Archive for the ‘Favna in flora’ Category

Opis naravnih posebnosti na območju Brja, usmeritve za upravljanje in ohranjanje

Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio in Miro Kapus, univ. dipl. ing. gozd na podlagi smernic Zavoda za naravo Kranj in Zavoda za gozdove Bled

Na območju Brja se nahajajo naslednje naravne posebnosti pomembne v zvezi z upravljanjem in urejanjem:

a. lehnjakotvorni izviri
b. bazična nizka barja
c. suha travišča
d. gozd rdečega bora in skalne glote
e. rastišče loeselove grezovke
f. rastišče rezike
g. rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)
h. nekdanja struga reke Save Dolinke

a. Lehnjakotvorni izviri

sodijo med evropsko najbolj ogrožene habitatne tipe. So prednostni habitatni tip omrežja Natura 2000, kar pomeni, da je za uničenje izvira, ki je uvrščen v Naturo 2000 potrebno soglasje Evropske komisije (razen, ko gre za višje interese človekove varnosti in zdravja). Pričakujemo, da bo ob dopolnitvi Nature 2000 v Sloveniji po biogeografskih seminarjih tudi Brje razglašeno za območje Natura 2000. Lehnjakotvorni izviri pri Bledu so bili nekoč nanizani v vencu po terasah Save Dolinke in Bohinjke in nad Blejskim jezerom, vendar so v veliki meri že uničeni zaradi poselitve in paše. Lehnjakotvorni izviri v Brjeh in pri Bodeščah so še edini večji in dobro ohranjeni.

Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka. Lehnjak pri Bledu nastaja na poseben način. Voda se s med podzemnim tokom preko plasti jezerske krede nasiti z apnencem, ki se odlaga takoj, ko priteče na površje. Tako nastajajo izredno slikovita slapišča z nizkimi ponvicami in prelivi. Lehnjak se odlaga tudi na suhem listju in vejah, ki padejo v izvir. Taka oblika slapišč in način odlaganja lehnjaka je v Sloveniji poznan le pri Bledu, tako da gre za enkraten pojav v državnem merilu. Zaradi izredne krhkosti lehnjaka ima vsak poseg na najožjem območju izvira že lahko uničujoče posledice.

Dostop v bližino lehnjakotvornih izvirov brez »puščanja sledi« ni mogoč. Nekateri izviri prihajajo na plano že v useku nad potjo, voda se preliva po poti in teče naprej po pobočju. Pri urejanju poti je treba ohraniti pretok vode na obstoječem mestu. Lehnjakove strukture, ki jih ne zaliva voda namreč kmalu počrnijo in se začno zaraščati.

Lehnjakotvorni izviri so zaradi izredne slikovitost ena privlačnejših točk Brja. Krhkost lehnjaka onemogoča prost dostop. Morda bi bilo do njih mogoče speljati dvignjeno pot, iz katere ne bi bilo mogoče stopiti na izvir. Vendar je z odpiranjem dostopa k izvirom smiselno počakati.

b. Bazična nizka barja

so se razvila na terasi pod lehnjakotvornimi izviri. Voda iz izvirov se tu razliva in zastaja. Tako nastaja izjemno naravno okolje, ki je zelo revno s hranilnimi snovmi, zaradi nasičenosti z apnencem pa je bazičnega značaja. V takih posebnih razmerah uspevajo vrste, ki so nanje posebej prilagojene in praviloma redke in ogrožene.

Tudi bazična nizka barja sodijo med habitatne tipe, ki se varujejo preko omrežja Natura 2000. V Sloveniji se pojavljajo predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu. Obstoj barij je odvisen predvsem od vodnega režima. Osuševanje pospeši zaraščanje, obenem pa toliko spremeni življenjske razmere, da uspevanje tipičnih barjanskih vrst ni več mogoče. V Brjeh je bil vodni režim barja pred leti že prizadet z izgradnjo ribogojnice, ki sedaj razpada. Zaradi poglobitve odtoka z barja se je to v najbolj jugovzhodnem delu precej osušilo, čemur je v nekaj letih sledilo intenzivnejše zaraščanje.

Bazična nizka barja so ogrožena predvsem zaradi spiranja gnojil iz kmetijskih površin na terasi nad Brjem, ki so se v zadnjih letih zelo intenzivirale, zaraščanja, sprememb vodnega režima ter hoje ali celo vožnje po njih. Podatkov o spiranju gnojil iz zgornje terase še nimamo, vendar pa se na območju barja zadnja leta precej pogosteje kot prej pojavlja navadni trst, kar bi bil lahko znak za evtrofizacijo (spremenjeno stanje v vodi zaradi gnojil). Zaradi morebitnih sprememb v kemizmu vode bi bilo treba uvesti spremljanje kvalitete vode v lehnjakotvornih izvirih. Prizadevati bi si morali za ekstenzivno rabo kmetijskih površin nad Brjem. Površine barja se počasi zaraščajo. Delno zaradi spremenjenega posega v vodni režim zaradi pred leti postavljene ribogojnice, delno zato, ker so na površinah v preteklosti najverjetneje vsaj občasno pasli ali kosili. Na območju barja bi bilo treba odstranjevati lesne rastline, vendar tako, da se ostalo rastlinstvo na barju ne bi poškodovalo. Barje je bilo zadnja leta vsaj dvakrat poškodovano zaradi vožnje z motornimi vozili. Vožnja v naravnem okolju je sicer prepovedana, vendar bi jo bilo treba tudi fizično onemogočiti.

Rastlinstvo barja, med katerim je tudi loeselova grezovka, je mogoče predstaviti z izobraževalnimi tablami. Hojo po barju bi lahko omejili tako, da bi ob tabli postavili dvignjeno stojišče, ki bi bilo proti barju ograjeno. V prihodnosti bi se barje lahko predstavilo tudi iz dvignjene poti k lehnjakotvornim izvirom.

c. Suha travišča

so v preteklosti gotovo preraščala dobršen del ravnine v Brjeh. Danes zaradi opuščanja paše in košnje zelo hitro prehajajo v preplet grmišč in manjših traviščnih zaplat. Flora suhih travišč je izredno pestra in barvita ter privlačna tudi za obiskovalce. Suha travišča v Brjeh se zaradi opustitve košnje izredno hitro zaraščajo. S tem izginja tudi njihovo pestro in ogroženo rastlinstvo. Zagotoviti bi bilo treba košnjo, morda tudi že odstranjevanje grmovja.

Izredno pestro floro (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.) je mogoče predstaviti s poučnimi in opozorilnimi tablami. Morebitna oprema za obiskovalce naj bo postavljena tako, da odvrača od hoje in zadrževanja izven obstoječih poti.

d.Gozd rdečega bora in skalne glote

Sekundarni borov gozd na aluvialnih nanosih predalpskega sveta. V drevesnem sloju prevladuje rdeči bor, primešana je smreka in ostale vrste, večinoma v grmovnem sloju. Rastišče je obubožano ali degradirano in je bor zaradi svoje skromnosti konkurenčen prehrambeno zahtevnejšim iglavcem in listavcem.

Zaradi slabe rasti drevja gozdna združba nima gospodarskega pomena. Sedanji sestoji so pomembni zaradi varovalne vloge rastišča pred ujmami ( uradno razglašeni varovalni gozd ) in krajinskega izgleda.

Razvil se je na traviščih, nastalih po prenehanju stalnih in občasnih ujm ali pa po prej izkrčenem hrastovem – belogabrovem gozdu. Na teh površinah so včasih pasli živino in delno tudi kosili. S prenehanjem človekovega vpliva se površine intenzivno zaraščajo. Razvoj gre spet v smeri primarnega gozda hrasta, belega gabra in celo bukve. Gozdno združbo rdečega bora in skalne glote z vsemi variantami in razvojnimi fazami je potrebno v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je verjetno v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju (spodnji del Save Dolinke). Poleg izredno redkih rastišč zgornje gozdne združbe pa je v Brjeh možno najti še vrsto drugih pogostejših splošno razširjenih združb v predalpskem in alpskem svetu Slovenije:

- na višjeležeči terasi, kjer so že obdelovalne površine, travniki in pašniki je najti ostanke gozdov belega gabra – stadij s hrasti,
– na zaravnicah nižjih teras se mestoma pojavlja bolj ali manj ohranjena združba belaga gabra in
črnega teloha,
– ozek pas terase ob Savi Dolinki porašča vrbovje,
– strme brežine višje ležečih teras sedaj porašča rdeči bor. Sicer pa je to območje toploljubnega grmišča in gozda malega jesena in gabrovca ter bukve in gabrovca.

V Brjeh (tudi izven območja že zavarovanega mokrišča) je gozd s posebnim namenom z zelo poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, ki jih gozd v prostoru opravlja. Pestrostna – biotopska funkcija, hidrološka, estetska, poučna, raziskovalna, funkcija varovanja naravne in
kulturne dediščine, pri kakovostnem upravljanju seveda tudi turistično-rekreacijska, so najpomembnejše, ob hkratnem dejstvu, da gre za »nepomembno lesno njivo« v proizvodno ekonomskem smislu. V načrtu za gospodarjenje bo potrebno temeljito uskladiti javni in zasebni interes ter določiti obveznosti, omejitve in nadomestila za lastnike gozdov ter omejitve za javnost.

Odlok o gozdovih s posebnim namenom v občini Bled – Zeleni pas Bleda je v postopku sprejemanja.

Zaželena je sedanja raba zemljišč – obstoječi način trajnostnega sonaravnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi (gre za gozd s posebnim namenom z možnimi ukrepi – izrazito malo-površinsko gospodarjenje z dolgo proizvodno in pomladitveno dobo) je mogoč na osnovi predhodnega soglasja pristojne organizacije za varstvo narave. Krčenje gozda ni dovoljeno. Enako pogozditev travnika oziroma pašnika. Hkrati pa je potrebno preprečevati spontano zaraščanje teh površin. Ne sme se posegati v obrežno vegetacijo (redčiti, sekati, saditi). »Okoli pravno zavarovanega mokrišča je brez odločbe Zavoda za gozdove in pisnega mnenja občinske komisije prepovedana katerakoli dejavnost poseka (tudi sanitarnega), odstranitve drevnine, odlaganje začasnih deponij zemlje ali gnoja, izkopavanja in zasipanja terena (še posebej z odpadnim materialom). Pri negi gozda ob poteh je potrebno biti pozoren na drevesa posebnih oblik. Pomembna je nega vsebinsko in vertikalno bogatega gozdnega roba. Gozdna proizvodnja (gojenje,varstvo, posek, še zlasti spravilo) se izvaja pozimi (zmrznjena tla) oziroma v suhem, ko je tudi obiskovalcev manj.« Preprečevanje neskladnih, neusklajenih dejavnosti  primer dobre prakse:

Lastnik gozda je posekal drevje na pobočju iz lehnjaka, neposredno nad mokriščem. Z običajnim spravilom lesa s traktorjem, kjer bi vlačil debla preko lehnjaka in navzdol čez mokrišče, bi povzročil nepopravljivo škodo. S pravočasnim posredovanjem Društva za varstvo okolja Bled in s pomočjo ozaveščenih občanov smo les ročno spravili navzgor, stran od mokrišča. Nastali položaj na terenu smo uspešno razrešili. Ostalo pa je vprašanje vsaj minimalnega, simboličnega nadomestila lastniku za omejitev pri gospodarjenju (dodaten razrez lesa, več kala, zahtevnejše in dražje spravilo). Lastniku je pripadla skromna državna gozdarska subvencija. Državna in lokalna naravovarstvena nadomestila žal še niso urejena.

Ker je nahajališče gozdne združbe na prvi obsavski terasi in se različne razvojne faze gozda (mladovje, letvenjak, drogovnjak, debeljak, raznodobni gozd) razprostirajo neposredno ob poti, je najprimernejše mesto za postavitev informacijske table na ostrem desnem ovinku, kjer se dovozna
pot spusti po pobočju Brja v dolino.

Sicer pa je mesto za postavitev informacijske table s predstavitvijo še ostalih gozdnih združb, gozda v celoti in gozdnega prostora nasploh na samem vhodu v dolino. Posamezne gozdne združbe po potrebi lahko predstavimo z označevalnimi tablami neposredno ob poti.

e. Rastišče loeselove grezovke

Loeselova grezovka sodi med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Ima dva bleščeča suličasta lista. Cveti od maja do junija. Na steblu požene do deset majhnih, rumenkastih cvetov. Suho steblo z okroglimi vretenastimi plodovi se pogosto ohrani do naslednjega cvetenja.

Grezovka je tipična rastlina bazičnih nizkih barij. V Sloveniji je poznanih okoli dvajset nahajališč. Na Gorenjskem raste grezovka v Brjeh pod Bregom in pri Podhomu. Rastišče v Brjeh je eno močnejših, saj na njem običajno požene okoli dvajset rastlin. Obenem pa število rastlin kaže na izredno ogroženost grezovke, ki je enako kot lehnjakotvorni izviri prednostna vrsta, ki se varuje preko omrežja Natura 2000.

Zaenkrat rastišče še ni neposredno ogroženo zaradi zaraščanja. Enako kot za barje velja, da je treba fizično preprečiti dostop z motornimi v ozili v bližini in na rastišču. Rastišče bi lahko ogrozilo tudi povečano teptanje ruše zaradi obiskovanja in iskanja rastline. Iz tega razloga bi zelo hitro lahko
prišlo do nenamernega uničenja rastišča. Nabiranje že manjšega števila rastlin, bi lahko pomenilo lokalno izumrtje vrste. Ohraniti je treba obstoječi vodni režim na rastišču.

f. Rastišče rezike

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cyperaceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5 cm široki in do 2 m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa so ostro žagasto napiljeni. So modro zelene barve, njihova konica se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od junija do avgusta. Na do 1,5 m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode.

V Sloveniji je poznanih približno dvajset nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda, vendar gre pogosto le za nekaj kvadratnih metrov velike površine. V Brjeh je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji, kjer vrsta prerašča nekaj arov veliko površino. Rastišče se nahaja na dnu doline, v nekdanji strugi reke Save Dolinke. Gosti sestoji rezike tvorijo habitatni tip karbonatnih nizkih barij, ki ga Direktiva o habitatih uvršča med prednostne habitatne tipe Nature 2000.

Veliko grožnjo rezišču predstavljata potencialni dotok gnojil s kmetijskih površin na zgornji terasi in zaraščanje. Na rastišču bi bilo smiselno postopno in ob monitoringu vitalnosti rezike ter prisotnosti ostalih vrst uvesti tradicionalno rabo, to je košnjo rezišča za konjsko krmo. S tem bi preprečili počasno zaraščanje, morda pa bi košnja prispevala tudi k zmanjševanju številčnosti trsa, ki se je zadnja leta začel pojavljati med reziko. Na rastišču je treba ohranjati nespremenjen vodni režim. Vrsta je zaradi robustnega habitusa in mnogo številčnejše populacije sicer manj ogrožena zaradi ogledovanja rastišča kot loeselova grezovka, vendar pa prosta hoja po rastišču ni sprejemljiva.

Rastlina je zanimiva zaradi imena, povezanega z obliko listov, posebnosti rastišča, evropske ogroženosti in iz etnobotaničnih vidikov. Smiselna je predstavitev s samostojno tablo, obenem pa tudi zavarovanje rastišča, kot je opisano pri bazičnem nizkem barju.

g. Rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)

Brje je zelo raznoliko. Tu najdemo zelo vlažna, barjanska območja, travišča, grmišča, gozd, izvire, reko. Temu sledi tudi zelo pestra flora s številnimi ogroženimi ali zavarovanimi vrstami. Brje je del Botanično pomembnih območij Slovenije. Obiskovalce Brja po dosedanjih izkušnjah iz vodenih ogledov posebej pritegnejo prej naštete vrste. Moknati jeglič je spomladi s svojimi rožnatimi cvetovi med temno zelenimi šopi črnikastega sitovca izredno markanten. Sledijo mu belo rdečkasti cvetovi razmeroma številčne močvirnice. Kasneje pa so zanimiva predvsem travišča s številnimi orhidejami, močvirskim mečkom in posameznimi brstičnimi lilijami. Običajnega obiskovalca privlačijo predvsem rastline z velikimi, barvitimi cvetovi, ne glede na njihovo redkost ali ogroženost. Mesojeda navadna mastnica je vrsta, ki je posebej primerna za razlago ekstremnih življenjskih pogojev na barjih. Je precej pogostejša od loeselove grezovke, ima barvite cvetove, predvsem njen način dodatne prehrane pa v obiskovalcih zbudi pozornost.

Usmeritve za ohranjanja življenjskega prostora teh vrst so bile že podane pri bazičnih nizkih barjih in suhih traviščih. Vendar pa je večina od ogroženih vrst izredno slikovita in privlačna za nabiranje. V Sloveniji je razmeroma običajno, da se ne trga visokogorskega cvetja. Do izjemnih rastlin nižinskih predelov se tak odnos še ni vzpostavil v zadostni meri. Pri morebitnem načrtovanju povečanega obiska Brja je zato obiskovalce nujno treba obveščati, vzgajati, usmerjati in morda celo pasivno omejevati v gibanju, tako da bo dovolj predelov z ogroženimi vrstami ostalo nedotaknjeno.

Navadna mastnica je v Brjeh razmeroma številčna, vendar pa verjetno tudi ena najbolj zanimivih rastlin za obiskovalce. Prodaja mesojedih rastlin v cvetličarnah lahko spodbudi obiskovalce k izkopavanju in poskusom gojenja mastnic. Morebitna označitev rastline naj ne bo postavljena na mestu, kjer mastnice najbolj množično uspevajo in naj obiskovalce opozarja in odvrača od izkopavanja. V primeru označitve je treba spremljati številčnost rastline in po potrebi odstraniti oznake.

h. Nekdanja struga reke Save Dolinke

Rečna dolina v Brjeh je dovolj široka, da reki omogoča kar nekaj naravne dinamike. Franciscejski kataster tako kaže, da je bil v Brjeh nekoč rečni otok. Nekdanja rečna struga je še danes dobro vidna. Na mestu, kjer pot doseže spodnjo teraso, se začne depresija koritaste oblike, ki se vleče naprej do zadnjih lehnjakotvornih izvirov. Oblika terena še pripomore k nastanku močvirnih barjanskih površin. Zaradi zajezitve HE Moste, ki je ustavila dotok proda, Sava Dolinka danes predvsem poglablja svojo strugo. To vodi v nastanek razmeroma nestabilne desne brežine, ki pa se vendarle ne posipa v tolikšni meri, da bi bilo Brje zaradi tega ogroženo. V veliki meri je preraščena z reziko, upoštevati je potrebno varstvene usmeritve za rezišče.

Nekdanja struga reke Save Dolinke je iz obstoječe poti vse slabše opazna, ker se je med njo in potjo močno razraslo grmovje. Na primernem mestu bi ga bilo smiselno odstraniti in izboljšati pogled na nekdanjo strugo in na rezišče.

Usmeritve za upravljanje in urejanje

Tradicionalna kmetijska raba Brja je skoraj povsem opuščena, travišča in mokrišča se postopno zaraščajo. Lastniki so o režimu zavarovanega območja slabo obveščeni, kontakti med njimi in naravovarstveno službo niso vzpostavljeni. Zaradi odmaknjenosti od naselij je Brje privlačno zbirališče in taborišče različnih skupin, kar povzroča precejšnjo škodo na občutljivih habitatih. Pot je dovolj dobra, da omogoča dostop z vozili, občasna vožnja izven poti pa povzroča zelo veliko škodo na mokriščnih habitatih. Sistematično spremljanje stanja narave v Brjeh še ni vzpostavljeno. V Brjeh bi bilo treba v prvi vrsti vzpostaviti ustrezno upravljanje, za tem ozaveščanje javnosti o naravnih kvalitetah in vedenju v naravi, nazadnje pa tudi ustrezno urejanje in s tem odpiranje prostora za javnost. Upravljanje Brja je predvsem časovno zelo zahtevna naloga. Treba bi bilo vzpostaviti ustrezne kontakte z lastniki in izvajati košnjo oziroma odstranjevanje grmovja. Spremljanje kvalitete vode zahteva določene laboratorijske teste. Upravljanje z območjem bi bilo treba ustrezno predstaviti javnosti, ki jo je treba izobraževati (le tako bo Brje lahko cenila) in spodbujati k varovanju območja. Smiselnost širšega urejanja Brja je trenutno vprašljiva. Obstoječe table so bile že zelo kmalu po postavitvi polomljene in seveda obnovljene. Društvo za varstvo okolja Bled je že večkrat odstranilo smeti iz Brja, kar pomembno prispeva k zmanjševanju smetenja in bolj pozitivnemu odnosu obiskovalcev do narave.

Živalski svet

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Loeselova grezovka

(Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Loeselova grezovka (Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Grezovko uvrščamo med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Poleg luskastih listov pri dnu stebla požene še dva bleščeča suličasta zelena lista. Cveti od maja do julija. Na trikotnem steblu se odpre do deset rumeno zelenih cvetov. Suho steb-lo z vretenastimi trirobimi plodovi se lahko ohrani do naslednjega cvetenja. Iz gomolja v zemlji izraščajo kratke nerazvejane korenine. Grezovka uspeva le v posebnih rastiščnih razmerah nekaterih močvirij in prehodnih barij.

V Sloveniji je malo ustreznih biotopov, kjer bi grezovka lahko rasla. Nahajališč, kjer je bila v zadnjih letih tudi najdena, pa je pri nas manj kot dvajset. Karta prikazuje razporeditev nahajališč. Nahajališča označena z nepolnim krogcem lahko smatramo za izumrla.

Na Gorenjskem raste grezovka v Brju, pod Bregom, pri Podhomu in na Rečici. Leta 2000 je bilo na rastiščih v Brju in pod Bregom najdenih po dvanajst primerkov. Dvanajst rastlin na enem rastišču je veliko. Obenem  nam ta številka pove tudi, kako zelo zelo ogrožena in redka je ta rastlinska vrsta. Na Rečici je bil zadnjič leta 1998 najden en sam primerek, tudi pri Podhomu se vrsta pojavlja le s posameznimi rastlinami.

Loeselova grezovka je kvalifikacijska vrsta v evropskem omrežju Natura 2000. To pomeni, da je v interesu Evropske skupnosti, da zanjo določimo posebna varstvena območja. Kot posebno varstveno območje »Barje pri Zasipu – Brje« sta bili opredeljeni, pa kasneje iz političnih razlogov izbrisani, tudi rastišči v Brju in pod Bregom.

Rezika in Loeselova grezovka sta uvrščeni v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. To je seznam 342 v Sloveniji najbolj ogroženih rastlinskih vrst. Predstavljajo kar 12% naše flore.

Vrste so glede na stopnjo ogroženosti v Rdečem seznamu razvrščene v naslednje kategorije:

Ex (Extinct) – izumrla vrsta

Ex? – domnevno izumrla vrsta

E (Endangered) – prizadeta vrsta

V to skupino sodi 34 najbolj ogroženih vrst. Njihova številčnost upada. Obstaja nevarnost, da bodo izumrle, če se bodo vzroki ogrožanja nadaljevali.

V (Vulnerable) – ranljiva vrsta

Ranljive vrste so sestavni del biotopov, katerih ekološko ravnotežje je občutljivo

že na manjše človekove vplive. Z nepri-mernim poseganjem v biotop lahko te rastline posredno uničimo.

R (Rare) – redka vrsta

Rastline, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je zanesljivo v največ petih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja (velikost kvadranta je 5,8 x 5,6km; v Sloveniji je 613 kvadrantov) sodijo v skupino redkih vrst.

Viri in karte:

  • Čušin, B. et.all; 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, rastline, Biol. inštitut ZRC SAZU
  • Martinčič, A. & Sušnik, F.; 1984: Mala flora Slovenije.
  • Wraber, T. & Skoberne, P.;1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. – Varstvo narave 14-15

Viri ilustracij:

  • Dostal, J.; 1989: Nova kvetena ČSSR
  • Krejča, J. & L.Šomšak; 1988: Rastlinski svet Evrope

Pripravila Martina Kačičnik Jančar, 1997, 2004

Rastlinstvo in živalstvo Brja

Brje

Odsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostomOdsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom je eden najdaljših neokrnjenih odsekov reke Save. Na območju predvidenem za potopitev je reka uvrščena v 1.-2. razred (Kategorizacija voda – pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Uprava za varstvo narave, 1996). V ta razred se uvrščajovodotoki, ki so na obravnavanem odseku popolnoma naravni, vendar so na gorvodnem odseku ali povirjih zaznani posegi, ki vplivajo tako na morfologijo kot na spremenjene razmere oziroma spreminjanje biotopa na obravnavanem odseku.

Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji.

Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Blejskega kota. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem.

Loeselova grezovka (Liparis loeselii)V Brjih in na levem bregu Save Dolinke sta nahajališči loeselove grezovke (Liparis loeselii), ki bi bili s posegom popolnoma uničeni. Loeselova grezovka ima v Sloveniji samo devet nahajališč. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije(Wraber T., P. Skoberne, 1989) jo uvršča v kategorijo prizadetih vrst (E – endangered). V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Tudi po novih bolj natančno definiranih kategorijah ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst IUCN (1994) sodi loeselova grezovka v skupino prizadetih taksonov (EN – endangered). To pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna, vendar izumrtje glede na opisane kriterije (Č – populacija šteje manj kot 250 zrelih osebkov) grozi v bližnji prihodnosti.

Loeselova grezovka je ogrožena tudi v evropskem merilu. Uvrščena je v Dodatek I – strogo zavarovane rastlinske vrste, Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov. Direktiva EU  92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča loeselovo grezovko v Dodatek II, ki našteva vrste, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij (SAC – special areas of conservation).

Rezika (Cladium mariscus)Rezika (Cladium mariscus) raste v obeh zavarovanih povirjih, v Brjih in pri Piškovici. V Sloveniji ima okrog 17 rastišč. Rastišče v Brjih je eno največjih. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je opredeljena kot ranljiva vrsta (V – vulnerable). To pomeni vrsto, ki je sestavni del biotopov, ki so občutljivi že na manjše človekove vplive. Z neprimernim posegom v biotop lahko uničimo tudi te rastline.

Mineralna barja z reziko in vrstami zveze Caricion davaliane uvršča Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore v Dodatek I. Tu so našteti habitatni tipi, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij. Mineralna barja z reziko so opredeljena kot varstveno prioritetni habitatni tip, vendar bi bila ob zgraditvi kompenzacijskega bazena popolnoma uničena.

Celovitega kartiranja habitatnih tipov ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni, vendar pa lahko v tem območju hitro prepoznamo še naslednje habitatne tipe, ki jih Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče  favne in flore uvršča v Dodatek I in jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij:

3140  Trde oligo – mezotrofne vode z bentoško vegetacijo Chara spp.

3240  Alpske reke z obrežno vegetacijo z Salix eleagnos

6210  Polnaravni suhi travniki in grmišča na apnenčasti podlagi (Festuco – Brometalia)

7220* Lehnjakotvorni izviri

* varstveno prioritetni habitatni tip.

Brstična lilija (Lilium bulbiferum)V Brjih je nahajališče zavarovane brstične lilije (Lilium bulbiferum), ki jo je po Odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS 1976/15)prepovedano kakorkoli uničevati.

Združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris)Na bregovih Save Dolinke med Piškotarjevim mostom in sotočjem s Savo Bohinjko je razširjena združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris), ki v Sloveniji v takem obsegu ne raste nikjer drugje(Zupančič M. 1998).

Gozdnogospodarski načrti enote Bled za desetletja 1970-1980, 1981-1990, 1991-2000 gozdove tega območja zaradi njihove varovalne, hidrološke, klimatske, rekreacijske, estetske funkcije in funkcije varovanja naravne dediščine opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena, imenovane tudi Zeleni pas Bleda. Gre za gozd kot izrazito mnogonamensko naravno dobrino s pomembnimi okoljetvornimi in sociološkimi ter ne le lesnoproizvodnimi funkcijami in kot takega ga je potrebno tudi varovati.

Na prostoru načrtovanega kompenzacijskega bazena je bilo opaženih 33 vrst, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji  (Varstvo narave 1992/17)  ali pa so zavarovane zUredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS 1993/57).

Vendar pa vrednost narave ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni le v redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah ter združbah. Dolina ima zaradi izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti, raznolikosti in ohranjenosti izredno vrednost kot celota, saj se varovanje narave vse bolj premika od varovanja vrst k varovanju višjih ekoloških enot, krajin in procesov v njih. Izravnalni bazen bi uničil vse naštete kvalitete območja. Nadomestni habitati nikakor ne morejo nadomestiti kompleksnosti, raznovrstnosti in naravne dinamike tega predela.

Širše raziskave biotske raznolikosti območja niso bile opravljene. Trditev, ki se pojavlja v različnih virih, da je bila največja biotska pestrost flore in favne ugotovljena predvsem na predelu Save Dolinke med Blejskim mostom in Radovljico, je neutemeljena. Podatkov iz študije inventarizacij rastlinstva in živalstva, ki je bila narejena za to območje, ni mogoče strokovno razlagati v smislu biotske raznolikosti, ker so bili zbrani na različno velikih površinah. Povsem pa študiji manjka pomemben aspekt biotske pestrosti, to sta habitatska in genska pestrost.

Uprava  RS za varstvo narave je investitorju poslala dopis (št. spisa 350-01-08/96, 17.10.1997, Predhodni pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste s področja varstva narave) v katerem je navedeno, da: ”je izgradnja kompenzacijskega bazena za naravo na tem območju uničujoča.”

Brje po vseh teh argumentih sodijo pod zaščito NATURA  2000, aprila 2004, le nekaj dni pred oddajo predlogov v Bruselj pa jih je takratni minister Kopač izvzel skupaj z Volovjo rebrijo in delom Mure iz seznama NATURA 2000.

 

Dodatek 27.2.2013

Po večkratnih opozorilih in opominih EU je RS potrdila nova območja NATURA 2000, kamor po novem spada tudi Brje. Predlog še ni uradno potrjen, vse pripombe Savskih elektrarn na tem območju so bile s strani ZRSVN strokovno zavrnjene. Vsako zavlačevanje in ponoven izbris bi samo podaljšal neurejeno stanje na področju NATURA 2000 in EU bi poslala nove opomine in celo tožbo. Več o pripombah, mnenjih in odgovorih pa na povezavi:

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000 razgrnjen dne 29.10.2012

Rezika

(Cladium mariscus)

RANLJIVA VRSTA vrsta z rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk Slovenije

Rezika (Cladium mariscus)

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cypera-ceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5cm široki in do 2m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa ostro žagasto napiljeni. So modro-zelene barve, njihova konica pa se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od julija do avgusta. Na do 1,5m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode. Uspeva v povirnih močvirjih in ob bregovih vod. V Sloveniji je poznanih 23 nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda. Karta prikazuje razporeditev nahajališč rezike po kvadrantih srednje-evropskega florističnega kartiranja.

V Brju je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji. Ogrožena rastlina porašča tu kar nekaj arov veliko površino. Rastišče je na dnu doline, v nekdanjem mrtvem rokavu Save Dolinke. Rezika v Brju tudi cveti, kar je znak vitalnosti tega rastišča.

Povirna barja z reziko in lehnjakotvorni izviri so prednostni habitatni tip v omrežju Natura 2000. To pomeni, da mora Slovenija najboljših 80% območij, kjer se pojavljajo, opredeliti kot posebna varstvena območja. Podobna povirna mesta v Blejskem kotu so veliko manjša ali pa že prizadeta zaradi črnih gradenj in osuševanja.

Države z uničeno naravo poznajo nadomestne, umetne habitate. So pa to le preproste mlake, trstišča, sproščena nekdaj regulirana rečna obrežja. Novega lehnjakotvornega povirja ni naredil še nihče. Tudi tega, kako presaditi in ohraniti pri življenju dvanajst občutljivih orhidej, ne vemo – nadomestnih sadik ni!

Gozd v Brju – Zeleni pas Bleda

 

Miro Kapus, univ. dipl. inž. gozd.

 

 

Gozd v Brju – Zeleni pas Bleda  – trajnostni, sonaravni, okolju prijazen turizem in razvoj nasploh

 

V Zaključnem poročilu Biološke inventarizacije bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke Biološkega inštituta ZRC SAZU iz junija 1997 lahko preberemo:»Gozdno združbo rdečega bora in glot z vsemi variantami in razvojnimi fazami je treba v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju, ki smo ga raziskovali.« V Brjeh je najbolj razprostranjena in razvita. » Bodoča potopitev bi vendarle uničila zanimive biotope nizkih barij, nekaj zelo zanimivih rastišč rastlinskih vrst, zanimivih gozdnih združb in tudi drstišč nekaterih vrst rib.«

Gozd v Brjeh načrtovalci projekta Modro sožitje obravnavajo zgolj kot »manj pomembno lesno njivo«, prezrejo pa  pomembne ekološke in socialne funkcije, ki jih v krajini opravlja. Zaradi tega je po njihovem mnenju sprejemljivost poplavljenega gozda in njen vpliv na gozdarstvo ocenjen kot zmeren in ne bi nilo več nikakršnih ovir za izgradnjo izravnalnega bazena. Prezrte so predvsem varovalna, hidrološka, klimatska, pestrostna, estetska, poučna, raziskovalna, turistično-rekreacijska funkcija in funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine.

Vse te in še druge funkcije opredeljujejo gozd v Brju kot gozd s posebnim namenom in je sestavni del širšega območja Zeleni pas Bleda. Krčenje gozda za izravnalni bazen bi pomenilo zmanjšanje le tega za »12« odstotkov. Zato ne moremo več govoriti o zmernem, temveč o nesprejemljivem vplivu na gozd in okolje.

Gozdovi v Blejskem kotu okrog Blejskega jezera in širše v trikotniku Dolinka – Bohinjka imajo posebno vrednost za prebivalce in obiskovalce Bleda. Taka vsebina jim je bila priznana že vsaj sto petdeset let nazaj, od časa Riklijevega zdraviliškega turizma naprej. Sprehodi po gozdovih osamelcev okrog jezera in širši okolici so bili, poleg kopanja v hladni vodi in sončenja, sestavni del njegovega znamenitega zdravljenja z zračnimi, sončnimi in vodnimi kopelmi. Večina sprehajalnih poti, ki jih je skoraj 100 kilometrov, je prav iz teh časov. Tudi v Brje in po dolini je vodila povezava z Bledom.

V gozdnem prostoru se nahajajo številne naravne in kulturne vrednote: apnenčasti griči – osamelci, mokrišča in povirja, lehnjakotvorni izviri, habitati redkih in ogroženih rastlin in živali, stara in debela drevesa, kulturni spomeniki, Riklijeva fitnes promenada, ipd.

Gozdarji skupaj z občinskimi strokovnimi delavci pripravljamo Odlok o zelenem pasu Bleda, ki bo posredovan v sprejem občinskemu svetu na eni od jesenskih sej.

Kako pester (na majhni površini – relativno) je vegetacijski pokrov in celotni prostor nasploh tudi v naši občini, nam pove podatek, da je glavnih gozdnih združb in podzdružb več kot osemdeset. Od gozda rdečega bora in glot v Brju (450 m n.v.) do rušja s slečem, slečnikom in macesnom na zgornji gozdni meji, ki je na Lipanci (1850 m n.v.). Zračna razdalja med Brjem in Lipanco je le 15 km.

Lahko si predstavljate občutke tudi okoljsko manj zahtevnega popotnika, ki začne svoj izlet v obrečnem ambientu v Brju. Nadaljuje pot preko Blejske ravnine s prostranimi kmetijskimi površinami do z gozdom poraščenimih osamelcev okrog Blejskega jezera. Povzpne se na Blejski grad. Napreduje preko gozdnate krajine pobočja Pokljuke in se mimogrede ustavi v Pokljuški soteski. Dvigne se na plato visoke planote z obširnimi pokljuškimi smrekovimi gozdovi, ki jih prekinjajo posamične planine. Nadaljuje v svetu ruševja, gorskih travinj, melišč in skalovja na pobočjih nad Pokljuko do Lipance in zaključi s pristopom na najbližje Mrežce, kjer mu ob pogledu na Triglav, južno ostenje Rjavine in 1200 m strmo navzdol ležeče doline Krme dokončno zastane dih! In to v času dobrega pol dneva, po dobrih 25 prehojenih in prevoženih kilometrih.

Skrajni točki v »pestrostnem prerezu« torej prestavljata obrečni ambient v Brju in gorska krajina na Lipanci. Z zalitjem doline bi bil uničen ta izvirni obrečni ambient. Za blejski prostor in za celo občino Bled bi bila to pač prevelika, nedopustna izguba!

Ne s promocijo lažnih turistično- rekreativnih priložnosti, ki jih ponuja Modro sožitje, temveč z urejenim dostopom in izboljšavo in izgradnjo primerne opreme (sprehajalne poti, učna pot, table, klopi, kurišča) bi Brje in celotni »pestrostni prerez« lahko vključili v izvirno okolju prijazno turistično ponudbo Bleda in okolice.

Z referendumom  ZA zavrnitev sprejetih sprememb odloka o zavarovanju mokrišč v Brjeh in Piškovici smo, hočeš nočeš, pristali v vodah prvorazredne lokalne politike. To je čas, ko poleg temeljnih ožjih strokovnih argumentov postajajo vse pomembnejše in odločilnejše celovite strateške presoje.

Ko so pred leti vnovič oživele aktivnosti v zvezi s »sanacijo in doinstalacijo« HE Moste, so se nam  najprej postavljala vprašanja o strategiji rabe tega prostora. Prepričani smo bili, da tako grob poseg v ta prostor enostavno ne sodi. Zavedali smo se naravnih in vtkanih kulturnih vrednot, izvirnih  (ne lažnih) turističnih priložnosti in ne na koncu simbolnega pomena Prešernove »podobe raja«. Menili in upali smo, da ima vsaj približno take načrte s tem prostorom tudi nova Slovenska država. Kar potolaženi smo bili ob  spoznanju, da je ta nova država že v letu 1992 v parlamentu sprejela prostorsko strategijo razvoja, po kateri se Sava Dolinka do sotočja z Bohinjko opredeli kot naravni spomenikBled s širšo okolico pa kot poudarjeno turistično območje. Omenjena strategija naj bi predstavljala obvezno izhodišče za dolgoročno planiranje in rabo prostora.

Tu tiči tudi odgovor na lažno dilemo pri nekaterih: »Ali veljajo ključni strateški argumenti ali gre za goli populizem »amaterskih« naravovarstvenikov?!« Več kot jasno je, da bi z izgradnjo takega izravnalnega bazena, šla zadeva čez rob

Pričakovanja, da bo država spoštovala svoje lastne usmeritve, so se kmalu izkazala kot naivna. Dokončno pa so bila izneverjena z izbrisom Brja ministra Kopača iz predloga za Naturo 2000.

Pri iskanju prepričljivih argumentov je potrebno izhajati iz nekaj temeljnih dejstev:

  1. Poplavitev Brja bi bila velika in nepopravljiva naravovarstvena napaka, kar je jasno iz prejšnjih ugotovitev;
  2. Bled z okolico je najbolj reprezentativen simbol naravne in kulturne dediščine v Sloveniji. Za občino Bled je to dejstvo temeljno razvojno – strateško izhodišče. Samo odločna enotna zavrnitev predlaganega »Modrega sožitja« bi blejske turistične delavce in (temeljnim pogojem celotnega prostora) prilagojeno gospodarstvo nasploh odrešilo pred zgodovinsko zablodo.
  3. Slovenija je država z največjo relativno biotsko raznovrstnostjo (pestrost na majhnem prostoru) in pestrostjo nasploh v Evropi, če ne na zemeljski obli. Za našo državo je to  bistvena primerjalna prednost. Naloge, ki izhajajo iz tega, so varovanje, trajnostni in sonaravni razvoj, iskanje ekonomskih učinkov višjega okoljskega standarda in sprejemljive rabe prostora, kar od nas zahteva občutljiv odnos. Ta raznovrstnost ne more biti le nadležno breme, kot se ta trenutek v pogojih podivjanega kapitalizma mnogokrat kaže, ampak nasprotno, velik izziv in priložnost za državo!

O vseh teh širših razsežnostih se snovalci projekta HE Moste neradi pogovarjajo, če pa se, gre za veliko mero podcenjevanja in cinizma!

 

Energetska moč vodnega kroga

 

Dr. Olga Urbanc Berčič, biol.

Voda, čarobna tekočina. Tekočina, ki vzdržuje  nevidni življenjski krog, ozelenjuje in oživlja zemeljsko površje. Kjer vode ni, je puščava, življenje pa pritajeno, skrito pred močnim soncem in vetrom, ki pobirata še zadnje kapljice vode. Vendar pa se tudi pusta pokrajina skoraj hipoma spremeni, ko prične deževati. Voda kot čarobna paličica prebudi nešteta semena in oživi neverjetno veliko živali. Prej izsušena pokrajina se spremeni v zelenocvetoči raj, kjer kar poka od silne življenske energije. Kako je sploh možen tak hiter preobrat? Skrivnost je v energiji, ki kot transformator preklaplja življenske procese in preko njih omogoča različne načine  prilagajanja.

Voda poganja mehanizem kroženja snovi in energije tudi v gozdu. Rastlinski orjaki, kakršni so gozdna drevesa, sooblikujejo svoje okolje in se obenem nanj prilagajajo. Ta proces je potekal dolgo, mnogo daljši čas, kot si ga človek sploh lahko predstavlja. Izoblikovali so se številni osnovni procesi, ki omogočajo življenje v gozdu in ga vzdržujejo. Vse pa je povezano z vodo. Odnos med drevesi, gozdom in vodo najlažje prepoznavamo v gozdu samem. Ko prve kapljice dežja padejo iz oblakov, se ujamejo v drevesnih krošnjah. Drevesni listi so prvi  deležni te čudotvorne življenjske mane. Dežne kapljice zdrsnejo po listih, jih sperejo in osvežijo, se potočijo dalje po vejah in dosežejo deblo. Tu so našli svoj življenski prostor lišaji in mahovi, ki živijo v sožitju z drevesi. Njihove celice željno srkajo vodo, izsušene blazinice spet zaživijo. Dežja je vedno več in ko se z vodo napojijo zgornje plasti gozdne vegetacije, vodne kaplice, združene v srebrne potočke, dosežejo gozdna tla. Tu je veliko porabnikov vode, največji pa so drevesa sama, ki do sedaj še niso prišla na vrsto, da se odžejajo. Gozdna tla so debela in bogato prepredena z mrežo korenin in mikroskopsko drobnih hif, s katerimi glive stopajo v sožitje z drevesi. Koreninska plast vsrkava vodo kot goba, vedno pripravljena za nove pošiljke dežja.

Si lahko predstavljate, koliko vode dnevno porabi ena sama odrasla, gosto olistana bukev? Na desetine litrov, saj korenine preko dneva ves čas srkajo vodo in jo dovajajo v liste, od koder prehaja skozi odprte listne reže nazaj v ozračje. Več je vode v tleh, več se je vrača v ozračje. To kroženje vode omogoča življenje rastlinam, živalim in ljudem. V suši, ko dolgo ni dežja, se sprožijo mehanizmi, ki upočasnijo in zmanjšajo izhlapevanje. Takrat se tudi življenski ritem upočasni.

Tudi gozdni potoček doživlja te spremembe. S stopnjevanjem suše postaja  struga izrazitejša, saj je vode v njej čedalje manj, prej zakrita bregova golo štrlita vsaksebi. Voda se pretaka le še po dnu in zastaja v kotanjah ter za zajezitvami, kjer so si našle zatočišče vodne živali. Vendar se jim obetajo slabi časi. Žuborenje potočka zamira, kot zamira življenjska sila, ki jo drugače tako močno čutimo v deževnem gozdu, ko pod prvimi kapljicami dežja celo listi zazvenijo, potoček postaja glasnejši, zažubori, presušena tla hlastno srkajo. Življenje se vrača v gozd in v pokrajino.

Za gozdove radi rečemo, da so pljuča planeta. In ko dihamo z drevesi, postanemo tudi mi del tega življenjskega toka. Toka, ki je eno samo veselje, ena sama radost. Tako kot je v žuborenju potočka ena sama ljubezen. Ljubezen, ki daje smisel življenju in bivanju. Voda je ljubezen, zato je tako dragocena. Ko jo imamo dovolj, se njene vrednosti ne zavedamo, ko jo primanjkuje, je dragocena in nenadomestljiva. Posegati v kroženje vode brez zavedanja pomena teh procesov je uničujoče za življenje nasploh.

Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?

 

Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.

Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.

Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.

Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.

Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Rastlinski svet

Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.

Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).

Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.

Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!

Živalski svet

Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.

 

 

Jezero – povirje – povirno barje – reka

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

Začelo se je skoraj dvajset tisoč let nazaj, v dobi pred zadnjo poledenitvijo. Blejsko jezero je bilo precej večje kot danes. Segalo je od Zasipa do Radovljice. Na dnu jezera se je nalagala jezerska kreda, ki jo danes najdemo ponekod tudi v petdeset metrov debelih plasteh. Sava Dolinka je zaradi bohinjskega ledenika premaknila svoj tok proti severu in v ledeniški material vrezala sotesko pri Mostah.

Danes voda iz jezera skozi plasti jezerske krede pronica proti dolinam obeh Sav. Tako nasičena z apnencem ob stiku s površjem odlaga lehnjak. Blejski lehnjak nosi v sebi geološki spomin in ne nastaja zaradi fotosinteze vodnih mahov kot lehnjak drugod po Sloveniji. Zato so lehnjako tvorna slapišča v Brju tako slikovita. Lehnjakove strukture so odprte, nezaraščene. Opazimo lahko, kako se tanka kamnita prevleka nalaga na suhe vejice in liste, ki padejo v vodo.

Lehnjakotvorna voda ima posebne lastnosti. Je bazična in obenem zelo revna s hranilnimi snovmi. Ko se ob dnu pobočja razlije po uravnanem svetu, ustvari posebne življenjske pogoje. Mesojede mastnice se v tem revnem okolju znajdejo z lovljenjem mušic v drobne lepljive kapljice na površini listov. Nekatere rastline, kot recimo loeselova grezovka in rezika, so se na ekstremne razmere tako natančno prilagodile, da ne morejo živeti nikjer drugje. In ker je povirnih barij malo, orhideje pa se nikdar ne pojavljajo prav množično, lahko grezovke v Brju kar preštejemo. Julija 2004 je bilo na levem bregu Save Dolinke devetnajst grezovk, dvanajst cvetočih.

Ljudje poskušamo marsikaj, tudi ustvarjati naravo. Včasih nam tudi kar dobro uspe. Navodila, kako narediti vrtno mlako, lahko kupite v trgovini. Kljub še tako popolnemu izgledu naših kreacij pa te so in tudi vedno bodo le ponaredki. Nikdar ne bomo zmogli v vse te nadomestne strukture vdelati zgodovinskega spomina, geoloških procesov, ki so oblikovali današnjo podobo površja. In nikdar ne bomo zmogli vanje naseliti vse množice živih bitij, predvsem tistih malih pajkcev, žuželk, gliv in bakterij, ki z zapleteno mrežo medsebojnih prehrambenih povezav delajo naravo in prostor, v katerem živimo ljudje, popoln.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv