Archive for the ‘Brje’ Category

Lehnjakotvorni izviri v Brju in Brejah

[nggallery id=9 thumbnail=yes]

Leaflet on the natural values of the River Sava Dolinka Valley

 

Committee for saving the Sava Dolinka River

 
Established in January 1999
Members: 1500
 
Leaflet on the natural values of the River Sava Dolinka Valley
(translated in english for the Ramsar's Convention meeting, Bled , oct. 2001)
 
 
 

Just above its confluence with the river Sava Bohinjka, the river Sava Dolinka had excavated a valley in a moraine of  Bohinj glacier, closed from both sides. Still today there is neither a highway nor a railway leading through it. A vigorous and torrential river had separated a slightly undulated landscape of Bled from a flat land beneath the Stol mountain. A separation is just an appearance, as the river created and deepened, running through a lake sediment and glacier alluvium, the new relationships. Things which are elsewhere hidden under the surface, here become visible again. In a long period of time and space the river created a valley, which restores the echo of the river's name: Sava Dolinka. A dull buzz from the valley leads to the river and guides deeper beyond the traps of civilization into the earthly layers to become one with the nature itself.

 
Bled is realy a kind of nook: on the north it is closed by Mežakla and Hom hills, on the west there is the natural obstacle of  the Pokljuka plateau and the mountain of Triglav and on the south there is Jelovica plateau. A chain of high mountains and plateaus is broken on east, where the valley mornings the sun. The valley of Sava Dolinka is a gap between inhale and exhale of days and nights, which renders us to see space in all its freedom, simplicity and variety. Right here, between Vrba and Bled is a place, which represnets the essence of our's and our poet Prešeren's likeness of  paradise. Let it take its course!
 
In the middle of the fields, between settlements Dobe, Gmajna, and Zasip, behind the dense forest edge above Dobravci, a special world, a real oasis of untouched nature is opened to the visitor.  From the steep road following tightly the slope, descending toward the stream of buzzy river, now and than a contour of tall red pine trees could be seen from the bottom of the valley, covered by the bright green of beech, white beech and hazel trees.  This special atmosphere is intensified by the play of sun rays which now and than succeed to reach ground through the dense vegetation. Various birds sing their songs, among them black birds, titmouses, common chiffchaffs and song thrushes, the best singers. With every step we enter deeper  in the valley and its earthy history. Agglomerates of  sand and stones of different forms are seen emerging from the ground vegetation like the remnants of ancient ruins which were brought here by the glacial  and uncovered  by the river itself. It can still be seen the creativness of both, the power of glacier and the force of water. The first one grinds and transports, the last one polishes and carries further. But it remains what has been created here.
 
Sava dolinkaFrom the road at the bottom of the valley the view is opened of the peak of the mountain Stol with the Golica ridge. An attentive visitor is able to notice a trace of an old river-bed along the road. On the other side, if  he is curious enough, he could find out that at a place where the pine trees are the most abundant, a  trace of an island still exist as an evidence that the river had change its course.  Water from the springs emerging from the slopes of the valley is still filling the old river-bed and supply various wetlands. This spring-water finding a way through the alluvium of an ancient lake is saturated with limestone depositing it at a location as a travertine. Within the porous stone there is hundreads of  life forms creating cups and artificial passages gethering in a picturesque, some ten meter long golden – yellowish cascades. A vivid rock soaring before our eyes is fragile like a lace therefore just one false step can destroy  that masterpiece of centuries. Here we are sharing an experience of  the vulnerability of life compared with the fragile rock which is carrying only a bit of  it. These are the last travertine cascades preserved in the region of Gorenjska. The area with the name  B’rje which means wetland,  hides-some exceptional and rare plants and is therefore protected as a natural monument. A stand of Saw-grass, a vulnerable plant is thieving  at the foot of a slope while a tiny Fen orchid finds an unstable moisty substrate as an ideal growing place.
 
On worm days, when the sun hits the slopes, the valley smells on the red pine trees. An association of  red pine trees and grasses (Brachypodio-Pinetum) is rare, extending mostly along the river Sava Dolinka being the most abundant and beautiful right here. The land used as a pasture in old times, has been gradually overgrown by pine trees, willows, elms, ash trees, beeches, spruces, reaching nowadays a high biotic and landscape diversity. This should be a forest of a special value, with ecological and social function being more important than economic one, taking  also in a consideration its position of a  green zone of Bled. The water sources and marshy sites which remain opened, not being overgrown by the forest are important sites for the migrating and overwintering birds as well as important ecological niches for wildlife. Woods, shrubbs, meadows, overgrown pastures, river banks, river and of course riverside wetlants are abundant mosaic of  habitats. The EU legislation pays special attention for them and ranks them among habitat types with  a priority of conservation. In such special environment rare flower and animal species are living. Loeselova grezovka (Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)
 
A tiny yellow blooming Fen orchid (Liparis loeselii) being on the Red list as an endengered species, has on the river banks of Sava Dolinka two of a few habitats in Slovenia. The Convention for protecting an European vegetation and wildlife suscribed also by Slovenija, ranks it among severe conservated species. Just a few flowers can be noticed on a small area of some square metres. The Saw grass (Cladium mariscus), a Cyperaceae with sharp cutting leafs had colonized an old river-bed. The plant is rare and in the valley there is its largest biotop.
 
Rosy flowers of Bird's – eyed primrose (Primula farinosa) which rise between dark stems of Black bog – rush (Schoenus nigricans) give a special charm to the water springs in springtime. On the more humid grounds very common are also both carnivorous plants, a Whiteflowerred  alpine butterwort (Pinguicula alpina) and a Blueflowerred common butterwort (Pinguicula vulgaris).
 
The valley of the river Sava Dolinka is a home for several endangered animal species. Half of all known amphibian species in Slovenia can be found in the stagnant water systems near the bank. Nine butterfly species that occur here are rare in the alpine region. A Common sandpiper (Actitis hypoleucos) uses river sandbank as its breeding place. Nearby, in pine crowns, two raptor species are breeding, a Black kite (Milvus migrans) and a Hobby (Falco subbuteo). The area is one of two in Slovenia where breeding of the Black kites was confirmed. Under Piškotar's bridge is the most northwestern place where huchen (Hucho hucho), the greatest predator in fresh waters of Eurasia, are spawned. In waters of the Dolinka valley also an endangered lamprey can be found.
 
A river with its banks is a very dynamic system, which changes continuously. It was mentioned in the old Franciscan cadastre that there was an island in B'rje area. Nowadays the river is still deepening its bed and sapping its banks. The dam of the HE Moste took away the river its gravel but not its power. This should be an experience  to become aware that nature is our true value, and that natural habitats are so complex that they can not be replaced by man if  destoyed.
 
An information that was inscribed in every ecosystem by thousands of years of emerging, transforming and adjusting can not be falsificate even in a modern information era. So, let's preserve and take care of already recognised and many times verified values.
 
If comes to a realisation, the project "Sanation and Enlargement of hydroelectric power plant HE Moste" with a compensation basin, is going to completely destroy a natural monument of wetland B'rje. Therefore the old hydroelectric power plant with its accumulation basin yet being in an operation for a half of a century, must be renewed. Works should be in accordance with the natural potential of this area, following a holistic concept which appreciates signage between the river and its environment as much as the condition for the maximum production of energy.
By supporting this approach the communities of Bled, Jesenice, and Žirovnica will make a step forward in a new cycle of sustainable development which is going to last.
 
The two valleys were created in Glacial. The glacier of Bohinj carried the huge amounts of a material at first, which ground and deepened the valley of the River Sava Bohinjka later on. The other glacier in the valley of Sava Dolinka was weaker, reaching only the slopes of Blejska Dobrava while the more extensive glacier of Bohinj pushed the river Sava Dolinka away, right to the very foot of the Karavanke mountains. During the warmer interglacial period, the river moved its course again toward the slopes of Mežakla.  At the end of the last glaciation the river cut its gorge of Kavčke, which was flooded for the purpose of the hydroelectric power plant in 1951.
 

Cvetje v Brju in Brejah 2

[nggallery id=8]

Cvetje v Brju in Brejah 1

[nggallery id=7]

Opis naravnih posebnosti na območju Brja, usmeritve za upravljanje in ohranjanje

Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio in Miro Kapus, univ. dipl. ing. gozd na podlagi smernic Zavoda za naravo Kranj in Zavoda za gozdove Bled

Na območju Brja se nahajajo naslednje naravne posebnosti pomembne v zvezi z upravljanjem in urejanjem:

a. lehnjakotvorni izviri
b. bazična nizka barja
c. suha travišča
d. gozd rdečega bora in skalne glote
e. rastišče loeselove grezovke
f. rastišče rezike
g. rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)
h. nekdanja struga reke Save Dolinke

a. Lehnjakotvorni izviri

sodijo med evropsko najbolj ogrožene habitatne tipe. So prednostni habitatni tip omrežja Natura 2000, kar pomeni, da je za uničenje izvira, ki je uvrščen v Naturo 2000 potrebno soglasje Evropske komisije (razen, ko gre za višje interese človekove varnosti in zdravja). Pričakujemo, da bo ob dopolnitvi Nature 2000 v Sloveniji po biogeografskih seminarjih tudi Brje razglašeno za območje Natura 2000. Lehnjakotvorni izviri pri Bledu so bili nekoč nanizani v vencu po terasah Save Dolinke in Bohinjke in nad Blejskim jezerom, vendar so v veliki meri že uničeni zaradi poselitve in paše. Lehnjakotvorni izviri v Brjeh in pri Bodeščah so še edini večji in dobro ohranjeni.

Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka. Lehnjak pri Bledu nastaja na poseben način. Voda se s med podzemnim tokom preko plasti jezerske krede nasiti z apnencem, ki se odlaga takoj, ko priteče na površje. Tako nastajajo izredno slikovita slapišča z nizkimi ponvicami in prelivi. Lehnjak se odlaga tudi na suhem listju in vejah, ki padejo v izvir. Taka oblika slapišč in način odlaganja lehnjaka je v Sloveniji poznan le pri Bledu, tako da gre za enkraten pojav v državnem merilu. Zaradi izredne krhkosti lehnjaka ima vsak poseg na najožjem območju izvira že lahko uničujoče posledice.

Dostop v bližino lehnjakotvornih izvirov brez »puščanja sledi« ni mogoč. Nekateri izviri prihajajo na plano že v useku nad potjo, voda se preliva po poti in teče naprej po pobočju. Pri urejanju poti je treba ohraniti pretok vode na obstoječem mestu. Lehnjakove strukture, ki jih ne zaliva voda namreč kmalu počrnijo in se začno zaraščati.

Lehnjakotvorni izviri so zaradi izredne slikovitost ena privlačnejših točk Brja. Krhkost lehnjaka onemogoča prost dostop. Morda bi bilo do njih mogoče speljati dvignjeno pot, iz katere ne bi bilo mogoče stopiti na izvir. Vendar je z odpiranjem dostopa k izvirom smiselno počakati.

b. Bazična nizka barja

so se razvila na terasi pod lehnjakotvornimi izviri. Voda iz izvirov se tu razliva in zastaja. Tako nastaja izjemno naravno okolje, ki je zelo revno s hranilnimi snovmi, zaradi nasičenosti z apnencem pa je bazičnega značaja. V takih posebnih razmerah uspevajo vrste, ki so nanje posebej prilagojene in praviloma redke in ogrožene.

Tudi bazična nizka barja sodijo med habitatne tipe, ki se varujejo preko omrežja Natura 2000. V Sloveniji se pojavljajo predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu. Obstoj barij je odvisen predvsem od vodnega režima. Osuševanje pospeši zaraščanje, obenem pa toliko spremeni življenjske razmere, da uspevanje tipičnih barjanskih vrst ni več mogoče. V Brjeh je bil vodni režim barja pred leti že prizadet z izgradnjo ribogojnice, ki sedaj razpada. Zaradi poglobitve odtoka z barja se je to v najbolj jugovzhodnem delu precej osušilo, čemur je v nekaj letih sledilo intenzivnejše zaraščanje.

Bazična nizka barja so ogrožena predvsem zaradi spiranja gnojil iz kmetijskih površin na terasi nad Brjem, ki so se v zadnjih letih zelo intenzivirale, zaraščanja, sprememb vodnega režima ter hoje ali celo vožnje po njih. Podatkov o spiranju gnojil iz zgornje terase še nimamo, vendar pa se na območju barja zadnja leta precej pogosteje kot prej pojavlja navadni trst, kar bi bil lahko znak za evtrofizacijo (spremenjeno stanje v vodi zaradi gnojil). Zaradi morebitnih sprememb v kemizmu vode bi bilo treba uvesti spremljanje kvalitete vode v lehnjakotvornih izvirih. Prizadevati bi si morali za ekstenzivno rabo kmetijskih površin nad Brjem. Površine barja se počasi zaraščajo. Delno zaradi spremenjenega posega v vodni režim zaradi pred leti postavljene ribogojnice, delno zato, ker so na površinah v preteklosti najverjetneje vsaj občasno pasli ali kosili. Na območju barja bi bilo treba odstranjevati lesne rastline, vendar tako, da se ostalo rastlinstvo na barju ne bi poškodovalo. Barje je bilo zadnja leta vsaj dvakrat poškodovano zaradi vožnje z motornimi vozili. Vožnja v naravnem okolju je sicer prepovedana, vendar bi jo bilo treba tudi fizično onemogočiti.

Rastlinstvo barja, med katerim je tudi loeselova grezovka, je mogoče predstaviti z izobraževalnimi tablami. Hojo po barju bi lahko omejili tako, da bi ob tabli postavili dvignjeno stojišče, ki bi bilo proti barju ograjeno. V prihodnosti bi se barje lahko predstavilo tudi iz dvignjene poti k lehnjakotvornim izvirom.

c. Suha travišča

so v preteklosti gotovo preraščala dobršen del ravnine v Brjeh. Danes zaradi opuščanja paše in košnje zelo hitro prehajajo v preplet grmišč in manjših traviščnih zaplat. Flora suhih travišč je izredno pestra in barvita ter privlačna tudi za obiskovalce. Suha travišča v Brjeh se zaradi opustitve košnje izredno hitro zaraščajo. S tem izginja tudi njihovo pestro in ogroženo rastlinstvo. Zagotoviti bi bilo treba košnjo, morda tudi že odstranjevanje grmovja.

Izredno pestro floro (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.) je mogoče predstaviti s poučnimi in opozorilnimi tablami. Morebitna oprema za obiskovalce naj bo postavljena tako, da odvrača od hoje in zadrževanja izven obstoječih poti.

d.Gozd rdečega bora in skalne glote

Sekundarni borov gozd na aluvialnih nanosih predalpskega sveta. V drevesnem sloju prevladuje rdeči bor, primešana je smreka in ostale vrste, večinoma v grmovnem sloju. Rastišče je obubožano ali degradirano in je bor zaradi svoje skromnosti konkurenčen prehrambeno zahtevnejšim iglavcem in listavcem.

Zaradi slabe rasti drevja gozdna združba nima gospodarskega pomena. Sedanji sestoji so pomembni zaradi varovalne vloge rastišča pred ujmami ( uradno razglašeni varovalni gozd ) in krajinskega izgleda.

Razvil se je na traviščih, nastalih po prenehanju stalnih in občasnih ujm ali pa po prej izkrčenem hrastovem – belogabrovem gozdu. Na teh površinah so včasih pasli živino in delno tudi kosili. S prenehanjem človekovega vpliva se površine intenzivno zaraščajo. Razvoj gre spet v smeri primarnega gozda hrasta, belega gabra in celo bukve. Gozdno združbo rdečega bora in skalne glote z vsemi variantami in razvojnimi fazami je potrebno v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je verjetno v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju (spodnji del Save Dolinke). Poleg izredno redkih rastišč zgornje gozdne združbe pa je v Brjeh možno najti še vrsto drugih pogostejših splošno razširjenih združb v predalpskem in alpskem svetu Slovenije:

- na višjeležeči terasi, kjer so že obdelovalne površine, travniki in pašniki je najti ostanke gozdov belega gabra – stadij s hrasti,
– na zaravnicah nižjih teras se mestoma pojavlja bolj ali manj ohranjena združba belaga gabra in
črnega teloha,
– ozek pas terase ob Savi Dolinki porašča vrbovje,
– strme brežine višje ležečih teras sedaj porašča rdeči bor. Sicer pa je to območje toploljubnega grmišča in gozda malega jesena in gabrovca ter bukve in gabrovca.

V Brjeh (tudi izven območja že zavarovanega mokrišča) je gozd s posebnim namenom z zelo poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, ki jih gozd v prostoru opravlja. Pestrostna – biotopska funkcija, hidrološka, estetska, poučna, raziskovalna, funkcija varovanja naravne in
kulturne dediščine, pri kakovostnem upravljanju seveda tudi turistično-rekreacijska, so najpomembnejše, ob hkratnem dejstvu, da gre za »nepomembno lesno njivo« v proizvodno ekonomskem smislu. V načrtu za gospodarjenje bo potrebno temeljito uskladiti javni in zasebni interes ter določiti obveznosti, omejitve in nadomestila za lastnike gozdov ter omejitve za javnost.

Odlok o gozdovih s posebnim namenom v občini Bled – Zeleni pas Bleda je v postopku sprejemanja.

Zaželena je sedanja raba zemljišč – obstoječi način trajnostnega sonaravnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi (gre za gozd s posebnim namenom z možnimi ukrepi – izrazito malo-površinsko gospodarjenje z dolgo proizvodno in pomladitveno dobo) je mogoč na osnovi predhodnega soglasja pristojne organizacije za varstvo narave. Krčenje gozda ni dovoljeno. Enako pogozditev travnika oziroma pašnika. Hkrati pa je potrebno preprečevati spontano zaraščanje teh površin. Ne sme se posegati v obrežno vegetacijo (redčiti, sekati, saditi). »Okoli pravno zavarovanega mokrišča je brez odločbe Zavoda za gozdove in pisnega mnenja občinske komisije prepovedana katerakoli dejavnost poseka (tudi sanitarnega), odstranitve drevnine, odlaganje začasnih deponij zemlje ali gnoja, izkopavanja in zasipanja terena (še posebej z odpadnim materialom). Pri negi gozda ob poteh je potrebno biti pozoren na drevesa posebnih oblik. Pomembna je nega vsebinsko in vertikalno bogatega gozdnega roba. Gozdna proizvodnja (gojenje,varstvo, posek, še zlasti spravilo) se izvaja pozimi (zmrznjena tla) oziroma v suhem, ko je tudi obiskovalcev manj.« Preprečevanje neskladnih, neusklajenih dejavnosti  primer dobre prakse:

Lastnik gozda je posekal drevje na pobočju iz lehnjaka, neposredno nad mokriščem. Z običajnim spravilom lesa s traktorjem, kjer bi vlačil debla preko lehnjaka in navzdol čez mokrišče, bi povzročil nepopravljivo škodo. S pravočasnim posredovanjem Društva za varstvo okolja Bled in s pomočjo ozaveščenih občanov smo les ročno spravili navzgor, stran od mokrišča. Nastali položaj na terenu smo uspešno razrešili. Ostalo pa je vprašanje vsaj minimalnega, simboličnega nadomestila lastniku za omejitev pri gospodarjenju (dodaten razrez lesa, več kala, zahtevnejše in dražje spravilo). Lastniku je pripadla skromna državna gozdarska subvencija. Državna in lokalna naravovarstvena nadomestila žal še niso urejena.

Ker je nahajališče gozdne združbe na prvi obsavski terasi in se različne razvojne faze gozda (mladovje, letvenjak, drogovnjak, debeljak, raznodobni gozd) razprostirajo neposredno ob poti, je najprimernejše mesto za postavitev informacijske table na ostrem desnem ovinku, kjer se dovozna
pot spusti po pobočju Brja v dolino.

Sicer pa je mesto za postavitev informacijske table s predstavitvijo še ostalih gozdnih združb, gozda v celoti in gozdnega prostora nasploh na samem vhodu v dolino. Posamezne gozdne združbe po potrebi lahko predstavimo z označevalnimi tablami neposredno ob poti.

e. Rastišče loeselove grezovke

Loeselova grezovka sodi med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Ima dva bleščeča suličasta lista. Cveti od maja do junija. Na steblu požene do deset majhnih, rumenkastih cvetov. Suho steblo z okroglimi vretenastimi plodovi se pogosto ohrani do naslednjega cvetenja.

Grezovka je tipična rastlina bazičnih nizkih barij. V Sloveniji je poznanih okoli dvajset nahajališč. Na Gorenjskem raste grezovka v Brjeh pod Bregom in pri Podhomu. Rastišče v Brjeh je eno močnejših, saj na njem običajno požene okoli dvajset rastlin. Obenem pa število rastlin kaže na izredno ogroženost grezovke, ki je enako kot lehnjakotvorni izviri prednostna vrsta, ki se varuje preko omrežja Natura 2000.

Zaenkrat rastišče še ni neposredno ogroženo zaradi zaraščanja. Enako kot za barje velja, da je treba fizično preprečiti dostop z motornimi v ozili v bližini in na rastišču. Rastišče bi lahko ogrozilo tudi povečano teptanje ruše zaradi obiskovanja in iskanja rastline. Iz tega razloga bi zelo hitro lahko
prišlo do nenamernega uničenja rastišča. Nabiranje že manjšega števila rastlin, bi lahko pomenilo lokalno izumrtje vrste. Ohraniti je treba obstoječi vodni režim na rastišču.

f. Rastišče rezike

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cyperaceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5 cm široki in do 2 m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa so ostro žagasto napiljeni. So modro zelene barve, njihova konica se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od junija do avgusta. Na do 1,5 m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode.

V Sloveniji je poznanih približno dvajset nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda, vendar gre pogosto le za nekaj kvadratnih metrov velike površine. V Brjeh je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji, kjer vrsta prerašča nekaj arov veliko površino. Rastišče se nahaja na dnu doline, v nekdanji strugi reke Save Dolinke. Gosti sestoji rezike tvorijo habitatni tip karbonatnih nizkih barij, ki ga Direktiva o habitatih uvršča med prednostne habitatne tipe Nature 2000.

Veliko grožnjo rezišču predstavljata potencialni dotok gnojil s kmetijskih površin na zgornji terasi in zaraščanje. Na rastišču bi bilo smiselno postopno in ob monitoringu vitalnosti rezike ter prisotnosti ostalih vrst uvesti tradicionalno rabo, to je košnjo rezišča za konjsko krmo. S tem bi preprečili počasno zaraščanje, morda pa bi košnja prispevala tudi k zmanjševanju številčnosti trsa, ki se je zadnja leta začel pojavljati med reziko. Na rastišču je treba ohranjati nespremenjen vodni režim. Vrsta je zaradi robustnega habitusa in mnogo številčnejše populacije sicer manj ogrožena zaradi ogledovanja rastišča kot loeselova grezovka, vendar pa prosta hoja po rastišču ni sprejemljiva.

Rastlina je zanimiva zaradi imena, povezanega z obliko listov, posebnosti rastišča, evropske ogroženosti in iz etnobotaničnih vidikov. Smiselna je predstavitev s samostojno tablo, obenem pa tudi zavarovanje rastišča, kot je opisano pri bazičnem nizkem barju.

g. Rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)

Brje je zelo raznoliko. Tu najdemo zelo vlažna, barjanska območja, travišča, grmišča, gozd, izvire, reko. Temu sledi tudi zelo pestra flora s številnimi ogroženimi ali zavarovanimi vrstami. Brje je del Botanično pomembnih območij Slovenije. Obiskovalce Brja po dosedanjih izkušnjah iz vodenih ogledov posebej pritegnejo prej naštete vrste. Moknati jeglič je spomladi s svojimi rožnatimi cvetovi med temno zelenimi šopi črnikastega sitovca izredno markanten. Sledijo mu belo rdečkasti cvetovi razmeroma številčne močvirnice. Kasneje pa so zanimiva predvsem travišča s številnimi orhidejami, močvirskim mečkom in posameznimi brstičnimi lilijami. Običajnega obiskovalca privlačijo predvsem rastline z velikimi, barvitimi cvetovi, ne glede na njihovo redkost ali ogroženost. Mesojeda navadna mastnica je vrsta, ki je posebej primerna za razlago ekstremnih življenjskih pogojev na barjih. Je precej pogostejša od loeselove grezovke, ima barvite cvetove, predvsem njen način dodatne prehrane pa v obiskovalcih zbudi pozornost.

Usmeritve za ohranjanja življenjskega prostora teh vrst so bile že podane pri bazičnih nizkih barjih in suhih traviščih. Vendar pa je večina od ogroženih vrst izredno slikovita in privlačna za nabiranje. V Sloveniji je razmeroma običajno, da se ne trga visokogorskega cvetja. Do izjemnih rastlin nižinskih predelov se tak odnos še ni vzpostavil v zadostni meri. Pri morebitnem načrtovanju povečanega obiska Brja je zato obiskovalce nujno treba obveščati, vzgajati, usmerjati in morda celo pasivno omejevati v gibanju, tako da bo dovolj predelov z ogroženimi vrstami ostalo nedotaknjeno.

Navadna mastnica je v Brjeh razmeroma številčna, vendar pa verjetno tudi ena najbolj zanimivih rastlin za obiskovalce. Prodaja mesojedih rastlin v cvetličarnah lahko spodbudi obiskovalce k izkopavanju in poskusom gojenja mastnic. Morebitna označitev rastline naj ne bo postavljena na mestu, kjer mastnice najbolj množično uspevajo in naj obiskovalce opozarja in odvrača od izkopavanja. V primeru označitve je treba spremljati številčnost rastline in po potrebi odstraniti oznake.

h. Nekdanja struga reke Save Dolinke

Rečna dolina v Brjeh je dovolj široka, da reki omogoča kar nekaj naravne dinamike. Franciscejski kataster tako kaže, da je bil v Brjeh nekoč rečni otok. Nekdanja rečna struga je še danes dobro vidna. Na mestu, kjer pot doseže spodnjo teraso, se začne depresija koritaste oblike, ki se vleče naprej do zadnjih lehnjakotvornih izvirov. Oblika terena še pripomore k nastanku močvirnih barjanskih površin. Zaradi zajezitve HE Moste, ki je ustavila dotok proda, Sava Dolinka danes predvsem poglablja svojo strugo. To vodi v nastanek razmeroma nestabilne desne brežine, ki pa se vendarle ne posipa v tolikšni meri, da bi bilo Brje zaradi tega ogroženo. V veliki meri je preraščena z reziko, upoštevati je potrebno varstvene usmeritve za rezišče.

Nekdanja struga reke Save Dolinke je iz obstoječe poti vse slabše opazna, ker se je med njo in potjo močno razraslo grmovje. Na primernem mestu bi ga bilo smiselno odstraniti in izboljšati pogled na nekdanjo strugo in na rezišče.

Usmeritve za upravljanje in urejanje

Tradicionalna kmetijska raba Brja je skoraj povsem opuščena, travišča in mokrišča se postopno zaraščajo. Lastniki so o režimu zavarovanega območja slabo obveščeni, kontakti med njimi in naravovarstveno službo niso vzpostavljeni. Zaradi odmaknjenosti od naselij je Brje privlačno zbirališče in taborišče različnih skupin, kar povzroča precejšnjo škodo na občutljivih habitatih. Pot je dovolj dobra, da omogoča dostop z vozili, občasna vožnja izven poti pa povzroča zelo veliko škodo na mokriščnih habitatih. Sistematično spremljanje stanja narave v Brjeh še ni vzpostavljeno. V Brjeh bi bilo treba v prvi vrsti vzpostaviti ustrezno upravljanje, za tem ozaveščanje javnosti o naravnih kvalitetah in vedenju v naravi, nazadnje pa tudi ustrezno urejanje in s tem odpiranje prostora za javnost. Upravljanje Brja je predvsem časovno zelo zahtevna naloga. Treba bi bilo vzpostaviti ustrezne kontakte z lastniki in izvajati košnjo oziroma odstranjevanje grmovja. Spremljanje kvalitete vode zahteva določene laboratorijske teste. Upravljanje z območjem bi bilo treba ustrezno predstaviti javnosti, ki jo je treba izobraževati (le tako bo Brje lahko cenila) in spodbujati k varovanju območja. Smiselnost širšega urejanja Brja je trenutno vprašljiva. Obstoječe table so bile že zelo kmalu po postavitvi polomljene in seveda obnovljene. Društvo za varstvo okolja Bled je že večkrat odstranilo smeti iz Brja, kar pomembno prispeva k zmanjševanju smetenja in bolj pozitivnemu odnosu obiskovalcev do narave.

Prošnja za donacijo


 

 

ODKUPIMO MAJHEN KOŠČEK BLEDA, REŠIMO VELIK DEL NARAVE…

 

Spoštovane prijateljice in prijatelji narave!

Iskreno se zahvaljujemo vsem dosedanjim podpornikom in donatorjem, ki so nam v tem času nakazali sredstva ali pa nam tako ali drugače pomagali.

Z vašo pomočjo smo že dvakrat, prvič leta 1999 in drugič leta 2004 celo z referendumom preprečili potopitev naravnega spomenika v Brjeh. Da se poskusi uničenja ene od najlepših in najbolje ohranjenih dolin v okolici Bleda in Vrbe ne bi vrstili v nedogled, smo se po temeljitem premisleku odločili za nakup ene od najpomembnejših parcel v osrednjem delu zavarovanega območja.

Do sedaj smo z vašo pomočjo zbrali 14.000 evrov kupnine za parcelo, za plačilo celotne kupnine pa potrebujemo še 18.000 evrov. Že letos bomo začeli s parcelo upravljati v skladu z načelom trajnosti in sonaravnosti  po tradicionalnih načinih, ki so jih kmetje v dolini v preteklosti že uporabljali in z izgradnjo informativne učne poti, ki bo namenjena domačim in tujim obiskovalcem. Na zemljišču rasteta Loeselova grezovka in Rezika, rastlini, ki se nahajata na rdečem seznamu evropskih ogroženih vrst. Lotili se bomo  čiščenja njunega življenjskega prostora z redčenjem dreves in košnjo rastlinja, ki se zarašča v mokrišče. Vsi posegi bodo potekali pod strogim nadzorstvom Zavoda za varstvo narave Kranj (Zavod).

Namen nakupa parcele je rešitev doline, varovanje in trajno upravljanje Brja. V soglasju z lastniki zemljišč in Zavodom želimo vzpostaviti učne poti skozi Brje ter predstaviti vse plasti in posebnosti naravnega bogastva doline. V nadaljevanju želimo z brvjo povezati oba bregova Save Dolinke, Bled in Vrbo, dva ključna kraja v zavesti slehernega Slovenca. S tem bi dejansko, ne samo simbolno, povezali Blejski kot pod Triglavom in Deželo pod Stolom.

Tokrat pri reševanju doline lahko spet pomagate tako, da prispevate donacijo Društvu za varstvo okolja Bled, ki jo bomo namenili izključno za nakup zemljišča in upravljanje zavarovanega območja. Lastnik zemljišča je že Društvo za varstvo okolja Bled, ki parcele po statutu društva ne more odtujiti.

Zavod nam je pripravil strokovne smernice za upravljanje s tem območjem, pridobiti pa želimo tudi skrbništvo nad dolino po Zakonu o ohranjanju narave. Izdelali smo strokovno študijo biotopa z izvedenim kartiranjem odseka Save Dolinke med Piškotarjevim (Zasip) in Blejskim mostom (Brje) in proučili možnosti sonaravnega turizma območja Blejskega kota, Jeseniške doline in Dežele od Radovljice do Žirovnice. Pripravili smo tudi dolini neškodljiv in prilagojen alternativni predlog projekta sanacije HE Moste.

Če želite podpreti prizadevanja za ohranitev Save Dolinke in Brja, lahko nakažete poljubni znesek na spodaj navedeni račun društva. Če želite biti kot donator navedeni v publikacijah in na tabli v Brjeh nam to pisno sporočite.

Z vašim prispevkom oziroma donacijo (veseli bomo vsakega prispevka, tudi 5 evrov nam pomeni veliko) lahko postanete boter, skrbnik ali idealni solastnik delčka mokrišča. To bo tako ostalo trajno ohranjeno in zavarovano za nas in prihodnje rodove, v ponos vsem ljubiteljem narave in življenja. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti zgolj kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi.

Bled je eden pomembnejših prepoznavnih simbolov Slovenije, pa tudi Evrope, zato smo člani Društva za varstvo okolja Bled zavezani k stalnemu in aktivnemu spremljanju, opazovanju in ohranjanju narave in okolja Bleda z vsemi sredstvi. Trudimo se za sprejem obeh bregov Brja v evropski sistem varovanja zaščitenih območij Natura 2000, kamor dolina zaradi svojih evropsko prepoznanih kvalitet upravičeno sodi. Na državni seznam Natura 2000 je bila že uvrščena, potem pa izbrisana. Na spisek območij, ki izpoljnjujejo pogoje za sprejem v Natura 2000 so jo ponovno uvrstili na biogeografskem seminarju EU. Na teh seminarjih strokovnjaki iz članic EU določajo območja, ki so zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna trajne ohranitve. Predlog trenutno čaka na mizi ministra za okolje RS. O tej problematiki smo v mednarodnem letu biotske raznovstnosti obvestili tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki pravi, da aktivnosti spremlja in nas v naših prizadevanjih podpira.

Prosimo, če lahko prispevate po svojih zmožnostih. Dolina in vaši vnuki vam bodo hvaležni.

 

Društvo za varstvo okolja Bled                                                 Odbor za rešitev Save Dolinke

Miro Kapus                                                                                   Janko Rožič

 

TRR: SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

BIC (S.W.I.F.T.)  GORE SI 2X

DŠ: 44541287

matična št.: 1142127

naslov:

Društvo za varstvo okolja Bled

Mlinska cesta 3

4260 BLED

 

www.zavest.net

 

 

 

 

Živalski svet

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Loeselova grezovka

(Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Loeselova grezovka (Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Grezovko uvrščamo med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Poleg luskastih listov pri dnu stebla požene še dva bleščeča suličasta zelena lista. Cveti od maja do julija. Na trikotnem steblu se odpre do deset rumeno zelenih cvetov. Suho steb-lo z vretenastimi trirobimi plodovi se lahko ohrani do naslednjega cvetenja. Iz gomolja v zemlji izraščajo kratke nerazvejane korenine. Grezovka uspeva le v posebnih rastiščnih razmerah nekaterih močvirij in prehodnih barij.

V Sloveniji je malo ustreznih biotopov, kjer bi grezovka lahko rasla. Nahajališč, kjer je bila v zadnjih letih tudi najdena, pa je pri nas manj kot dvajset. Karta prikazuje razporeditev nahajališč. Nahajališča označena z nepolnim krogcem lahko smatramo za izumrla.

Na Gorenjskem raste grezovka v Brju, pod Bregom, pri Podhomu in na Rečici. Leta 2000 je bilo na rastiščih v Brju in pod Bregom najdenih po dvanajst primerkov. Dvanajst rastlin na enem rastišču je veliko. Obenem  nam ta številka pove tudi, kako zelo zelo ogrožena in redka je ta rastlinska vrsta. Na Rečici je bil zadnjič leta 1998 najden en sam primerek, tudi pri Podhomu se vrsta pojavlja le s posameznimi rastlinami.

Loeselova grezovka je kvalifikacijska vrsta v evropskem omrežju Natura 2000. To pomeni, da je v interesu Evropske skupnosti, da zanjo določimo posebna varstvena območja. Kot posebno varstveno območje »Barje pri Zasipu – Brje« sta bili opredeljeni, pa kasneje iz političnih razlogov izbrisani, tudi rastišči v Brju in pod Bregom.

Rezika in Loeselova grezovka sta uvrščeni v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. To je seznam 342 v Sloveniji najbolj ogroženih rastlinskih vrst. Predstavljajo kar 12% naše flore.

Vrste so glede na stopnjo ogroženosti v Rdečem seznamu razvrščene v naslednje kategorije:

Ex (Extinct) – izumrla vrsta

Ex? – domnevno izumrla vrsta

E (Endangered) – prizadeta vrsta

V to skupino sodi 34 najbolj ogroženih vrst. Njihova številčnost upada. Obstaja nevarnost, da bodo izumrle, če se bodo vzroki ogrožanja nadaljevali.

V (Vulnerable) – ranljiva vrsta

Ranljive vrste so sestavni del biotopov, katerih ekološko ravnotežje je občutljivo

že na manjše človekove vplive. Z nepri-mernim poseganjem v biotop lahko te rastline posredno uničimo.

R (Rare) – redka vrsta

Rastline, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je zanesljivo v največ petih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja (velikost kvadranta je 5,8 x 5,6km; v Sloveniji je 613 kvadrantov) sodijo v skupino redkih vrst.

Viri in karte:

  • Čušin, B. et.all; 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, rastline, Biol. inštitut ZRC SAZU
  • Martinčič, A. & Sušnik, F.; 1984: Mala flora Slovenije.
  • Wraber, T. & Skoberne, P.;1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. – Varstvo narave 14-15

Viri ilustracij:

  • Dostal, J.; 1989: Nova kvetena ČSSR
  • Krejča, J. & L.Šomšak; 1988: Rastlinski svet Evrope

Pripravila Martina Kačičnik Jančar, 1997, 2004

Tiskovna konferenca na MOP 3.7.2006

Na ministrstvu za okolje in prostor je bila včeraj, 3. 7. 2006 novinarska konferenca. na njej je sodeloval minister Janez Podobnik, Drago Polak (direktor Savskih elektrarn d.o.o., Anton Koselj, direktor HE Moste, Janko Rožič, predsednik Odbora za rešitev Save Dolinke ter Daniel Magajne, projetant Odbora. HE Moste so predstavili enako različico kot lani. Brje ter nasprotni breg bi razdelili po conah*, prvo in drugo cono, kjer sta Loeselova Grezovka in Rezika bi obzidali* z nasipom*. Conacijo * je izdelal inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Po uvodnem ministrovem govoru je nastopil g. Drago Polak, ki je razložil dosedanje dogodke okoli sanacije in doinštalacije ter obrazložil odločitev o sanaciji obstoječe strojnice*. Sledil je govor g. Antona Koselja, ki je še bolj podrobno spregovoril o sedanjem stanju strojnice in prilagojenem projektu s conacijo. Zagovarjajo referendumsko voljo občanov, češ, ne bomo potopili rastišč zavarovanih rastlin, ampak jih bomo obzidali z 10m visokim nasipom. Za njim je spregovoril Janko Rožič, ki je orisal dolino ter predstavil naša stališča in projekt, tehnično plat našega projekta pa je predstavil projektant g. Daniel Magajne.

* vir: zgoščenka v gradivu za novinarje SEL d.o.o., novinarska konferenca na MOP, 3. 7. 2006

[nggallery id=1]

Predstavitev celovite prenove HE Moste

ODBOR ZA REŠITEV SAVE DOLINKE
 

PREDSTAVITEV CELOVITE PRENOVE HE MOSTE Z OHRANITVIJO DOLINE SAVE DOLINKE V PIŠKOVICI IN BRJEH PRI ZASIPU (TISKOVNA KONFERENCA 3. 7.2006)

Predlog celovite prenove HE Moste izhaja iz osnovnih načel Odbora za rešitev Save Dolinke, ki se zavzema za ohranitev naravnih vrednot med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva s simbolnim pomenom. Predlog tudi dosledno spuštuje referendumsko odločite prebivalcev Občine Bled, po kateri se ne »ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu«.

Strokovnjaki Odbora smo že od vsega začetka poudarjali, da nismo proti prenovi HE Moste, nasprotno zavzemamo se tudi za sanacijo akumulacijskega bazena, nasprotujemo pa »kompenzacijskemu« bazenu, ki bi potopil dolino Brja in uničil zavarovano območje, ki je konec koncev naravni spomenik.

ZAVAROVANJE:
Območje Brja in Piškovice je zavarovano z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled. Območje Piškovice je zavarovano z mednarodno mrežo za Evropo pomembnih naravnih vrednot Natura 2000. Naj poudarimo, da je bilo na podoben način pripravljeno tudi zavarovanje Brja, vendar je bilo tik pred oddajo seznama zavarovanih območij v Bruselj maja 2004 iz seznama izbrisano.

CELOVITA PRENOVA STARE HE MOSTE
Predlog celovite prenove HE Moste je naravnan tako, da se bo izjemna pokrajina z naravnimi vrednotami med Blejskim kotom pod Triglavom in Deželo pod Stolom skoraj v celoti ohranila, elektrarna pa tudi preživela.

A/ PRENOVA STARE HE MOSTE
V skladu z načeli trajnostnega razvoja se izkoriščajo naravne in tehnične danosti, tako da se upoštevajo kakovosti prostora in posebnosti narave ter, da hkrati noben korak dosedanjega razvoja elektrarne ni storjen v prazno. Zato se obstoječa elektrarna s utrditvijo terena in strojnice v celoti prenovi in posodobi. Vodni režim Save Dolinke je osnova za režim njenega obratovanja, za določitev razmerja med njeno pretočno in vršno energijo. Če se izkaže, da ta prenova elektrarni omogoča osnovno preživetje, naj pri tem tudi ostane.

B/ NOVA HE MOSTE
Predlog nove elektrarne s strojnico na desnem bregu Save Dolinke prenovo ne negira temveč jo logično dopolnjuje. S prestavitvijo izravnalnega bazena nižje dobimo večjo delovno višino elektrarne in s tem za primerljiv rezultat potrebujemo bistveno manjši izravnalni bazen, ki je lahko pokrit in ozelenjen. Optimalno mesto za izravnalni bazen je travnik ob cesti Bled Lesce tik pred savskim mostom, kajti s stališča naravovarstva nima izrazitih naravnih posebnosti, s stališča energetske izrabe pa leži ravno na tisti meji ko Sava po zadnjih brzicah začne izgubljati padec. Breg Save z gozdnim robom na dolžini celega okljuka ostane nedotaknjen, bližina ceste pa bistveno olajša izvedbo. Celovita prenova območja bi omogočila prenovo degradirane cone nekdanje gradbene baze na nasprotni strani ceste, postavitev mostu za kolesarsko in peš stezo ter bistvene popravke Betinske soteske vključno z ureditvijo obeh križišča na Koritno in v Lisice. S kontroliranjem biološkega minimuma skozi Piškovico in Brje ter z upočasnjenim naraščanjem vode, ki bi ga omogočil izravnalni bazen, bi se bistveno izboljšali pogoji v strugi tudi mimo Šobca in celem toku do Mavčič.

Tako posodobljena elektrarna bi lahko postala zgled za sonaravno urejanje podobnih problemov. Skupaj z naravnimi vrednotami bi lahko postala del turistične ponudbe, ki bi bila zgled za novo sožitje med civilizacijo in naravo, tehnologijo in prostorom, človekom in okoljem.

Ljubljana 3.7.2006 Odbor za rešitev Save Dolinke
Janko Rožič, predsednik

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv