Archive for the ‘Brje’ Category

Leto kasneje

 

Dani Ferčej

Tretjega oktobra je minilo leto dni od zgodovinske zmage na blejskem referendumu. Nobena stran med tem časom ni mirovala. Zagovorniki potopitve Brja in Piškovice se niso odrekli svojim apetitom. Pričakovati kaj drugega bi bilo iluzorno. Novost je v tem, da nas po prepričljivi 63 %-ni zmagi na referendumu nasprotna stran nekako spoštuje in nas mora jemati kot enakopravnega partnerja, kajti po naročilu Ministrstva za okolje in prostor (ki je prevzelo vlogo posrednika v pogovorih) mora projekt uskladiti s stališči Odbora za ohranitev Save Dolinke.

Savske elektrarne v javnosti vztrajajo pri neokusnem in jalovem modrem sožitju, vsebinsko pa tudi niso ponudili nobene bistvene novosti: ca. 5% zmanjšano akumulacijsko jezero in nekaj nasipov, s katerimi naj bi nekako (zelo dvomljivo) zavarovali pred potopitvijo najbolj vredne biološke cone sicer zaščitenega območja. Tako »prilagojen« projekt ni prav nič manj nesprejemljiv od tistega, ki ga je Bled odločno zavrnil na referendumu in je za Odbor za rešitev Save Dolinke nesprejemljiv.

Vsem, ki so nas podprli na referendumu zato sporočamo, da Odbor ostaja neomajno in enotno na dosedanjih stališčih, ki pomenijo ohranitev Brja in Piškovice. Ta stališča in argumente, na katerih slonijo smo podrobno predstavili med drugim v obeh dosedanjih izvodih glasila Zavest in na vseh dosedanjih javnih nastopih.

Temeljno razhajanje med obema stranema bi lahko opisali sledeče: medtem ko se Odbor zavzema za popolno ohranitev doline Brja in Piškovce in hkrati želi aktivno sodelovati pri iskanju možnosti za preživetje obstoječe HE Moste ali celo delno povečanje njene proizvodnje v okviru obstoječih gabaritov, pa je cilj naših nasprotnikov maksimiranje elektroenergetskega izplena ne glede na nepopravljivo škodo, ki bi jo realizacija takega megalomanskega projekta (glede na najvišjo kvaliteto krajine in krhkost 'okolšne', v katero ga želijo vriniti, ga mirno lahko označimo kot takega) neobhodno povzročila kraju.

Za Odbor je temeljni cilj pogovorov med obema stranema priti do take rešitve, ki bo omogočila obstoj in tudi razvoj HE Moste, prvenstveno pa ohranitev ene temeljnih vrednot Bleda, enkratne in neokrnjene narave.
 

 

Varovanje blejske Save je visoka stopnja človekove zavesti

Dr. Tone Wraber, redni univ. prof. v pokoju

Energijo seveda potrebujemo, o tem ne moremo dvomiti. Postavlja pa se zelo aktualno vprašanje, kaj še lahko žrtvujemo za potešitev vedno večje energijske žeje. Zelo aktualno zato, ker nekoč ni bilo tako. Ko so gradili, npr. dravske in druge naše starejše elektrarne, se to vprašanje še ni zastavljalo, vendar pa je minilo že več kot pol stoletja od tedaj, ko se je slovenska javnost uprla energijski izrabi Bohinjskega jezera in že tedaj glasovala v prid ohranitvi naravne dobrine. 

V živem spominu je še odločitev iste javnosti, da zaradi potreb po energiji ne bomo žrtvovali doline Soče nad Tolminom. V novembru 1965 sem se udeležil tridnevnega simpozija o družbeno-ekonomski upravičenosti gradnje HE Trnovo. Ko že nekaj let berem ali poslušam zagovornike gradnje HE Moste, se še živo spominjam razlogov, s katerimi so tedaj zaradi vršne energije utemeljevali potrebo po gradnji HE Trnovo. Brez nje naj bi nam grozil električni mrk, »življenje ob sveči«, kar pa se kljub neuresničeni gradnji sploh ni zgodilo, Soča pa še vedno teče energijsko neizrabljena, a živa. Tudi tedaj so se zagovorniki gradnje dobrikali javnosti z enostranskim poudarjanjem delnih koristi od gradnje in z omalovaževanjem stališč njenih nasprotnikov. Poslužili so se celo prekinitve električnega toka na večernem zasedanju, na simpozij pa pripeljali svoje pristaše, da so med nastopi nasprotnikov gradnje divje žvižgali in vpili. Bila je prava ponovitev znamenite »tople grede«.

Zgodba se ponavlja. Dovolj je, da se spomnimo dosedanjih javnih razprav o gradnji spodnje HE Moste ali pa preberemo sluzasto lepljivo vsebino sporočila za medije Modro sožitje (Savske elektrarne, 5.oktobra 2004 in 13. septembra 2005). Zagovorniki gradnje tudi tokrat javnost iz-postavljajo enostranskim ali celo zavajajočim informacijam. 

Ker nisem energetik, pišem izključno v imenu zagovornikov varovanja krajine z njenimi živimi in neživimi naravnimi danostmi ter iz etičnih razlogov. 

Argumenti okoljevarstvenikov so prepričljivi in v današnjem času še posebej aktualni. O argumentih je bilo v našem primeru že dovolj povedanega, zato jih ne bom ponavljal. V prvem trenutku se morda marsikomu zde nepomembni, zanemarljivi, simbolni (saj res, koliko je v denarju vreden Triglav kot simbol slovenske dežele?) in zato brez materialne vrednosti. V resnici pa pomenijo klic k sožitju z naravo, k medsebojnemu sožitju vseh ljudi in k višji stopnji zavesti, od katere je v končni posledici odvisen tudi materialni obstoj človeške vrste.

Človeštvo je do takšnega spoznanja potrebovalo tisočletja. Danes se ga vse bolj zavedamo, čeprav je stvarnost od njega mnogokrat še vedno oddaljena. Človeška sebičnost, lahko bi jo imenovali tudi egoizem (človeške) vrste, je še vedno velika, kljub vse pogostejšim slabim izkušnjam. 

Narava in človek kot njen del se sicer spreminjata, večkrat tudi neugodno, vendar ni pametno, da človek kot razumno bitje pri tem nerazumno sodeluje. Aesontius docet. Soča uči. Od izvira do Tolmina skoraj neokrnjena, nas spodbuja pri naravoohranjevalnih prizadevanjih. Verjamem, da bo ostala takšna tudi blejska Sava.

 

Sedim in pišem

Blaž Intihar, dijak

Sedim in pišem. V Brju. Ura je okoli 11 in nikamor se mi ne mudi. Vse, kar potrebujem za življenje, imam tu. Čisti zrak in čista voda. To je vse. Ničesar več ne potrebujem. Tu, v Brju imam celo več, kot bi potreboval. Imam prijatelje! To mi veliko pomeni. Tu so pravi prijatelji. Lahko jim vse zaupaš, pa te ne bodo nikomur izdali. Garantirano. To so ptice, metulji, ribe, … Tu imam pa še nekaj, in to je najpomembnejše. Tu je del mojega srca, v to dolino sem kar nekako zaljubljen. Sem se vračam najmanj enkrat tedensko.

Privlači me tukajšnje nasprotje. Vedno, ko pridem sem, je vse tako zelo tiho, pa vendar tako glasno. Tiho je, ker ko pridem sem, ne vidim nikogar od ljudi, tu se lahko sprostim, umirim. Če pa pogledam drugače, pa je vse tako glasno. Mravlje tekajo sem ter tja, metulji poskakujejo po rosnih cveticah, ki so se pravkar nastavile jutranjemu soncu. Vse je tako hitro, in vendar tako počasi. Vse je čisto neponovljivo.

Mogoče je voda, ki ravnokar teče mimo mene, tu že bila. Ali pa tudi ne. Nikoli ne bom izvedel. Ne vem niti, kako je bilo tu pred tisoč ali mogoče milijon leti. Vem pa, da danes in v prihodnosti tu ne bo jezera. Še najmanj umetnega. Tistega, ki bi to tišino uničilo in iz nje naredilo glasnost, in ki bi iz glasnosti naredilo tišino. Tega nikakor tukaj ne bo. Tu vladajo nasprotja! Če bi si tu slučajno kdo drznil narediti jez, bi vsa nasprotja uničil. In tako dolina ne bi mogla delovati normalno. Bila bi tako rekoč iznakažena, pusta, dolgočasna in predvsem umazana. Umazana od misli in dejanj odgovornih. Saj vemo katerih.

Sploh pa ne razumem, kako lahko Savske elektrarne temu prelepemu predelu rečejo Brje. To ime je prelepo, da bi ga lahko kar tako uporabljali za svoje zle namene. Saj je res, vsi imamo pravico govora, a vendar bi bilo pošteno, da ime Brje uporabljajo ljubitelji tega predela, ne pa tisti, ki to hočejo uničiti. Ker takrat Brja ne bi bilo več. Prav grozno mi je, ko pomislim, kaj vse si ljudje upajo in kaj vse si lastijo. Kakor da nimajo svoje zemlje, bi radi še sosedovo in tako naprej. Kakor da bi jaz okoli svoje hiše vse nasvinjal, potem bi pa šel k sosedu in mu rekel, da mi mora dati tudi on svojo zemljo, in tako naprej, dokler ne bi bil ves Bled moj in ves zasvinjan. Tak princip imajo S. E. Radi bi si postopoma prilastili vso reko in vso zasvinjali, namesto da bi počistili tisto kar imajo. S tem na koncu ne bo nič. Nula. Čista logika. Tako bi bilo bolje, da bi si Savske elektrarne namesto golega nakladanja po krajevnih skupnostih privoščile tečaj logike. Bi bolje delovali. Ampak naj bo to samo dobronameren nasvet v prihodnje. Kot tudi nasvet vsem Blejcem: ohranimo Brje. Naj živi ta prelepa dolina. In naj je ne uničijo ljudje, ki so dokazali, da ne znajo razmišljati logično. Zato razmišljajmo

Blejci in na referendumu obkrožimo ZA!
 

Pričevanja

 

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Odločno sem proti potopitvi Brja, ker se bo za vedno uničila prelepa, še neokrnjena narava. Sem proti tudi zato, ker je pričakovati poslabšanje zdravja ljudi, zlasti v vzhodnem delu Bleda, ki je že sedaj ogroženo, saj narašča število rakastih obolenj.
Bled ima zaradi jezera in bližine obeh Sav že sedaj zelo vlažno podnebje in s potopitvijo Brja bi se vlažnost samo še povečala. Prišlo bi tudi do megle in smradu. Zaradi vseh teh klimatskih sprememb bi se občutno povečalo število prehladnih obolenj dihal in revmatičnih bolečin, še posebej pri starejših ljudeh. Najbolj pa se je bati povečanja astmatičnih obolenj, ki so zaradi neprimernega okolja v porastu.
 

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Že zaradi naravne danosti ima blejska kotlina, kar potrjujejo tudi meritve, trikrat večjo vlažnost od ostalih krajev na Gorenjskem. Pri tako povečani vodni površini bi ta še narasla. Prof. dr. Jana Furlan, specialistka alergologinja opozarja, da pri taki vlažnosti naraste število pršic in glivic, katere povzročajo pri ljudeh alergijo – bronhialno astmo. Lokalni zdravniki potrjujemo, da imamo v tem predelu večje število bolnikov z astmatičnimi napadi. Tudi večina zdravnikov na Gorenjskem odsvetuje tako gradnjo, ne samo zaradi navedenih dejstev, temveč tudi zaradi enkratne narave.
 

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Uničujemo naravo, da bi dobili več energije. Z več energije uničimo več narave.
Človek je del narave. Torej uničujemo človeka. UNIČUJEMO SEBE.
 

Prof. dr. dr. Franz Copf:

V modernem svetu, v katerem smo ljudje že zdavnaj porušili mnoga ravnovesja v naravi, nam prav bionika daje možnosti, da z interdisciplinarnimi pristopi odkrivamo skrivnosti narave in nato njene rešitve v prilagojeni obliki uporabljamo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da že v osnovi zastavimo razvoj tako, da so negativne posledice za ljudi in naravo kar najmanjše, ne pa da neprestano popravljamo svoje napake.
 

Dr. Branko Brodnik:

Karkoli se zgodi živalim, zelo hitro doleti tudi človeka. Vse v naravi je povezano eno z drugim.
 

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Dragi Radko, pošiljam ti glasilo pobudnikov referenduma za ohranitev zavarovanja Brja. Glasilo sem natančno prebral in sem tudi kot prej mnenja, da je za tako malo pridobljene energije (3 tisočinke) škoda tako dragocenega habitata in delčka Slovenije, ki je tako majhna in lepa.
 

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Opozarjam vas, da ne nasedajte lepim besedam in obljubam predstavnikov Savskih elektrarn. Sem prebivalec naselja Javornik. Naše hiše ležijo ob reki Savi in ob močnem deževju imamo stalne probleme z zamakanjem naših kleti, kajti Savske elektrarne so ob povišanju jezu v Mostah dvignile nivo vode. S tem pa so povzročili vdor vode v kleti hiš, ki so ob Savi. Ob ponovni nameri povišanja nivoja pregrade smo imeli krajani ogroženih devetih hiš najmanj tri sestanke s predstavniki Savskih elektrarn (prisotni g. Koselj, g. Križanovski, g. Miklavčič).
 
Na vseh sestankih so obljubljali takojšnjo sanacijo poškodovanih hiš, samo da bi dali soglasje za povišanje jezu. Od vseh obljub do danes niso napravili še čisto nič (razen ogleda stavb in vgrajenih sond za merjenje višine vode), čeprav je poteklo že nekaj let.
 
O tem bi lahko napisal še mnogo več, saj imamo številne zapisnike na Občini Jesenice, KS Javornik Koroška Bela, s katerimi lahko dokažemo, da gospodje poznajo samo obljube, kadar gre za njihovo korist. Pri prehodu od besed k dejanjem pa obstajajo veliki problemi in če-ji, samo da se izognejo reševanju problematike, ki so jo sami povzročili.
 

Dušan Merc, pisatelj:

PESMI, KI JIH NE SLIŠIMO
Vstala je narava/ ter se giblje živa/ znane čute kaže/ kar nebo pokriva// In srce umeje/ čudne govorice,/ ki jih govorijo/ zvezde in cvetlice// Kamenje budi se/ in občutke moje/ z mano čuti, z mano/ glasne pesmi poje. (Simon Jenko)
 
Upor majhne skupnosti nasproti velikim in mogočnim (v resnici naivnim in klečeplaznim lokalnim politikom in mogočnemu kapitalu) je vedno osupljiv in vedno vzbuja simpatije in vprašanje, ali je smiselno. Od Davida in Goljata to živi v naši civilizaciji kot dejanje upanja. Kdo ima prednost – kapital ali narava, moč denarja ali moč ljudi, da si ohranijo svoje okolje. Edina možna pot za zaščito narave v blejskem Brju je trenutno žal referendum vseh prebivalcev Bleda.
 

Mojca Kumerdej, pisateljica in publicistka:

Surov poseg v živalsko in rastlinsko tako pestro in edinstveno okolje ni napredek, ampak muljast zapredek, ki ga bodo morali v klimatsko še bolj načeti in negotovi prihodnosti odmotavati naši zanamci. Z vizijo, ki vključuje občutljivost in pozornost do okolja, je energijo iz narave mogoče črpati tako, da najbolj vitalne naravne točke, ki so del naravne dediščine, ostajajo čim manj načete in prizadete, kaj šele opustošene in uničene.
 

Miha Žvan:

Nočemo Brjezera!
 

Franc Žerovc:

Ohranimo!
Zgrešenih posegov v naravo je bilo že dovolj, nekateri pa še sledijo, in to gradnja izravnalnega bazena na Savi Dolinki, kar bi uničilo obstoječo okolico in poslabšalo vremenske ter podnebne razmere Bleda in okolice. Na Bledu traja turistična sezona le nekaj mesecev – če je lepo vreme! Kaj naj ponudimo turistom, da bi jih dalj časa obdržali? Zagotovo bi tak poseg poslabšal razmere in skrajšal čas bivanja gostov. 
Bled živi od turizma, ni pa nobenega sodelovanja organizacij, ki bi jim morali biti n a r a v a in pogoji bivanja prva skrb. Prepričan sem, da bi morali povabiti k sodelovanju širšo javnost in vse obiskovalce Bleda in okolice, ki jim ta biser kaj pomeni.
 

Gerard Drese:

Moje ime je Gerard Drese in sem Nizozemec, poročen s Slovenko od leta 1990. Ko sem se leta 1995 upokojil kot zobozdravnik, sva se preselila v Slovenijo in sedaj stalno živiva na Bledu.
V času osamosvajanja Slovenije leta 1991 sva z ženo storila veliko, da bi bila vaša država priznana s strani Evropske unije. V tistem času je Evropski uniji predsedovala Nizozemska. Pisala sva pisma gospodu Van den Broeku in organizirala obisk enega najpomembnejših nizozemskih novinarjev, da je obiskal Slovenijo in o njej veliko napisal.
Rad živim v tej prelepi deželi s čudovito naravo in zelo dobrimi ekološkimi izhodišči. Seveda sva z ženo zelo zaskrbljena zaradi načrta, da se v bližnji soseščini Bleda zgradi umetno jezero. Oba sva podala svoje podpise v podporo referendumskemu odločanju o tem vprašanju. Bil sem zelo razočaran, ko sem izvedel, da kot nizozemski državljan ne bom mogel sodelovati, čeprav sem v preteklosti toliko pomagal Sloveniji. 
Upam, da ne bosta naš ljubki Bled in okolica v prihodnje uničena!
 

Karel Maselj:

Prebral sem brošuro Modro sožitje in dobil vtis, da je politično nagovarjanje krajanov, naj projekt potrdijo, podkrepljeno z mnenjem osebnosti, ki so na položajih in imajo velik vpliv na javno mnenje. Strokovna in gospodarsko-ekonomska utemeljitev projekta stoji na zelo trhli podlagi in zato menim, da se za posegom skriva ozek interes posameznikov, ki bi ga lahko imenovali energetski lobi in je prepleten s privatnimi interesi na račun splošne družbene imovine. Tako velika naložba za tako majhno pridobitev energije in s tako trajnimi in nepopravljivimi posledicami za naravo, za celotno pokrajino in program turističnega razvoja. Posledice, ki bi
jih polno zaznali šele naši zanamci, so nedopustne. Zato sem odločno proti potopitvi doline Save Dolinke. Prosim občinske svetnike in župana, da preprečijo potopitev, ker bi nas preklinjali vsi naši zanamci.
 

Iva Poličar:

V preteklosti je bil Bled z raznimi gradbenimi napakami močno poškodovan, zato ne smemo dovoliti, da uničimo še tisto, kar imamo. Posebno še prelepo okolico, brez katere Bled ni več tak, kot ga opevajo naši pesniki. Naravo moramo ohraniti, ne samo za turizem, temveč tudi za naše potomce. Odločno sem proti gradnji in zajezitvi Save Dolinke, ker bodo imeli koristi samo mogotci, za
ostalo prebivalstvo pa jim ni mar. Med prebivalci Bleda se govori, da je pri tej gradnji ogromno podkupovanja in izplačanih provizij tistim, ki se zavzemajo za tako uničenje narave.
 

Pavla Zupan:

Naravo zaščitimo kot dragocenost, ki smo jo dolžni ohraniti zanamcem. Na referendumu bom glasovala ZA zavrnitev odloka, ki ukinja zaščito Brja, ker sem proti manipulacijam, ki bi uničile Savo Dolinko. Zagovorniki Modrega sožitja zavajajo občane, gre jim le za lasten dobiček in nikakor niso naravovarstveno usmerjeni, še manj pa bi s svojimi “prispevki” iz koncesije pomagali občini Bled k boljšemu gospodarskemu in turističnemu napredku.
 

Marjan Kalan:

Ste ZA Brje ali proti? Ste ZA to, da so svetniki dolžni spoštovati zakonodajo?
Odgovor ”proti” bi pomenil: ”Zakone prilagodimo dejanjem”
 

 
 

 

Brje, Natura 2000 in erozija

 

mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. biol

 
Natura 2000 je evropski sistem posebnih varstvenih območij, namenjenih varovanju rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov – habitatnih tipov. Merila, kako izbrati območja varovanja pa tudi pravila, kako jih varovati, natančno določa evropska zakonodaja. Za nekatere, “prednostne” vrste in habitatne tipe je določeno strožje varstvo.
 
Loeselova grezovka je tista vrsta, lehnjakotvorni izviri in povirna barja z reziko pa tista “prednostna” habitatna tipa, ki so širše območje Brja pripeljali na prvi, izključno strokovni seznam območij Natura 2000 v Sloveniji. To pomeni, da je bila dolina Save Dolinke pri Bledu uvrščena med evropsko naravno dediščino. Naravovarstvena stroka je dolino Save Dolinke med Piškovico in povirjem pri Višnarju opredelila kot enega najvrednejših delov slovenske narave.
 
V zaključni fazi priprave seznama posebnih varstvenih območij se je v stroko vmešala politika in Brje izbrisala s seznama. Razlog za to naj bi bila erozija rečnega brega, ki naj bi vsak čas odnesla Brje. Sava Dolinka že stoletja spreminja svoj tok v dolini zdaj proti levemu in nato spet proti desnemu bregu. V Franciscejskem katastru je bilo Brje otok, reka pa je tekla pod desnim pobočjem. Razlog, zakaj je bilo Brje izbrisano iz Nature 2000, je torej treba iskati drugje.
 
Evropski predpisi, ki urejajo varstvo območij Natura 2000 določajo, da je območje s prednostnimi habitatnimi tipi ali vrstami mogoče uničiti ali prizadeti le v primeru, ko gre za zdravje ali varnost ljudi ali za velike javne koristi. Vendar pa mora te velike javne koristi potrditi Evropska komisija. Potopitev doline Save Dolinke zaradi 0,3% letne proizvodnje elektrike seveda ne more biti nacionalni interes. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je obenem tudi ministrstvo za energijo, naknadno umaknilo Brje iz mreže območij Natura 2000. Povirji v Brju in Piškovici sta kljub temu ostali zavarovani z občinskim odlokom.
 
Dolina Save Dolinke ima številne potenciale. Elektroenergetski potencial je med vsemi najlažje merljiv, mogoče ga je izraziti v številkah, jasno je mogoče povedati, kdo bo imel od njega koristi. Ali bi koncesija Savskih elektrarn v višini 2% letnega proračuna občine Bled, ki bi jo dobili v zamenjavo za potopitev, res zadostovala za čist zrak, mir, sprehode, raftanje, ekoturistične možnosti, veliko območje neokrnjene divjine, mesojede mastnice, zavarovane brstične lilije, pribežališča divjadi, najbolje ohranjene lehnjakotvorne izvire, …
 
Zavzemam se ZA pravično in trajno rabo tistih potencialov Doline Dolinke, ki pripadajo in koristijo nam
vsem.
 

Uvodno razmišljanje

 

Janko Rožič, Odbor za rešitev Save Dolinke

 
Od prve do druge številke se je obseg naše ZAvesti skoraj podvojil. Kljub temu, da smo prispevke krajšali, kolikor se je le dalo, za kar se seveda vsem opravičujemo, je pred vami še vedno kar zajetno branje. Izjava za javnost Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave še enkrat potrjuje, da “izravnalni ukrepi ne morejo nadomestiti kompleksnosti in unikatnosti obstoječega prostora.“ Dr. Mihael Tomšič, raziskovalec iz Inštituta Jožef Štefan in nekdanji minister za energetiko je s kratko, a natančno analizo v prispevku Doinstalacija HE Moste  ni gospodarna – projektna dokumentacija pomanjkljiva,  pokazal na ključne slabosti ne samo projekta, temveč tudi elektroenergetskega sistema, ki take projekte generira. Kratek stik je prav v razmerju med lokalnim virom in globalnim okvirom. Primer HE Moste kaže, da smo še daleč od  “vzpostavitve preglednih ekonomskih odnosov med podjetji
energetike“, kakor je leta 1997 priporočala Mednarodna energetska agencija. Namesto, da bi storili  “bistven korak v ponovnem vzpostavljanju ekonomskih odnosov, osnovanih na vrednosti“ se tu v nerazumevanju sodobnih ekonomskih zakonitosti ogrožajo temeljne slovenske in evropske vrednote. Dr. Tomšič poudarja, da je “doinstalacija HE Moste razsipanje državnega kapitala z okoljsko škodljivimi posledicami.“ Razvoj? Ne, razkroj! 
 
Je to modrost sožitja? Kako je mogoče prodajati zastrupljen tehnološki bazen z večmetrskim nihanjem gladine kot novo turistično pridobitev Bleda? Mar to ne dokazuje, da jim manjka energetsko – gospodarskih argumentov. Kako je mogoče, razglasiti potopitev doline in uničenje naravnega spomenika za naravovarstveni ukrep? Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek. Strokovnjaki odbora, ki na to opozarjamo, smo v njihovih zakupljenih oglasih zgolj aktivisti, ki zavajamo. Toda kdo zavaja? Kupljeni oglasi, z videzom pravih člankov v Gorenjskem Glasu, niso samo očitno kršenje zakona o medijih, temveč otipljivi dokaz, da je pri nas mogoče kupiti celo stroko. Oglaševanje? Ne, razglaševanje!
 
Ne samo, da projekt s takim izravnalnim bazenom nima prave gospodarske utemeljitve, kršili so zakon na občinskem svetu in prestopili zakonsko normo v javnem prostoru medijev, na drugi strani pa imamo strokovno utemeljeni in pravno potrjeni naravni spomenik, še enkrat preverjen skozi najsodobnejše evropske naravovarsvene kriterije Nature 2000. Naša država ima enkratno priložnost, da že prepoznano lokalno posebnost med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva, povzdigne na globalno, evropsko in svetovno raven. Naša državljanska dolžnost je, da preprečimo kršenje zakonodaje in ohranimo te vrednote za vse, ki prihajajo. 
 
Dejstvo je, da generator energijo samo generira, šele v naravi se nam energija regenerira, šele stik s celoto celi. Že Prešeren je vedel, že Rikli je videl, pojdimo na izvire, postanimo izvirni, bodimo vestni, bodimo ZA …
 

Uvodnik Zavest 2

 

Spoštovane občanke in občani!

 
V nedeljo, 3. oktobra, se bomo na referendumu odločali o tem, ali bomo ohranili naše okolje zdravo za nas, ki tu bivamo, za goste, ki prihajajo na Bled prav zaradi izjemnih naravnih danosti, in za naše potomce, ki nas bodo znali ceniti le, če jim bomo v tem času zagotovili tisto, kar bodo takrat najbolj potrebovali: čisto okolje in čisto vodo.
 
Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
 
Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?
 
ZA                     PROTI
 
Obkrožili bomo ZA zavrnitev Odloka, ker smo ZA ohranitev doline Save Dolinke in naravnega spomenika Brje in Piškovica ter se ne strinjamo z uničenjem doline Brje in nasprotujemo izgradnji umetnega bazena z zastrupljeno vodo.

Rja namesto Brja? Ne, hvala!

 

Boris A. Novak

 
RJA NAMESTO BRJA? 
NE, HVALA!
 
Ker je Blejsko jezero
preveč betonirano
in ker manjka kilovatov,
velemojstri za meglo
tlačijo v denarnico
novo umetno jezero.
 
Da bi od pravljičnega Brja
ostala le blato in rja?
 
NE, HVALA!

Odgovori na vprašanja

 

Si bomo brez gradnje jezu res morali svetiti s svečami?

Seveda ne! Gre za povsem nedopustno grožnjo, ki so si jo dovolile Savske elektrarne. Povečanje proizvodnje bi pomenilo samo 3 tisočinke slovenske porabe električne energije, ki nikakor ne morejo bistveno vplivati na preskrbo z električno energijo.

 

Bomo v primeru, da preprečimo uničenje Brja, res morali uvažati drago energijo?

Slovenija že sedaj uvaža električno energijo in sicer precej več, kot bi jo potrebovala. To pa zato, da del električne energije lahko tudi izvozi. Kupuje tam, kjer je cenejša (Avstrija, Hrvaška) in jo prodaja tja, kjer je dražja (Italija). Seveda pa ne smemo pozabiti, da Savske elektrarne niso Karitas. Če bi vložile 72.000.000 evrov, bi tiste 3 tisočinke električne energije poskušale prodati kar najdražje, da bi se jim povrnil ogromni vložek.

 

V Brjeh ne srečamo pogosto turistov. So res pomembne za razvoj turizma?

Glavna prednost celotne doline je prav njena skritost, ki je omogočila, da se je v njej skozi tisočletja ustvarila in tudi ohranila izjemna narava. V Brje trenutno zaidejo le redki turisti, ki raziskujejo okolico Bleda na lastno pest, saj zaenkrat na Bledu ne dobijo o Brjeh nobenih informacij, poti še niso označeni in zaenkrat še ni organiziranih rednih vodenih ogledov.

Ne pozabimo, da tudi v soteski Vindgar ni bilo turistov, dokler krajevni zanesenjaki niso uredili dostopa in poskrbeli za promocijo. In konec koncev tudi ob Blejskem jezeru ni bilo mnogo turistov, ko so se pojavljale ideje o izsušitvi in gradnji opekarne. Kljub temu pa je danes verjetno res vsakomur jasno, da bi bilo uničenje tako Vintgarja kot Blejskega jezera pomenilo nepopopisno barbarstvo, ki ga naslednji rodovi ne bi nikoli odpustili.

 

Bomo v primeru, da na referendumu z glasom ZA ohranimo zaščito Brja, potem pa država vseeno izpelje projekt, ostali brez denarja iz koncesij?

Seveda ne. Kot prvič –Do tega nikakor ne more priti. Država ne more posegati v lokalno samoupravo in samovoljno razveljavljati občinskih odlokov, poleg tega pa ne bi imela nikakršne moralne pravice grobo poteptati jasno izražene referendumske volje svojih državljanov. In kot drugič – Miloščina v obliki 14 milijonov tolarjev koncesijskih dajatev ni nikakršen izraz dobre volje Savskih elektrarn pač pa njihova zakonska obveza, ki se ji nikakor ne morejo izogniti.

O’Connorji obiščejo Bled, 2015

 

Vid Pečjak

 

Gospod Stevan O’Connor iz Dublina je sklenil, da si po dolgih letih trdega dela privošči prijetne počitnice.

Brskal je po turističnih katalogih, a se ni mogel odločiti za nobenega. World Turistic mu je ponujal Španijo, Greek Trade Grčijo, Near East Turism celo Bližnji vzhod, kjer pa še niso prenehali muslimanski nemiri. Potem mu je stari oče Vitus svetoval Bled, pravcati turistični paradiž v majhni alpski deželi Sloveniji. V svojih mladih letih ga je obiskal trikrat, vsakokrat je bil zelo zadovoljen in če bi imel večje dohodke, bi ga še naprej obiskoval.

“Romantično jezero, mir in tišina, prijazni ljudje, čudovito gorsko okolje, zapeljivi izleti v okolico, čudovit zrak, poln kisika, to je Bled,“mu je govoril. “Tam sem srečal svojo prvo ženo Micko, ki je čez nekaj let tragično preminula v prometni nesreči“

Stevan O’Connor se je takoj odločil, da preživi dva tedna na Bledu. Iskal je podatke na internetni strani World’s Turism, toda na svoje začudenje Bleda tam ni bilo. "Zastareli podatki,“ si je mislil in iskal naprej, dokler ni v nekem starenm turističnem prospektu našel Bleda z nazivom "Turistični biser Slovenije“. "Otok bleški, kinč nebeški“, je pisalo.

Brž je kupil vozovnice zase in za svojo družino.

Na letališču Brnik ni dobil nobenih uporabnih podatkov. Videl je kombije hotelov iz Kranja, Kranjske Gore in Bohinja, toda nobenega z Bleda. Zato je poiskal taksi. Vendar nihče ni hotel peljati do Bleda. Končno je le dobil nekoga, ki ga je vzel v vozilo s pripombo: "Ste bela vrana. Katerega turista pa danes še zanima Bled?“ O’Connor ga ni dobro razumel, zato je vprašal: “Zakaj?“ Taksist mu je odgovoril: "Boste videli, ko prideva tja. V mojih mladih letih je na Bledu mrgolelo turistov iz vseh dežel sveta, srečal si
Angleže, Nemce, Italijane, Ruse, a to je minilo. K nam se priziblje kvečjemu kakšen nevednež, ki pa ne ostane dolgo. Ponudil jim je plinske maske. "Vzemite, da omilite začetni šok.

Zavili so levo proti reki z imenom Sava Dolinka. Sprejel jih je neznosen smrad. Voznik je brž zaprl okna, a je bilo prepozno. Tudi maske niso pomagale. Smrad jih je spremljal vse do naselja in kasneje je O’Connor ugotovil, da se je tako zajedel v obleke, da jih je moral prepustiti čistilnici. "Fuj, kako smrdi,“ je potožil desetletni Mark.

"Nekdaj ni smrdelo“, je pojasnil voznik. "Toda kmalu potem, ko so zgradili jez, se je razširil po vsem naselju in le v močnem vetru se letovišče izčisti.“

Zavozili so čez most s kalno, blatno reko, po kateri so plavale kepe blata, zelene oplake alg, vele in druga nesnaga. Iz vode se je dvigala megla. Kasneje so O’Connorjevi videli meglo tudi po vsem turističnem naselju, ponoči jim je vdirala v sobe in lezla v pljuča, tako da so kašljali kot za stavo. V Hotelu Park so jih sprejeli prijazno in opozorili, naj ne odpirajo oken, ker so poslopje obletavali oblaki komarjev. Prvi dan je bilo vse v redu. Nato se je pokvarila klimatska naprava in gospa O’Connor je odprla okno. Komarji
so nemudoma vdrli v sobo in jih vso noč grizli in mučili, tako da niso mogli spati.

"Tega smradu, megle in komarjev ne bom več prenašal,“ je sklenil gospod O’Connor. "Prišel sem na počitnice, da si odpočijem od dolgoletnega dela, zdaj pa vidim, da bi bilo bolje ostati doma na West Endu Dublina, čeprav je to industrijska cona.“

Kljub temu so si s taksijem ogledali jezero. Po površini so plavale rdeče lise jezerskih alg. V daljavi se je skozi meglo videl otok. Turistov niso videvali, le na pletni sta sedela dva Angleža in tožila, da ju je turistična agencija zavedla.

O’Connorjevbi so še istega dne zapustili Bled. Odšli so na Koroško, kjer jim je turistična agencija Karntein obljubila počitnice brez megle, smradu in komarjev.

Doma jih je ded Vitus vprašal: "Kako vam je bil všeč Bled? Ste si odpočili?“

"Ker si bil na Bledu v prejšnjem tisočletju“, je odgovoril Stevan, "ti odpustimo, da si nas povlekel za nos. Toda vedi: Bleda, kot si ga poznal, ni več! Ni več zelene obale, modre vode, čistega zraka, zvezdnega neba in nobenih Mick“.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv