Triglav in Stol. Najgloblje v dolini Dolinke se človek lahko sreča s tistim, kar je najvišje, na koncu s tistim kar je na začetku … Ozka brv, ki bi poleg pešcev prepuščala morda še kolesarje, bi po obstoječih poteh zbližala Bled in Vrbo. S ponudbo visoke kulture slovenske literarne zgodovine, Prešerenovo, Čopovo, Finžgarjevo, Jalnovo … hišo, ki jih premorejo vasi pod Stolom, bi tudi Bled z “okolšno” lažje izluščil lastno kulturno sled od Kumerdeja, Puharja, Riklija, Plemlja, Belarja, Remica, J. Svetine in drugih. Bled letos praznuje tisočletnico prve omebe, prvega zgodovinskega vira, kdor zna brati in se vrniti na vire, pa v tej dolini lahko prebira živi odmev njene petnajsttisočletne zgodovine.

 

* Vsaka odgovorna odločitev, če dobro premislimo, je povezana z vestjo v obeh pomenih besede. Najprej potrebujemo vest, torej novico, podatek ali informacijo, da jo potem lahko pretehtamo po svoji vesti. Če hočemo zares do zavesti, ne moremo mimo vesti, kajti zavest je, kot pove slovenska beseda, šele za vestjo. “Informacijsko ero”, kakor imenujemo čas na prelomu tisočletja v slovenščino lahko lepo prevedemo v “obdobje vesti”. V oceanu računalniško proizvedenih informacij in satelitsko posredovanih vesti se lahko orientiramo edino z vestjo. Če je bil kompas, ta občutljiva igla med dvema poloma, instrument, ki je pomagal pri zunanjem raziskovanju sveta in odkrivanju novih celin, je vest v obeh pomenih besede tista ključna notranja vez s celoto, ki celi.

 

 

 

 

 

 

 

Jezero – povirje – povirno barje – reka

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

Začelo se je skoraj dvajset tisoč let nazaj, v dobi pred zadnjo poledenitvijo. Blejsko jezero je bilo precej večje kot danes. Segalo je od Zasipa do Radovljice. Na dnu jezera se je nalagala jezerska kreda, ki jo danes najdemo ponekod tudi v petdeset metrov debelih plasteh. Sava Dolinka je zaradi bohinjskega ledenika premaknila svoj tok proti severu in v ledeniški material vrezala sotesko pri Mostah.

Danes voda iz jezera skozi plasti jezerske krede pronica proti dolinam obeh Sav. Tako nasičena z apnencem ob stiku s površjem odlaga lehnjak. Blejski lehnjak nosi v sebi geološki spomin in ne nastaja zaradi fotosinteze vodnih mahov kot lehnjak drugod po Sloveniji. Zato so lehnjako tvorna slapišča v Brju tako slikovita. Lehnjakove strukture so odprte, nezaraščene. Opazimo lahko, kako se tanka kamnita prevleka nalaga na suhe vejice in liste, ki padejo v vodo.

Lehnjakotvorna voda ima posebne lastnosti. Je bazična in obenem zelo revna s hranilnimi snovmi. Ko se ob dnu pobočja razlije po uravnanem svetu, ustvari posebne življenjske pogoje. Mesojede mastnice se v tem revnem okolju znajdejo z lovljenjem mušic v drobne lepljive kapljice na površini listov. Nekatere rastline, kot recimo loeselova grezovka in rezika, so se na ekstremne razmere tako natančno prilagodile, da ne morejo živeti nikjer drugje. In ker je povirnih barij malo, orhideje pa se nikdar ne pojavljajo prav množično, lahko grezovke v Brju kar preštejemo. Julija 2004 je bilo na levem bregu Save Dolinke devetnajst grezovk, dvanajst cvetočih.

Ljudje poskušamo marsikaj, tudi ustvarjati naravo. Včasih nam tudi kar dobro uspe. Navodila, kako narediti vrtno mlako, lahko kupite v trgovini. Kljub še tako popolnemu izgledu naših kreacij pa te so in tudi vedno bodo le ponaredki. Nikdar ne bomo zmogli v vse te nadomestne strukture vdelati zgodovinskega spomina, geoloških procesov, ki so oblikovali današnjo podobo površja. In nikdar ne bomo zmogli vanje naseliti vse množice živih bitij, predvsem tistih malih pajkcev, žuželk, gliv in bakterij, ki z zapleteno mrežo medsebojnih prehrambenih povezav delajo naravo in prostor, v katerem živimo ljudje, popoln.

Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija

He Moste

Andrej Kryžanowski , Ljubljana, februar 1999 

 

 

 

 

1. Splošno 
 
HE Moste je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji. HE Moste je pričela z obratovanjem z vključitvijo dveh agregatov leta 1952 ter tretjim agregatom v letu 1955. V letu 1977 je bil priključen še četrti agregat, ki izkorišča vodo akumulacije Završnica. Tradicija izkoriščanja vodnih virov povirja reke Završnice obsega že mline in žage, ki jih je na začetku tega stoletja nadomestila HE Završnica (1914), kot prva javna HE v Sloveniji. Akumulacijski bazen zadošča za tedensko izravnavo pretokov, kar omogoča proizvodnjo variabilne in regulacijske energije in moči, ki jo Sloveniji kronično primanjkuje. 
Sistem HE Moste je najstarejši na reki Savi in tako že nekaj časa opažamo – na eni strani – vse večje znake dotrajanosti objektov. Le z največjimi napori uspevamo ohranjevati kondicijsko stanje elektro-strojne opreme, ki še omogoča normalno obratovanje. Po drugi strani pa opažamo, da je tekom obratovanja zaradi različnih razlogov prišlo do zasipavanja akumulacijskega prostora s sedimenti naravnega in umetnega izvora. Proces zasipavanja je dosegel tak obseg, da ocenjujemo, da je zapolnjeno približno 25% celotnega volumna akumulacije – od tega 20% živega volumna, ki vpliva neposredno na obratovalno sposobnost elektrarne. Po raziskavah sedimentov v akumulaciji je podana ocena, da je 40% sedimentov umetnega izvora. 
 
2. Opis problema 
 
Za akumulacijski prostor HE Moste je značilna visoka obremenjenost okolja predvsem zaradi vplivov industrije in urbanih površin mesta Jesenice. Neposredno ob jezerskih brežinah so situirane deponije, kjer se je vrsto let nenadzorovano in brez vsakršnih dovoljenj odlagalo odpadke industrijske proizvodnje. Na osnovi meritev je podana ocena, da je 40% sedimentov v akumulaciji umetnega izvora. Struktura in tekstura sedimentov umetnega izvora se razlikuje od naravnih. Zaradi drobnejše strukture in večje erodibilnosti sedimentov je premeščanje sedimentov vzdolž struge hitrejše; tako je prišlo do prekomernega kopičenja drobnih frakcij mulja neposredno ob sami pregradi, kar vpliva posredno na obratovalno sposobnost temeljnega izpusta in s tem posledično na zagotavljanje varnosti obratovanja objektov. Razlogi, ki opravičujejo nujnost posega sanacije vplivnega območja akumulacije Moste z obstoječo pregrado so naslednji: 
 
Varnostni:
 
Varnost pregrade HE Moste je danes ogrožena. Razlogov za takšno ugotovitev je kar nekaj. Osnovni razlog je, da vode iz bazena zaradi nakopičenega mulja ni možno izprazniti, saj bi ga, kot se je že dogajalo ob praznitvah v preteklosti, voda izpirala in onesnaževala vodotok. Danes upravljalec objekta nima soglasja za obratovanje s temeljnim izpustom. Zaradi okoljevarstvenih razlogov sta glavna in pomožna zapornica v zaprtem položaju, kar še bolj neugodno vpliva na stabilnost objekta. Na osnovi spremljanja piezometričnih tlakov izza tesnilne zavese je razvidno, da so le ti dosegli praktično enak nivo kot gladina zgornje vode. To pomeni, da so boki pregrade in temeljna hribina izza zavese pod polnim vzgonom in s tem so doseženi kriteriji varnosti nižji v primerjavi s projektnimi kriteriji. 
 
Že vseskozi je zaradi specifične geologije temeljnih tal prisoten problem zagotavljanja stabilnosti strojnice HE Moste in neposredno obratovalno sposobnost objekta, ki je ogrožena že ob vsakem nekoliko močnejšem potresnem sunku. Celotno področje strojnice z zaledjem počasi drsi v smeri struge reke Save. Premike strojnice najbolj očitno zaznavamo na oseh agregatov. Do sedaj je bilo moč kompenzirati pomike in zasuke s centriranjem osi in s tem zagotavljati normalno obratovalno sposobnost agregatov. S sanacijskimi ukrepi v območju strojnice (sidranje konstrukcije strojnice v temeljna tla) smo dosegli, da so se lokalni premiki stabilizirali. Glede na uspešnost sanacije zavisi obratovalna sposobnost elektrarne, saj je dosežena točka, ko v primeru nadaljnega premika konstrukcije ne moremo več centrirati osi, kar posledično pomeni dokončno zaustavitev agregatov. Le to pa neposredno vpliva na varnost pregrade Moste. V kolikor ni možno obratovanje strojnice in je blokiran temeljni izpust je edina možnost evakuacija voda reke Save v pregradnem profilu s prelivanjem preko pregrade. Če upoštevamo še vplive zaradi povečanih vzgonskih tlakov, je še toliko bolj vprašljiva varnost obratovanja pregrade v takih razmerah. 
 
Okoljevarstveni in varovalni
 
V preteklosti je prihajalo ob praznitvah predvsem zaradi velike kalnosti do pomora rib in ostalega življa. Značilne praznitve so opravili v letih 1952, 1959, 1964 in 1974. Zato se je upravljalec hidroelektrarne na podlagi pritiska javnosti odločil, da načrtovane praznitve leta 1984 in 1994 ne morejo potekati na enak način in predvidel sanacijo talnega izpusta. Poseben problem predstavljajo odplake na delu povodja nad pregrado, saj se celotno onesnaženje steka v akumulacijo. Breme onesnaževanja nosi sedaj upravljalec bazena, kar zanj v nobenem primeru ni sprejemljivo. Zaradi tega so namreč usedline onesnažene in predstavljajo v določenih primerih poseben odpadek, ki ga ne smemo preprosto spuščati v vodotok, ali ga brez dodatnega čiščenja kako drugače uporabljati. Onesnaženost mulja je pri muljnih frakcijah večja kot grobejših frakcij, saj je adhezija polutantov na finejših delcev izredno velika. Sanacija onesnaževalcev na celotnem povodju nad pregrado, se postavlja kot dodatna naloga siceršnjim izboljšavam kakovosti vodotoka, saj neposredno in jasno opozarja na probleme zaradi zajezitve. Nasipavanje žlindre v območju pod železarno je nedopustno in današnjemu času popolnoma neustrezno. 
 
Vodnogospodarski
 
Z pregraditvijo struge Save se je znatno spremenila rečna dinamika in s tem transportna sposobnost za rečni prod. Nad korenom zajezbe je bila 1952 zgrajena prodna pregrada Javornik v funkciji zadrževanja rečnega proda pred vtokom v akumulacijo. Zaradi vrste razlogov objekta ni bilo mogoče vzdrževati tako kot je bilo predvideno in zato se je prodna jama z leti zapolnila. Dolvodno od pregrade pa je bil v ta namen predviden kompenzacijski bazen (HE Lesce), ki pa zaradi kasnejših sprememb pri načrtovanju ni bil nikoli realiziran. Zato se zaradi povečane transportne sposobnosti rečnega toka občasno pojavljajo nestacionarni procesi v strugi dolvodno. S praznitvijo temeljnega oz. prodnega izpusta bi bilo mogoče kompenzirati ustrezne količine proda v času visokih voda. Tako obratovanje je značilna praksa na podobnih objektih (npr. Kaprun v Avstriji). Žal pa je zaradi prevelike onesnaženosti sedimentov v akumulaciji Moste tak način obratovanja otežkočen oz. praktično nemogoče izvedljiv. 
Značilnost doline reke Save ob Piškotarjevega mostu do Blejskega mostu so izrazita erozijska žarišča, ki so posledica delovanja vodotoka zaradi spremenjene rečne dinamike. Komunikacijske poti v dolini mestoma prekinjene, večinoma pa praktično neprehodne. Vzrok temu je popolna opustitev v preteklosti intezivnega kmetovanja in nezmožnosti vzdrževanja obrežja zaradi goste zarasti. V vsakem slučaju je nedopustno, da se nadaljujejo erozijski procesi in bo nujno potrebno izvesti ustrezne vodnogospodarske ukrepe na tem območju, saj v nasprotnem obstaja resna nevarnost, da napredujoči erozijski procesi ogrozijo ostale dejavnosti (npr.: območje levega brega pod golfom). 
 
Gospodarski ( ekonomski)
 
Akumulacijski bazen ima danes dovoljenje za obratovanje med gladinama 524,75 in 518,50 m. Na račun zasipavanja akumulacijskega bazena se je v obdobju od začetka obratovanja do danes koristna prostornina, ki je na razpolago za proizvodnjo električne energije zmanjšala za okoli 600.000 m3 (20% razpoložljivega volumna). Glede na vlogo elektrarne v sistemu (proizvodnja vršne energije in regulacijske moči) je gospodarska škoda zaradi manjše obratovalne sposobnosti elektrarne toliko večja. 
 
Kakor je bilo predhodno že povedano je zaradi stabilitetnih problemov zelo verjetno, da v bližnji prihodnosti pride do popolne zaustavitve elektrarne. Z ozirom na registrirane pomike strojnice, ki se nadaljujejo je možnost izpada agregatov iz proizvodnje zelo verjetna. Ob neposredni izgubi prihodkov, ki so vezani na zaprtje elektrarne bo potrebna takojšnja sanacija evakuacijskih objektov na pregradi, da bo možno začasno vzpostaviti režim odtoka zalednih voda preko pregrade. Dalje bo potrebno pripraviti in izvesti sanacijski program, ki bo obsegal sanacijo akumulacijskega prostora in program razgradnje objektov HE Moste. V tem slučaju je potrebno računati na popoln izpad objekta iz sistema in predvideti možnost nadomestitve proizvodnje, ki je možna samo z uvozom tovrstne energije. Ob tem pa je potrebno še upoštevati celotni strošek razgradnje elektrarne, ki bo bremenil celotno narodno gospodarstvo. 
 
3. Priprava na prenovo 
 
3.1 Projektni cilj in izhodišča 
 
Glede na navedeno se torej na eni strani srečujemo z nestacionarnimi okoljskimi procesi na območju akumulacije Moste z vplivi dolvodno območja obstoječe HE, na drugi strani pa z dotrajanimi in energetsko neustreznimi objekti HE Moste, ki ne ustrezajo ne pogojem varnega in zanesljivega obratovanja, ne zahtevam in potrebam elektroenergetskega sistema Slovenije (EES). Zatorej smo problematiko razdelili v dva sklopa: 
1. sanacijo akumulacije HE Moste s prispevnim področjem in sanacijo struge dolvodno od iztoka HE Moste,
2. prenovo in doinstalacijo objektov HE Moste, 
ki sta obravnavana ločeno, vendar se v stičnih elementih dopolnjujeta. Projektni cilj je, da ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah optimiziramo možnost energetske izrabe v taki meri, da je sanacija celotnega energetskega sistema Moste z vplivnim območjem ekonomsko in prostorsko utemeljena – izhajajoče projektne rešitve pa pomenijo predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tako za energetiko, kot za prostor in uporabnike v prostoru. 
Osnovna izhodišča za izdelavo zasnove prenove sistema HE Moste so bila projektno razdelana v identifikacijski študiji (IBE, 1993).
 
V nadaljevanju smo skušali pridobiti čim več informacij, ki so pomembne za vključitev objektov v prostor. V ta namen je bila naročena in izdelana vrsta raziskav kar zadeva: 
 
1. hidravlično-hidrološke osnove (VGI, 1995)
2. geološko-geotehnične osnove (Kuščer, 1996),
3. naravne danosti prostora (SAZU, 1996),
4. okoljske študije (IBE, 1996), ki so trajale predvsem zaradi specifičnosti problema več let. V tem času so bile opravljene tudi vzporedne raziskave možnosti vključevanja objektov v prostor z vidika ohranjanja stacionarnih vodnogospodarskih procesov glede na sedanje obratovanje HE Moste (FAGG, 1995).
 
Na osnovi privzetih izhodišč je bila pripravljena predinvesticijska študija (IBE, 1996), kjer so bila v zaključkih predstavljene smernice za vključitev objektov v prostor in pripravo prostorskih izvedbenih aktov. Osnovna opredelitev pri pripravi te študije je bila: razdelati možnosti vključitve obnovljenih objektov HE Moste v prostor z upoštevanjem vseh okoljevarstvenih, prostorskih in naravovarstvenih omejitev ob tem, da so tehnične rešitve izvedljive in ekonomsko utemeljene. 
 
3.2 Zasnova projekta 
 
Na osnovi kondicijskega stanja objektov in opreme sistema HE Moste in predhodnih študij, ki so obravnavale ustrezne variantne rešitve sanacije zatečenega stanja ter upoštevanja zahtev elektroenergetskega sistema je bila izoblikovana varianta obnove in doinštalacije HE Moste v izvedbi, kot je razvidno iz priložene situacije: izvede se nov vtočni objekt, tunel, vodostan, strojnico z dvema agregatoma – HE Moste II. (instalacija 2x35m3/s). Za kompenzacijo pretokov je predviden dolvodni kompenzacijski bazen s pregrado in manjšo strojnico – HE Moste III. ter prelivnimi polji. V sistemu ostaja obstoječa pregrada z akumulacijo, kjer je predvideno povišanje kote zajezitve za 1,25 m na koto 526,00 m (sedanja kota prelivanja pri odvajanju visokih voda znaša 527,00 m) z dograditvijo zapornic na prelivnih poljih. 
 
V Resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (U.L. RS 9/96) je v osnovnem programu graditve objektov predvidena obnova in doinstaliranje HE na zgornji Savi (HE Moste, HE Medvode),ki bodo s svojo povečano instalirano močjo zagotavljale velik del dodatne rezervne in regulacijske moči, ki jo EES potrebuje za zanesljivo in samostojno obratovanje in vključevanja sistema v evropske energetske interkonekcije. Elektrarna je namenjena vršni proizvodnji in tako bo v konicah porabe doinstalirana HE Moste dajala v sistem 46,8 MW moči (sedaj 16,5 MW), to je več kot 180% povečanje moči in ob tem se bo celotna proizvodnja električne energije povečala iz sedanjih 59 GWh na leto na 98,1 GWh na leto, kar pomeni skoraj 70% večjo proizvodnjo. V okviru doinstaliranega sistema kompenzacijski bazen z elektrarno Moste III. ne predstavlja zgolj novega energetski objekt, temveč je nedeljiv del novega doinstaliranega sistema HE Moste in samo tako bo možno doseči načrtovano vlogo doinstalirane elektrarne v sistemu ob hkratni zagotovitvi večje kvalitete v prostoru in okolju. Ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah, je optimizirana možnost energetske izrabe v taki meri, da je obnova in doinstalacija celotnega sistema Moste ekonomsko utemeljena in, da pomenijo rešitve predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tudi za prostor in uporabnike v prostoru. 
 
Poseben povdarek je na reševanju okoljevarstvene problematike, ki obsega celovito sanacijo obstoječega akumulacijskega bazena in zaledja (deponijske površine železarne Acroni) z upoštevanjem zgoraj nakazanih izhodišč na način, da bo ta rezultirala skozi gospodarsko in okoljske utemeljene rešitve z novo kakovostjo, predvsem pa celovitostjo obravnave za vse uporabnike prostora. Pri zasnovi projekta smo vseskozi vključevali priznane strokovnjake in institucije, ki so aktivno sodelovali bodisi v fazi raziskav, ali projektiranja. 
 
3.3 Gospodarski učinki 
 
3.3.1 energetika 
 
Glede na to, da je HE Moste akumulacijska elektrarna je sedanji faktor instalacije prenizek (1,78). Problem predstavlja tudi hidravlična poddimenzioniranost derivacijskih objektov, saj dosegajo izgube pri obratovanju z nazivnim pretokom okoli 14% celotnega padca; kar se nedvomno izraža v proizvodnji energije. Po drugi strani pa v Sloveniji kronično primanjkuje virov variabilne, regulacijske energije in moči. Ob tem pa v Sloveniji ni naravnih možnosti oz. so le-te omejene za izgradnjo večjih akumulacijskih elektrarn (primeri na reki Savi: HE Radovljica; na Idrijci: HE Kuk ipd.) in zatorej je nesporna vrednost v doinstalaciji HE Moste: tako v energetskem smislu (povečanje moči za več kot 180%), kot v naravovarstvenem vidiku (delna nadomestitev spornih projektov z vidika okoljevarstva). V nacionalnem energetskem programu R. Slovenije je obnova in doinstalacija sistema HE Moste predvidena za pokrivanje dela manjkajoče moči že po letu 2002 (kjer se predvideva, da iz sedanjega zakupa rezervne moči v višini 280 MW ostaja v letu 2003 še 50 MW rezervne moči iz uvoza – ostalo bo zagotovljeno z izgradnjo novih in posodobitvijo obsteječih energetskih virrov), kar pa je zelo kratek čas in so potrebni napori vseh sodelujočih, da bo ta program tudi uresničen. Ob pogojih EES lahko doinstaliran sistem HE Moste zagotavlja do 10% sedanjega zakupa rezerve moči 
V okviru študijskih nalog za pripravo projekta je bila izdelana tudi vloga doinstalirane HE Moste v EES. Z upoštevanjem izhodišč iz nacionalnega energetskega plana in Resolucije je bila izračunana simulacija obratovanja doinstalirane HE Moste in primerjava z nadomestno plinsko elektrarno za obdobje od l. 2004 do l. 2020. Na osnovi izračuna pomeni doinstalirana HE Moste prihranek v EES okoli 18.000 milijonov SIT, medtem, ko bi ekvivalentna plinska elektrarna prihranila 2.400 milijonov SIT, kar je podatek, ki kaže nedvomno v prid vlaganju v hidroenergetske objekte. 
 
3.3.2 okoljevarstvo 
 
Dolgoletno onesnaževanje bazena in pritokov z izpusti komunalnih in industrijskih odplak ter odpadnimi produkti industrijske proizvodnje v zaledju povzroča pereče ekološke probleme, ki so tudi neposredno povezani z varnostjo obratovanja pregrade. Z obnovo in doinstalacijo sistema bo zagotovljena zanesljivost obratovanja evakuacijskih organov pri prevajanju poplavnih voda in hkrati zagotovljena varnost pred pojavom negativnih vplivov na živelj dolvodno od pregrade. 
V okviru projekta sanacije je predvideno, da se izvede celovita sanacija neposrednega vplivnega območja akumulacije Moste, ki obsega deponijo talilniških odpadkov Acroni, prodne jamo na Javorniku, koren zajezbe in temeljni izpust na pregradi. V okviru teh ukrepov bodo sanirani tudi vsi komunalni iztoki na vplivnem območju zajezbe. Vsi si ukrepi so zastavljeni v takem obsegu in na način, da so na območju zajezitve ustvarjeni stacionarni, nadzorovani procesi. Hkrati s pripravo projekta sanacije potekajo tudi aktivnosti k pristopu celovitega reševanja okoljskih problemov na celotnem prispevnem območju Gornjesavske doline, v okviru programa Phare. Projekt je na nacionalni ravni, v okviru organizacije podonavskega sodelovanja, prijavljen kot pilotski primer reševanja spornih ekoloških žarišč v povirjih reke Donave. Trenutno je to edini primer reševanja okoljevarstvene problematike, kjer so se že v zgodnjih fazah projekta sanacije vključili vsi zainteresirani subjekti v prostoru in je bila tudi opravljena delitev odgovornosti pri izpeljavi programa. 
V okviru priprave projekta je bila posebna pozornost posvečena analizi eventualnih negativnih vplivov na okolje (klima, hrup, EM sevanja), pri čemer je bila pozornost še posebej usmerjena na analize sprememb mikroklime zaradi novih objektov (pojav megle in vplivi na okolico). Podrobnejše raziskave in matematični model sta pokazala, da je vpliv objektov na spremembe mikroklime praktično zanemarljiv (Rakovec, 1998). Slednje dokazujejo tudi dosedanje hidrometeorološke meritve, saj zaradi naravnih (Blejsko jezero) in umetnih jezer (Moščansko jezero, Šobčev bajer) ni zaznati sprememb na mikroklimi, predvsem zaradi razloga nastanka megle v naših klimatskih pogojih (megla nastaja na vlažnih travnih površinah zaradi temperaturnih razlih tal in okolice). 
 
3.3.3 vodnogospodarstvo 
 
Posledica pregraditve Save in nedograjenosti celotnega energetskega sistema, je spremenjena rečna dinamika z vsemi vplivi na odseku dolvodno od pregrade: erozija brežin, poglabljanje struge, izravnave pretokov itd. Že v Osnovnem projektu Save je bil predviden dolvodno od pregrade kompenzacijski bazen (HE Lesce) s funkcijo izravnave obratovalnih pretokov in hkrati preprečevanju erozijskih procesov v dolvodni strugi reke Save. V projektu je predvidena vodnogospodarska ureditev odseka do sotočja Save Bohinjke s Savo Dolinko: območje, ki je v smislu vodnogospodarskih ureditev v vplivnem območju spremenjenega režima odtokov zaradi obratovanja HE Moste. 
Še posebej pomembno vlogo v okviru reševanja vodnogospodarskih ureditev dolvodno od obstoječe pregrade Moste predstavlja kompenzacijski bazen, kot umilitveni ukrep za regulacijo pretokov. S tem ukrepom bo praktično vzpostavljen naravni odtočni režim na odseku do HE Mavčiče, kar bistveno prispeva k stabilizaciji degradacijskih procesov v strugi dolvodno in možnosti razvoja najrazličnejših obvodnih aktivnosti, hkrati pa omogoča povečanje moči sistema, kar je v prid potrebam in zahtevam elektroenergetskega sistema. 
 
3.3.4 naravovarstvo 
 
Kompenzacijski bazen predstavlja največjo zasedbo prostora, ki je pretežno formiran na nerodovitnem področju, na katerem ni trenutno nobenih gospodarskih dejavnosti, vendar pa ima to področje v naravovarstvenem smislu veliko vrednost. Ob ojezeritvi bo delno potopljen mokriščni biotop Berje, spremenjene bodo tudi življenjske razmere vodnih in obvodnih organizmov, vezanih na tekoče vode. Zato so kot posebne ureditve so za nadomestitev potopljenih biotopov znotraj območja urejanja predvidene ureditve novih mokriščnih biotopov na območjih ob kompenzacijskem bazenu (Berje, strojnica Moste II., pregrada Moste III.). V fazi izdelave izvedbenih projektov bodo v sodelovanju z biologi in ekologi posebej izdelani načrti za izvedbo navedenih biotopov. V ta namen tudi poteka nadaljne delo pri biološki inventarizaciji prizadetega območja, kjer smo skušali vključiti naj bolj kompetentne strokovnjake s tega področja s ciljem, da se opredelijo omilitveni ukrepov s čimer bi zmanjšali vpliv novogradnje na minimum. Prav sodelovanje stroke je v tej fazi nujno in neobhodno in zato priloženo prilagamo odgovor na neutemeljene trditve, ki se v zadnjem času pojavljajo v dnevnoinformativnih glasilih. Z izdelavo biološke inventarizacije smo pridobili pomembno informacijo o vrednosti obravnavanega okolja in prav na osnovi tega bodo opredeljeni vsi nadaljni ukrepi v prostoru. Pri tem pa ne smemo spregledati, da smo pri projektu sanacije in doinstalacije HE Moste pričeli z raziskovalnimi deli na biološki inventarizaciji znatno prej, kot je to običaj pri nas in celo v svetu in je v tem pogledu to nesporno edinstven primer v Sloveniji, kar priznavajo tudi vsi eminetni strokovnjaki. 
V novo oblikovane biotope se bo v čimvečji možni meri poskušalo prenesti dele ali celotne populacije nekaterih rastlinskih vrst. Kot dodaten omilitveni ukrep je v dogovoru z Upravo za varstvo narave (MOP-UVN) in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja Savskim elektrarnam predlagan ukrep, da se izvede aktivna naravovarstvena zaščita močvirskih biotopov dolvodno od izravnalnega bazena, npr. pri Koritnem, v Svetjah in Šobcu kot nadomestitev potopljenega biotopa v Berjeh. V fazi izdelave izvedbenih projektov bodo upoštevane dodatne konkretne usmeritve oz. ukrepi, opredeljene v posebnih strokovnih podlagah, za oblikovanje obrežij izravnalnega bazena, za izvedbo prečkanj izvirov na območju rekonstrukcije ceste Breg-Zasip in nove dostopne ceste do strojnice HE Moste III ter za organizacijo gradbišč. Obratovanje energetskega sistema bo izvajano tako, da bo zagotavljalo z naravovarstvenega vidika ustrezne razmere na Savi dolvodno, skladno z ugotovitvami o ekološko sprejemljivih pretokih. 
 
3.3.5 turizem 
 
Glede na bližino turističnih centrov (Bled, Šobec) predstavlja kompenzacijski bazen novo vrednost v prostoru, saj omogoča razširitev turistično rekreacijskih vodnih in obvodnih dejavnosti ter z izgradnjo dostopnih poti navezavo z dolino Radovne in Save Dolinke. Komunikacijske poti ob jezeru je mogoče nameniti za kolesarjenje, ki bi lahko z ustreznim pristopom in povezavo vseh lokalnih skupnosti lahko postal zanimiv projekt regijskega pomena. Z vzpostavitvijo komunikacije vzdolž kompenzacijskega bazena je možna popolna povezava med Šobcem in Jesenicam po levem bregu ter preko Blejske Dobrave ali Mežaklje po desnem bregu. 
V okviru projekta so predvidene površine ob kompenzacijskem bazenu, ki jih je mogoče nameniti turistično-rekreativnim dejavnostim. Projekt je zastavljen tako, da ob ohranitvi naravnega okolja omogoča tudi druge vzporedne aktivnosti. Podobno smo pristopili k sanaciji v primeru Zbiljskega jezera (HE Moste), ki ima slične obratovalne karakteristike kot kompenzacijski bazen. 
S kompenzacijo iztokov pod kompenzacijskim bazenom z izravnavo pretokov bo nad Blejskim mostom ustvarjen rečni režim, ki je enak naravnem režimu (izravnan pretok je enak dotoku Save in Radovne, vključno z vsemi stranskimi pritoki). Sedanjih dnevnih nihanj, ko gladina Save v kratkem času narase ali upade pri Šobcu za slab meter ne bo več. Tako bo omogočeno, da se tudi struga in obrežje Save izkoristi za rekreacijske aktivnosti. Konstanten pretok pa omogoča celodnevne aktivnosti pri vodnih in obvodnih športih (rafting, plavanje, ribolov, lov ipd.). 
 
3.4 Narodnogospodarstvo 
 
Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste je neposredno pogojen s sanacijo zatečenega stanja, ki obsega revitalizacijo objektov HE in hkrati okoljsko sanacijo. Odločitev o investiciji HE Moste pomeni tudi odločitev o možnosti nadaljne proizvodnje energije na tej lokaciji. V kolikor ne bomo pristopili k sanaciji objektov obstaja realna opcija, da bo trajno prekinjena proizvodnja. To pa pomeni izpad edinega večjega energetskega vira na Gorenjskem in edine akumulacijske elektrarne v Sloveniji ter dalje resen okoljevarstveni problem zagotavljanja varnosti pregrade Moste. V tem slučaju bo potrebna takojšna interventna sanacija evakuacijskih objektov (talnega izpusta) in pregrade z namenom odvoda voda iz zaledja ter priprava sanacijskega programa za razgradnjo objektov, ki z vsemi posledicami neposredno bremeni proračun. 
V nadaljevanju skušamo osvetliti tiste najbolj ključne elemente, ki vplivajo tekom izvajanja investicije na proračune (občin in države). Pri opredelitvi vplivov smo se omejili na kvalitativni opis vplivov, ker nam za kvantifikacijo le-teh primankuje potrebnih podlog za izdelavo natančnejše ocene. Za takšno podlago bi potrebovali metodologijo, ki bi predpisovala način podajanja in kvantificiranje vlivov na proračune v okviru izdelave investicijskih programov. Pri predstavitvi vplivov skušamo izpostaviti tiste tudi najbolj ključne vplive, ki neposredno zadevajo interese lokalnih skupnosti. 
 
3.4.1 neposredni vplivi 
 
V ta sklop prištevamo vplive, ki izhajajo neposredno iz investicije HE Moste in vplivajo na prihodke države in lokalnih skupnosti. Ob investiciji je pričakovano povečanje davčnih prihodkov (davki od prometa proizvodov in storitev ter carine in uvozne takse) in nedavčnih prihodkov (takse, davki, spremembe namembnosti zemljišč). Ob tem ni pričakovanih proračunskih odhodkov. Dolgoročno gledano pa so pozitivni učinki na nedavčnih prihodkih, ki so vezani na obratovanje objektov (prispevki za zemljišča in vodna povračila). 
 
3.4.2 posredni vplivi 
 
Pri analizi posrednih vplivov pri investiciji gre za prihodke, ki so vezani neposredno na izvajanje investicije in se zbirajo od izvajalcev, ki sodelujejo neposredno ali posredno na projektu. Pri čemer lahko izpostavimo naslednje: 
narodnogospodarski vidik Ob davčnih prihodkov je potrebno računati tudi z dolgoročnimi učinki, pozitivnimi za narodno gospodarstvo. Pri gradnji HE je mogoče do 90% vsega dela in opreme izgotoviti z domačimi viri, izjema je del elektroopreme (generatorski del) za katero v Sloveniji ni proizvajalca. Pri tem lahko izpostavimo predvsem strojno industrijo (npr. Litostroj), kjer bi z novim investicijskim ciklusom prispevali k razrešitvi stanja te industrijske panoge in neposredno zmanjšali proračunske odhodke, ki so namenjeni za sanacijo panoge. Podobno velja tudi za ostale gospodarske panoge (gradbena industrija, gradbeništvo …). Nikakor pa ne gre zanemariti prihranka, ki ga izgradnja hidroelektrarne takega tipa pomeni za elektroenergetski sistem. Dolgoročno pomeni zmanjšanje zakupa proizvodnih kapacitet v tujini in večjo energetsko samostojnost. Hkrati pa – primerjano z investicijo in obratovanjem ekvivalentne plinske elektrarne v sistemu – pomeni gradnja in obratovanje akumulacijske hidroelektrarne prihranek pri stroških proizvodnje, ki je enakovreden izgradnji nove plinske elektrarne. 
 
občina Jesenice:
 
V tem delu bi želeli ob davčnih prihodkih predvsem izpostaviti možnosti nadaljnega razvoja proizvodnje železarne, kjer je z zagotovitvijo urejenega deponijskega prostora rešen problem odlaganja žlindre za 7 do 8 let. V tem času, ki ostaja na voljo bodo raziskane možnosti nadaljne uporabe žlindre kot sekundarne surovine, kar bi bila lahko trajna rešitev okoljskih problemov, ki nastajajo pri proizvodnji jekla. Okoljske ureditve objezerskih območij deponije talilniških odpadkov, prodne jame na Javorniku ter nizkoležečih teras pa pomenijo kvalitativno novo vrednost v prostoru in možnosti razvoja rekreacijsko-turističnih vodnih in obvodnih dejavnosti ob Moščanskem jezeru in prodni jami na Javorniku. 
 
občina Žirovnica:
 
Nadaljevanje proizvodnje HE Moste pomeni velik delež za občinske davčne prihodke, saj je glavnina dejavnosti in
zaposlenih na območju občine Žirovnica. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi gradbiščna infrastruktura, ki bo po končani gradnji lahko ostala v uporabi lokalne skupnosti (gradbiščne ceste, energetski vodi, komunalni vodi ipd.). Nenazadnje pa pomeni izgradnja kompenzacijskega bazena možnosti rekreativnih dejavnosti v dolini reke Save, ki je sedaj za te namene na levem bregu praktično neprehodna. 
 
občina Bled:
 
Z izgradnjo kompenzacijskega bazena je dana dodatna možnost razvoja blejskega turizma v smeri čez Zasip proti Gornjesavski dolini, ki je bila zaradi neprehodnosti odseka med Blejskim mostom in Zasipom do sedaj neizvedljiva. Z okoljskimi ureditvami objezerskega prostora na desnem bregu kompenzacijskega bazena je urejen prostor za razvoj objezerskih aktivnostih. S tem je omogočeno, da se lahko razbremeni osrednji blejski bazen in se težišče dejavnosti premakne na planoto pod Zasipom, nad kompenzacijskim bazenom. Dalje bodo z ureditvijo odtočnih razmer pod kompenzacijskim bazenom omogočene kvalitetno boljše razmere za razvoj vodnih in obvodnih dejavnosti ob reki Savi. 
 
3.4.3 vplivi prenehanja obratovanja 
 
V tem sklopu je bila obdelana t.i. “ničelna” opcija, kjer niso predvideni nikakršni sanacijski ukrepi. Pri tej opciji smo upoštevali, da je zaradi stabilitetnih problemov zelo verjetno, da v bližnji prihodnosti pride do popolne zaustavitve elektrarne. Z ozirom na registrirane pomike strojnice, ki se nadaljujejo je možnost izpada agregatov iz proizvodnje zelo verjetna. Ob neposredni izgubi prihodkov (davčni in nedavčni prihodki), ki so vezani na zaprtje elektrarne bo potrebna takojšna sanacija evakuacijskih objektov na pregradi, da bo možno začasno vzpostaviti režim odtoka zalednih voda preko pregrade. Dalje bo potrebno pripraviti sanacijski program, ki bo obsegal sanacijo akumulacijskega prostora in program razgradnje objektov HE Moste. Razgradnja objektov in breme presežnih delavcev zaradi zaprtja elektrarne bo v celoti breme proračunov. 
Ničelna opcija je v vsakem slučaju najslabša možnost in pušča odprta vrsto vprašanj kar zadeva okoljevarstvo, vplive na narodno gospodarstvo in breme na proračun. Stroški razgradnje in vzpostavitve stanja po analizah prekoračujejo potrebna sredstva za novo investicijo in v celoti bremenijo narodno gospodarstvo, nimajo pa nobenega pozitivnega gospodarskega učinka. V smislu okoljevarstva je v slučaju ničelne opcije edini način za vzpostavitev naravnega stanja v zaledju opustitev vse industrijske proizvodnje, ki z emisijami vpliva na kvalitetne razmere na vodotoku (ob opustitvi objektov HE Moste) do Kranja. Vse to bi lahko predstavljalo nepredstavljive posledice za gospodarstvo regije in skrb za varovanje okolja. 
 
4. Izvedba prenove 
 
4.1 Postopek priprave in sprejema lokacijskega načrta 
 
Priprava lokacijskega načrta se je pričela na podlagi predloga ministra za gospodarske dejavnosti. Postopek priprave prostorske dokumentacije poteka skladno programom priprave, ki ga je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdal minister za okolje in prostor. Naročnika loakacijskega načrta sta: Savske elektrarna in Acroni. S programom priprave je določena tudi vsebina lokacijskega načrta in postopek sprejema lokacijskega načrta (po priloženi shemi). K nameravanemu posegu v prostor so pridobljeni pogoji ministrstev, njihovih strokovnih služb, republiških in regionalnih organizacij, upravljavcev komunalne infrastrukture in lokalnih skupnosti, ki so v največji možni meri upoštevani pri izdelavi lokacijskega načrta. Trenutno je postopek sprejemanja lokacijskega načrta v fazi priprave osnutka lokacijskega načrta, pred javno razgrnitvijo. Sledi javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta, ki bo predvidoma v mesecu marcu. 
 
4.2 Izvedba projektov 
 
Projekt je trenutno v fazi priprave tehničnih in strokovnih podlog za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Večina osnovnih raziskav je zaključena, oz. so v sklepni fazi; rezultati raziskav bodo uporabljeni za izdelavo projektne dokumentacije. V okviru sanacije vplivnega območja akumulacije Moste je bila izdelana sanacija prodne jame na Javorniku. V pripravi je sanacija korena zajezitve, ki predstavlja nadaljevanje celovite sanacije in ureditve natočnih razmer v akumulacijo Moste. 
 
5. Zaključki 
 
1. HE Moste je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji, ki prispeva pomemben delež v proizvodnji vršne energije. Revitalizacija hidroenergetskega sistema je zaradi starosti elektrarne (leto izgradnje 1952) in zaradi obratovalnih problemov (pomiki strojnice) nujno potrebna saj v nasprotnem obstaja realna možnost, da bo proizvodnja v celoti prekinjena. To pa pomeni izpad edinega večjega energetskega vira na Gorenjskem in hkrati resen okoljevarstveni problem, ki ga predstavlja akumulacijski bazen s produkti večletnega stihijskega zasipavanja s strani železarne. 
 
2. Projekt HE Moste obsega dva sklopa: (1) sanacijo akumulacije HE Moste s prispevnim področjem in sanacijo struge dolvodno od iztoka HE Moste ter (2) prenovo in doinstalacijo objektov HE Moste. 
 
3. Projektni cilj je, da ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah optimiziramo možnost energetske izrabe v taki meri, da je sanacija celotnega energetskega sistema Moste z vplivnim območjem ekonomsko in prostorsko utemeljena – izhajajoče projektne rešitve pa pomenijo predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tako za energetiko, kot za prostor in uporabnike v prostoru. 
 
4. Poseben povdarek je na reševanju okoljevarstvene problematike, ki obsega celovito sanacijo obstoječega akumulacijskega bazena in zaledja (deponijske površine železarne Acroni) z upoštevanjem zgoraj nakazanih izhodišč na način, da bo ta rezultirala skozi gospodarsko in okoljske utemeljene rešitve z novo kakovostjo, predvsem pa celovitostjo obravnave za vse uporabnike prostora. Pri zasnovi projekta smo vseskozi vključevali priznane strokovnjake, ki so aktivno sodelovali bodisi v fazi raziskav, ali projektiranja. Še posebej pomembno vlogo v okviru reševanja vodnogospodarskih ureditev dolvodno od obstoječe pregrade Moste predstavlja kompenzacijski bazen, kot umilitveni ukrep za regulacijo pretokov. S tem ukrepom bo praktično vzpostavljen naravni odtočni režim na odseku do HE Mavčiče, kar bistveno prispeva k stabilizaciji degradacijskih procesov v strugi dolvodno in možnosti razvoja najrazličnejših obvodnih aktivnosti. 
 
5. V Resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (U.L. RS 9/96) je v osnovnem programu graditve objektov predvidena obnova in doinstaliranje HE na zgornji Savi (HE Moste, HE Medvode), ki bodo s svojo povečano instalirano močjo zagotavljale velik del dodatne rezervne in regulacijske moči, ki jo EES potrebuje za zanesljivo in samostojno obratovanje in vključevanja sistema v evropske energetske interkonekcije. 
 
6. Doinstalirana HE Moste dajala v sistem 46,8 MW moči (sedaj 16,5 MW), ob tem se bo celotna proizvodnja električne energije povečala iz sedanjih 59 GWh na leto na 98,1 GWh na leto, predvsem v konicah porabe, ko je energija najbolj dragocena. Vrednost elektrarne v sistemu pa tudi izpričuje podatek, da na osnovi simulacije obratovanja v obdobju do l. 2020 pomeni doinstalirana HE Moste prihranek v EES okoli 18.000 milijonov SIT, medtem, ko bi ekvivalentna plinska elektrarna prihranila 2.400 milijonov SIT. 
 
7. Na osnovi primerjav, ki so bile narejene z namenom analizirati vplive pri izvedbi investicije HE Moste na proračun, lahko zaključimo naslednje: (1) Investicija bo nedvomno prispevala k povečanju proračunskih prihodkov neposredno ob sami investiciji ter kasneje ob obratovanju in je tudi ekonomsko utemeljena, (2) Posebej je potrebno povdariti pozitivni vpliv z vidika narodnogospodarskih učinkov, ki posredno vplivajo na pozitivno bilanco prihodkov v proračune, (3) V primeru ničelne opcije je potrebno, glede na stanje v katerem se nahajajo objekti HE Moste, izvesti program razgradnje s stroški, ki presegajo sredstva za novogradnjo. Razgradnja predstavlja z narodnogospodarskega, okoljevarstvenega vidika in z vidika proračunske bilance nepredstavljive posledice. 
pripravil: 
 
 
Pregled do sedaj izvedenih projektov in študij 
 
1. Projektna dokumentacija 
 
identifikacijski projekt: Prenova HE Moste – študija, IBE dec. 1993 
predinvesticijski projekt: Doinstalacija HE Moste – študija, IBE avg. 1996 Sanacija problematike jezerskih usedlin – študija izvedljivosti, IBE, dec. 1996 idejni projekti: Sanacija in doinstalacija HE Moste – idejni projekt, IBE dec. 1997 Idejni projekt gradbiščne ceste za HE Moste, IBT jul. 1998 Idejni projekt za sanacijo halde, VGI sept. 1998 Idejna rešitev sanacije vtoka talnega izpusta, IBE sept. 1998 
investicijski program: Sanacija in doinstalacija HE Moste – inv. program, IBE apr. 1998 
izvedbeni projekti: Projekt sanacije prodne pregrade Javornik – PGD, VGP KR, avg. 1997 Projekt sanacije prodne pregrade Javornik – PID, GPG sept. 1998 
projekt za razpis: Sanacija korena zajezitve, VGI jan. 1999 
 
2. Druga strokovna gradiva in študije 
 
Poleg zgoraj navedenih, so bila že v obdobju pred pričetkom izdelave prostorske dokumentacije oz. v času njene izdelave, pripravljena številna strokovna gradiva in študije, ki so poseg obravnavala z energetskega, tehnično-ekonomskega in prostorsko-okoljskega. V nadaljevanju so navedena tista gradiva, ki predstavljajo pomembnejše strokovne podlage: 
 
Okolje: Mnenje o možnosti odlaganja sedimenta iz akumulacijskega jezera HE Moste, ZZV KR, jun. 1996 Matematični model obratovanja s temeljnim izpustom, FGG – v izdelavi 
 
Hidrologija: Sava Dolinka – hidrološka študija, VGI, 1995 Vzpostavitev merskih profilov na Savi in Završnici in izvedba meritev, VGI feb. 1999 Definiranje visokih voda Save in Završnice – hidrološka študija, VGI jan. 1999 Določitev Qes za reko Savo in Radovno, Limnos, feb. 1999 Raziskave prodonosnosti Save in Završnice, FGG, okt. 1998 Ocena toplotnega stanja v bodočem izravnalnem bazenu, IBE, maj 1998 
 
Geologija: Geološka prospekcija področja izvedbe sistema HE Moste II, prof.dr. Dušan Kuščar, 1995, HE Moste – revitalizacija, idejni projekt – geološko geotehnične raziskave, IGGG, 1997 in 1998 
Naravne lastnosti prostora: Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke, Biološki inštitut – znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996, – Študija o oceni vplivov izravnalnega bazena HE Moste na floro, favno in habitate in – določitev omilitvenih ukrepov, SAZU, v izdelavi. 
 
Ozračje: Poročilo o možnih vplivih načrtovane akumulacije na Savi Dolinki pod HE Moste na okolje – vpliv na mikroklimo in zrak v okolici akumulacije, UNI LJ, apr. 1998 
 
Hrup: Ocena o vplivu na hrup v okolju, ZVD Ljubljana, jun. 1996. 
 
Elektromagnetna sevanja: Strokovno mnenje o obremenjevanju okolja z EMS, EIMV, jul. 1998. 
Ogroženost: Projektni potresni parametri, IZIIS Skopje, FGG-IKPIR, Ljubljana, 1997, Vzpostavitev sistema za registracijo potresov, IZIIS Skopje, FGG-IKPIR Ljubljana, 1997. 
 
3. Poročilo o vplivih na okolje 
 
V fazi izdelave prostorske dokumentacije je bilo v skladu z Navodilom o metodologiji za izdelavo poročil o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96), v smiselni povezavi 55. in 56. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96) izdelano tudi Poročilo o vplivih na okolje, IBE d.d. V poročilu so na podlagi ekspertnih študij in gradiv podrobno obdelani vplivi na okolje. Poročilo o vplivih na okolje je sestavni del gradiva za javno obravnavo. 
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv