Archive for the ‘Zgodovina’ Category

Kalcit s Straže na Bledu

 

…Na Mlinem ob Blejskem jezeru zavijemo južno proti vasi Selo pri Bledu. Pred vasjo se severozahodno od ceste dviguje greben Straže (642 m), ki ga gradijo drobnozrnati masivni dolomiti anizijske starosti….

Renato Vidrih, Vili Rakovc: Kalcit s Straže pri Bledu, vir: Scopolia Supplementum Leto: 2006, številka 3

arheološki zemljevid Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku

Ta idilična naravna pokrajina je bila že

zgodaj obljudena. Znani so številni sledovi
človekovega bivanja in delovanja, ki so zapisani
v plasteh arheoloških najdišč. S pridobivanjem
orne zemlje in širjenjem pašnikov
je človek kmalu začel intenzivneje posegati
tudi v okolje,…
 
 
 
 

BLED v FEVDALNEM OBDOBJU DO KONCA 18. STOLETJA_ferdo gestrin

Ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja je nastopil za blejsko ozemlje čas velikih sprememb.

Po porazu Madžarov, zlomu njihovega
gospostva na ozemlju južno od Karantanije,
ki pa vendar ni onemogočalo samostojnih oblik
življenja slovanskega prebivalstva in
utrditvi oblasti nemškega cesarstva nad vsemi
slovenskimi deželami v jugovzhodnem
alpskem prostoru se je tod dokončno zaključilo
predfevdalno obdobje in je nastopila stoletja
trajajoča doba fedalizma….

►BLED v FEVDALNEM OBDOBJU DO KONCA 18. STOLETJA_ferdo gestrin_1984

vir: Digitalna knjižnica Slovenije

Zakaj bi nezakonito ograjo okrog Vile Rog morali odstraniti?

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec., Lista za ljudi in prostor

Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da po skoraj enem letu nezakonita ograja okrog Vile Rog še vedno ni odstranjena. Poseg je v jasnem nasprotju s prostorskimi akti, ki prepovedujejo vsakršno ograjevanje kakor tudi v nasprotju z Zakonom o vodah, ki zagotavlja prost dostop do priobalnega pasu. Zato je Občina Bled vložila prijavo na ustrezne inšpekcije. Postopek se je zaradi pritožb investitorja precej zavlekel, sedaj pa se tik pred koncem žal ponovno zatika. Kronologija dogodkov:

8.12. 2006 Občina vloži prijavo na Gradbene inšpekcije v Radovljici in Kranju, na kulturni inšpektorat, v vednost tudi ZVKD in ZRSVN.

8.1. 2007 Gradbeni inšpektor z odločbo zahteva rušitev ograje do 31.3.2007

19.1. Investitor se pritoži zoper odločbo na Ministrstvo za okolje in prostor

27.2. Ministrstvo za okolje in prostor vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

 20.4. Gradbeni inšpektor ponovno izda odločbo, na katero se investitor zopet pritoži.

Preko 2000 občanov in obiskovalcev Bleda podpiše poziv Ministrstvu za okolje in prostor, naj v zadevi čim prej odloči in omogoči odstranitev nezakonite ograje.

Ministrstvo pritožbo investitorja dejansko zavrne.

24.05.2007 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, z rokom 20.06.2007 za odstranitev ograje.

Do odstranitve nezakonito zgrajene ograje še vedno ni prišlo. Po neuradnih informacijah naj bi investitor sprožil upravni spor, ki pa ne zadrži izvršbe, zato ni več ovir za rušitev. Ker ne gre zgolj za črno gradnjo, pač pa tudi za načelno vprašanje prostega dostopa do jezera in ker je ta poseg  upravičeno precej razburil tako občane Bleda kot obiskovalce, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se nezakonita ograja čim prej odstrani.

V Listi za ljudi in prostor smo zato predlagali, da občinski svet sprejme poziv Gradbenemu inšpektoratu v Radovljici, da brez odlašanja izda nalog za rušitev nezakonito postavljene ograje ins tem omogoči prosti dostop do jezera. Obenem razumemo to kot jasno zavezo Občine Bled, da ne bo »barantala« za višino ograje, ker za to tudi nima zakonske pravice. Prostorski akti so jasni in obvezujoči za vse – tudi za Občino.

Slavko Ažman

(dodatek e-uredništva 21.11.2007) Na seji občinskega sveta občine Bled 15. novembra 2007 so svetniki sprejeli sklep, da se pozove inšpektorat, naj čimprej ukrepa, občinskim službam pa prepoveduje „barantanje z investitorjem o sprejemljivi višini ograje“.

Statut Društva za varstvo okolja Bled 31. 5. 2007

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED

Mlinska 3

4260 Bled

 

STATUT

 

Statut je bil sprejet na ustanovnem zboru članov 16.februarja 1997 na Bledu in dopolnjen v skladu z odločbami Zakona o društvih (Ur.list RS št.60/95) ter predstavlja temeljni akt društva. Spremembe so bile soglasno sprejete na zboru članov 20.11. 1998 in se nanašajo na spremembo naslova društva. Statut je bil spremenjens 3.sklepom izrednega občnega zbora društva z dne 31.5.2007.

 

Splošne določbe

 

1.člen

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED (v nadaljnjem besedilu društvo) je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Deluje na območju Bleda z okolico s pravicami in dolžnostmi na podlagi tega statuta.

2.člen

 

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb.

 

3.člen

 

Sedež društva je Bled, Mlinska cesta 3.

 

4.člen

 

Društvo ima svoj žig pravokotne oblike, z imenom in sedežem društva.

 

5.člen

 

Društvo deluje v skladu z ustavo republike Slovenije, zakonodajo o varstvu okolja in neposrednimi interesi ljudi za delo in življenje v zdravem, čistem in varnem okolju.

 

6.člen

 

Društvo zastopa interese svojih članov, če v svojem okolju potrebujejo pomoč, ko se zavzemajo za pravilno in strokovno rešitev problemov varstva okolja.

 

7.člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Podatki iz dejavnosti društva so javni. Člani društva se o delu seznanjajo na rednih sestankih. Preko javnih medijev in posebnih publikacij je o delovanju društva obveščena širša javnost. Za zagotavljanje javnosti dela društva in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

 

Namen in naloge društva

 

8.člen

 

 Namen društva je:

  • varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer,
  • varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini,
  • opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor.

 

9.člen

 

Društvo opravlja naloge na naslednje načine:

  • s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
  • opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
  • izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
  • daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
  • na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor.

 

 

Varovanje območja Brje

 

9a.člen

 

Poseben namen društva je varovanje okolja, narave in kulturnih posebnosti doline Save Dolinke med Piškovico in Blejskim mostom (v nadaljnjem besedilu: območje Brje) za prihodnje rodove.

 

Območje Brje obsega zlasti nepremičnino, ki po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih predstavlja parc. št. 854, gozd 14.747,00 m2 in neplodno 600,00 m2, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je zaščitena z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Ur.list  RS, št.90/1998, 77/2000), pri čemer morebitne neskladnosti katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem ali naknadne spremembe odloka, do katerih bo prišlo po uveljavitvi te določbe statuta, ne vplivajo na naloge društva na tem območju.

 

Društvo uresniči svoj poseben namen z nakupom zemljišč na območju Brja in njihovim naknadnim gospodarjenjem skladno z določbami tega statuta.

 

9b.člen

 

Društvo gospodari z zemljišči na območju Brja s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti na tem območju ter varovanju tega območja pred slabšanjem življenjskuh razmer.

 

Drištvo kot lastnik zemljišč na območju Brja ne dovoli in ne izvaja nobene gradnje objektov, urejanja okolice in drugih posegov v prostor, razen če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • gre za poseg ali dejavnost v smislu urejanja poti in dostopov ali neposrednega varovanja naravnih in kulturnih značilnosti območja Brja,
  • s posegom ali dejavnostjo soglaša Zavod za varstvo narave,
  • če zbor članov potrdi konkretno določen poseg.

 

Društvo vsako kršitev ali sumljivo dogajanje, ki kaže na spremembe, onesnaženje, poseg v prostor ali opravljanje dejavnosti, ki niso skladne s prejšnjimi odstavki, nemudoma naznani pristojnim službam kot so občinsko redarstvo, okoljska in gradbena inšpekcija, Zavod za varstvo narave, policija in podobno.

 

9c.člen

 

Društvo zemljišč na območju Brja ne sme odtujiti ali obremeniti niti s stvarnopravnimi niti z obligacijskimi pravicami.

 

Društvo lahko zaupa upravljanje ali skrb za zemljišča ali del zemljišč organizaciji, ki se ukvarja z zaščitenimi območji, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • se s tem zagotavlja gospodarjenje z zemljišči v skladu z določbami tega statuta,
  • s tem soglaša Zavod za varstvo narave in
  • če to potrdi zbor članov društva.

 

 

Članstvo

 

10.člen

 

Člani društva pristopajo prostovoljno. S podpisom pristopne izjave posameznik izrazi željo za vstop v društvo in se zaveže plačevati članarino. Član društva lahko postane vsakdo, ki je podpisal pristopno izjavo in je njegovo članstvo podprl upravni odbor.

 

11.člen

 

Pravice članov so, da v skladu s statutom:

 

     –    sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,

     –    predlagajo stališča, sklepe in rešitve vprašanj varstva okolja in narave,

     –    so seznanjeni s programom in poslovanjem društva,

     –    uporabljajo skupne dosežke društva pri svojem delu,

     –    volijo in so izvoljeni v organe društva.

 

 

12.člen

 

Dolžnosti članov so:

  • spoštovati statut in druge akte društva,
  • varovati ugled društva,
  • aktivno sodelovati pri uresničevanju ciljev društva,
  • plačevari dogovorjeno članarino,
  • delovati v skladu z osnovnimi cilji društva.

 

 

13.člen

 

Članom, ki s svojim ravnanjem škodujejo interesom varstva okolja, se po sklepu disciplinske komisije izreče usrezen disciplinski ukrep.

 

14.člen

 

Članstvo preneha s smrtjo, z izstopom, z izključitvijo in s prenehanjem delovanja društva po sklepu občnega zbora ali z izbrisom društva iz sodnega registra.

 

 

Organi društva

 

15.člen

 

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • disciplinski odbor.

 

Mandatna doba članstva v organu je dve leti z možnostjo ponovne izvolitve.

 

16.člen

 

Volitve funkcionarjev in članov odborov društva so tajne. O vseh ostalih zadevah je glasovanje javno. Vse določitve se sprejemajo z navadno večino.

 

 

Zbor članov

 

17.člen

 

Najvišji organ društva je zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor občanov je lahko reden ali izreden.

              

18.člen

 

Naloge zbora članov so:

  • sklepanje o dnevnem redu zbora,
  • sprejemanje programa dela društva,
  • sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa društva,
  • sprejemanje statuta in sprememb statuta,
  • volitve in razrešitve članov nadzornega in disciplinskega odbora,
  • volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika, tajnika in bljagajnika društva,
  • dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
  • odločanje o vključevanju in sodelovanju društva z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dajanje konsenza na mnenja k posegom v prostor, ki jih posreduje upravni odbor,
  • odločanje o pritožbah, ki  so mu posredovane preko upravnega odbora in nadzornega odbora,
  • odločanje o prenehanju društva.

 

19.člen

 

Izredni zbor članov skliče predsednik društva najmanj sedem dni pred datumom zbora:

  • po sklepu upravnega odbora,
  • na zahtevo nadzornega odbora,
  • na zahtevo ene tretjine članov.

 

Na izrednem zboru članov se sklepa le o zadevi, za katero je bil izredni zbor sklican.

 

20.člen

 

Zbor članov je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica članov. Po enournem čakanju na sklepčnost je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj ena petina članov. Člani morajo biti o tem obveščeni.

 

 

Upravni odbor

 

21.člen

 

Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik društva in trije člani. Člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

22.člen

 

V kolikor šteje članstvo petnajst članov ali manj, so vsi člani upravnega odbora, razen treh članov, ki tvorijo nadzorni odbor.

 

23.člen

 

Upravni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik ali podpredsednik najmanj sedem dni pred sestankom.

 

24.člen

 

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. V kolikor je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloča predsednikov glas.

 

25.člen

 

Naloge upravnega odbora so:

  • skrb za izvrševanje delovnega programa društva,
  • pripravljanje predlogov aktov društva,
  • pripravljanje predlogov finančnega plana in zaključnega računa,
  • skrb za finančno in materialno poslovanje društva,
  • uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz aktov društva in nalog, ki mu jih dodatno naloži zbor članov.

 

26.člen

 

Upravni odbor je dolžan članstvo redno obveščati o svojem delu oziroma na zahtevo posameznega člana dati ustrezno pojasnilo.

 

 

Nadzorni odbor

 

27.člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana.

 

28.člen

 

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik najmanj sedem dni pred sestankom. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta navzoča najmanj dva člana ali predsednik in en član. Glasovanje , sprejemanje sklepov in obveščanje poteka na enak način kot pri upravnem odboru.

 

29.člen

 

Člani  nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Naloga nadzornega odbora je nadzor nad delovanjem in finančnim ter materialnim poslovanjem društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov.

 

    

Disciplinski odbor

 

30.člen

 

Disciplinski odbor sestavlja pet članov društva, ki ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Organ je sklepčen z glasovanjem večine.

 

31.člen

 

Disciplinski odbor vodi postopke v skladu z disciplinskim pravilnikom in izreka disciplinske ukrepe opomin, javni opomin, izključitev. O zadevi mora presoditi v roku treh mesecev.

 

32.člen

 

Disciplinski odbor lahko izključi člana:

  • če ne spoštuje statuta in drugih aktov društva,
  • če ne varuje ugleda društva,
  • če ne sodeluje pri uresničevanju ciljev društva,
  • če ne sodeluje v skladu z osnovnimi cilji društva,
  • če društvo materialno oškoduje.

 

33.člen

 

Disciplinski odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

34.člen

 

Prizadeti član ima pravico pritožbe zoper odločitev disciplinskega odbora v roku trideset dni na zbor članov, ki odloča kot drugostopenjski organ.

 

 

Predsednik društva

 

35.člen

 

Predsednika društva izvoli zbor članov za dobo dveh let.  Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

 

36.člen

 

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami doma in v tujini. Odgovoren je za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom republike Slovenije.

 

V razmerju do tretjih oseb je zastopanje društva s strani predsednika omejeno glede odtujitve in obremenitve nepremičnine parc. št. 854, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer tako, da je sleherna izjava volje društva, izražea s strani predsednika društva, veljavna le, če jo s predhodnim soglasjem za posamičen posel ali z naknadno odobritvijo potrdi zbor članov društva, ki je sklican skladno s statutom in zakonom.

 

37.člen

 

Za svoje delo je predsednik društva odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

 

 

Financiranje

 

38.člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • od dohodka iz dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev.

 

                                                                     39.člen

 

Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

     

40.člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

41.člen

 

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in podpredsednik društva.

 

42.člen

 

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi iz tega področja. Blagajnik vodi poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

43.člen

 

Društvo ima svoj račun pri Gorenjski banki.

 

 

Povezovanje društva

 

44.člen

 

Društvo se lahko povezuje z ostalimi društvi v občini Bled, Sloveniji in tujini, če to koristi njegovemu delovanju.

 

Prenehanje društva

 

45.člen

 

Društvo preneha s sklepom o prenehanju, ki ga sprejme zbor občanov, če za prenehanje glasuje dve tretjini članov. Sklep mora vsebovati ime društva s sorodno dejavnostjo, ki je ustanovljeno na podlagi zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva občine se vrnejo proračunu.

 

46.člen

 

Društvo lahko preneha po samem zakonu. Po poravnavi vseh obveznosti se  premoženje društva  prenese na Društvo ekologov Slovenije.

 

 

 

 

 

Predsednik društva: Miroslav Kapus

 

 

Tajnik društva: Miha Žvan

 

 

 

                 

                    

  •  

 

 

 

 

         

 

  •  
  •  

 

                                                

 

 

 

           

 

 

 

      

 

    

 

 

 

 

Zelenje v občini Bled, strategija ohranjanja in urejanja

 

Miro Kapus, univ.dipl.ing.gozd. 

 
Od zelenega baržunastega plašča, ki preseneti in se ob pogledu na celoten prostor naokrog vtisne svetovnemu popotniku, ko se povzpne na prepadna obzidja Blejskega gradu, preko večnamenskega gozda v prehodnem pobočju med izravnanim nižinskim delom občine in visokimi planotami Pokljuke, Mežakle in Jelovice ter platojem Jelovice, pa do gozda s posebnim pomenom na platojih Pokljuke in Mežakle z Radovno in Krmo v območju Triglavskega narodnega parka lahko najdemo le pester gozd. Nikjer na tej celotni površini blejske občine ne najdemo sledu o lesni njivi.
 
Glavna doktrinarna izhodišča, načela trajnosti, sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva in večnamenske vloge ter rabe gozdov, ostajajo nespremenjena. Takšno gospodarjenje z gozdovi predstavlja pomembno primerjalno prednost v evropskem prostoru. Zato kakšni večji popravki, ali morda celo "skandinavizacija in avstrifikacija" našega dela z gozdovi, ne pride v poštev. Po osamelcih in bolj oddaljenih hribih okrog Blejskega jezera tudi dolgoročno ne želimo velikopovršinskih šablonskih golosečnih gozdnih površin pravilnih kvadratastih oblik.
 
Kultura odnosa do gozda in obzirno ravnanje z njim postaja vse pomembnejša etična vrednota. Temelj gozdarske etike ostajata načeli: "Z vsakim posekom in posegom se mora stanje gozda izboljšati!" in "Nihče nas ne bo cenil po tem koliko kubikov bomo izkoristili v gozdu, ampak kakšen ta gozd in ta prostor nasploh bosta" Čeprav je v isti sapi potrebno ugotoviti, da je marsikje »lesne zaloge potrebno prezračiti in jim omogočiti poletnejši vitalnejši razvoj«. Preprosto rečeno: "Treba je več posekati!" Pomen lesa kot obnovljivega vira energije (biomasa) bo v prihodnosti upravičeno naraščal (pojav tople grede!). Gozd je in bo vse bolj obremenjen. Ekološki in socialni pomen se močno krepita. Ekonomska vloga gozda z lesnoproizvodno funkcijo bo nedvomno še nekaj časa zelo pomembna. Gre za nenehen poizkus povezave zdrave ekonomije, okolju prijazne tehnologije in ekologije oziroma za vrhunsko optimiranje funkcij, ki jih opravlja. Ta cilj je lahko dosežen samo pod pogojem, da je gozd zdrav ter biološko in mehansko stabilen. 
 
Velika površina gozdov (gozdnatost 74%) in precejšne površine agrarnega in urbanega zelenja skupaj (4/5 občine) so najodločilnejši krajinski element, ki predstavlja glavno zagotovilo za zdravo, varno, bogato in pestro življenje prebivalcev in obiskovalcev občine Bled. Iz varovalnega v višinah prehaja gozd v večnamenskega. Najbolj razširjen v občini je gozd s posebnim namenom, ki se okrog Blejskega jezera veže na parkovni gozd; sledijo parki, skupne zelenice, individualni vrtovi, na koncu skupine dreves, drevoredi in posamična drevesa. Sem sodi tudi zelenje, drevesa v vaseh in vaških jedrih in na strnjenih kmetijskih površinah (omejki) ter obvodna drevnina. Pomembno je, da so vse zelene površine gozdarsko, arboristično, hortikulturno celovito, trajnostno urejevane, vsaka za sebe specifično, prilagojeno . Vsak večji investitor v občini Bled bi med drugim moral prispevati tudi za urejanje zelenih površin (parkov, gozda s posebnim namenom, ipd).
 
V občini Bled je tako ali drugače »varovanih gozdov« več kot 8/10, zato je status gozda s posebnim namenom (TNP, Zeleni pas Bleda) treba izvajati celovito.
Konkretne naloge lokalne skupnosti so:
- pridobitev formalno pravnega statusa gozdov posebnega pomena v Občini Bled "Zeleni pas Bleda". Odlok je v fazi sprejemanja.
- sodelovati pri pripravi načrtov upravljanja za območja Natura 2000,
- izdelati kataster zelenih površin v naseljih občine Bled in izvesti ostala določila odloka,
- sodelovati pri izdelavi kakovostnega zakona o TNP.
- sooblikovanje posebnega sklada za naravo
 
Gozd v prostoru in njegove funkcije ter usklajevanje med različnimi uporabniki gozdov- (najvažnejši poudarki):
 
Zaraščanje opuščenih kmetijskih površin – potrebno je določiti, katere je v skrajnem slučaju smiselno prepustiti gozdu, katere pa so perspektivne za drugo rabo. Pri tem moramo slediti poudarjenemu cilju ohranjanja kulturne krajine. 
Ponori ogljikovega dvokisa – sprejemanje (absorbcija) enega najvažnejših toplogrednih plinov v gozdovih in ostalih zelenih površinah. Trženje s ponori je v državni pristojnosti, vendar bi morale biti pri tem upravičene tudi lokalne skupnosti.
Viri pitne vode – redna spremljava stanja in predvidevanje ukrepov v zvezi s to strateško dobrino na platojih Pokljuke, Mežakle, Ribenske Jelovice, v prehodnem pobočnem in nižinskem terasnem območju. Tudi tu bi pri trženju morale biti soudeležene občine.
 
Pri umeščanju novih infrastrukturnih objektov v prostor gozda je treba čim bolj izkoristiti obstoječe koridorje. Okolica vizualno motečih objektov mora biti poraščena z vertikalno strukturiranim gozdom (npr. bodoča novogradnja gozdne ceste Kupljenik – Jelovica). Pri arhitekturni zasnovi stavb naj se v največji meri upošteva les. Pri javnih cestah gre za najcelovitejšo presojo celotnega prostora in gozdnih površin znotraj njega. Dejstvo je, da v zvezi z blejskimi obvoznicami nikoli ni bilo jasnih odgovorov na celo vrsto vprašanj. Zato bi bilo nujno kljub časovni stiski vendarle poiskati optimalne rešitve. Za vzdrževanje gozdnih cest in vlak je zagotoviti zadosten obseg sredstev in zagotoviti tudi sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. V gozdnem prostoru je potrebno izvesti sanacijo peskokopov in kamnolomov, kjer le ta še ni bila izvedena. Velik problem predstavl jajo vzpostavljeni peskokopi, še posebej so številni v nižinskem delu izven gozdnega prostora, na kmetijskih površinah, ki se kasneje ponavadi zapolnijo z gradbenimi, pa tudi z nevarnimi odpadki (primer pod obrtno cono na Lisicah).
 
 
Razvoj turizma in rekreacije v gozdu mora upoštevat i omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom in obratno. Strategija razvoja gozda v prostoru, pri čemer sta pomembna tako njegova prostorska ureditev kot način gospodarjenja, mora biti neposredno povezana s strategijo razvoja turizma in rekreacije. Konkretno mislim na dodatno obnovo »Riklijevih stez«, fitnes promenade, ureditev učnih poti ipd. Komunalna opremljenost naselij z vikend hišami in posamičnimi vikendi je še precej pomanjkljiva.
 
 Nekateri skupni razvojni programi kmetij in podeželja so v preteklosti izpadli (Slamniki) . Poleg posebnih programov je treba oblikovati skupni program graditve in vzdrževanja nujnih infrastrukturnih objektov.
 
 
(predlog strategije je pripravljen za območje
sedanje blejske občine, še preden je prišlo do
slabo premišljene delitve)

Naj bo Bled naš ponos

 

Gerhard Drese, vitez Oranje Nassau

Sem Nizozemec in živim s svojo ženo Slovenko na Bledu, zadnja leta na Koritnem. Do leta 1994 sem kot zobozdravnik delal na Nizozemskem. Poleg svojega dela sem opravljal več funkcij na socialnem in kulturnem področju, bil se član nadzornega sveta domov za starejše občane in ustanovitelj prve zobne ambulante za predšolske otroke na Nizozemskem. Za moje življenjsko delo sem bil odlikovan z znakom Vitez Oranje Nassau, ki ga daje kraljica zaslužnim državljanom. Že 30 let sem član Rotary kluba na Nizozemskem,  zdaj pa tudi častni član Rotary kluba Ljubljana. Živeti na tem prelepem Bledu je čudovito, vendar so stvari, ki mi ležijo na duši in bi jih rad povedal. Zdi se mi, da bi bilo potrebno veliko več narediti za pozitiven razvoj Bleda. Levo in desno slišim, da se veliko projektov in dogodkov ni realiziralo zaradi načrtnih nasprotovanj, veliko je bilo tudi netransparentnega. Zato od srca podpiram Listo za ljudi in prostor, ki s svojim entuzijazmom in poštenostjo poskuša, da bi se Bled, ki ga imamo radi, razvijal v miren, lep in predvsem naravi naklonjen kraj, ki ga obiskujejo ljudje iz vseh kontinentov sveta.

Prostorska problematika zaselkov Želeče in Zagorice

 

Srečo Kunčič, stanovalec Želeč

 

Glede na to, da sem na Bledu preživel več kot pol stoletja, je prav, da v tem časovnem okviru osvetlim urbanizacijo prostora, ki obsega naselje Želeče in Zagorice. Pred 50 leti se je večina prebivalcev v Želečah in Zagoricah preživljala s kmetijstvom in turizmom, oddajanjem sob v poletnih mesecih, moški pa so se poleg obdelovanja zemlje ukvarjali tudi s kočijaštvom. Obe naselji sta bili takrat tipični gorenjski vasici, Želeče pa so se prostorsko delile na Velike in Male. Prebivalci in predvsem otroci so se družili na treh trgih v središču in na obrobju obeh vasi. Med naseljema se je rastezal Mayerjev vrt s prečudovitim drevjem in sadovnjakom. Zaselka je s centrom Bleda povezovala makadamska cesta, obdana z ogromnimi platanami, ki so v poletni vročini nudile debelo senco, ne samo domačinom, temveč tudi drugim obiskovalcem Bleda. Ta zeleni del je naravno povezoval jezersko obalo z gozdom na Straži.

Orientacija blejskega turizma na masovnost je konec 60. let narekovala izgradnjo večjih hotelskih objektov, (Garni hotel Kompas, hotel Golf, depandansa Savica) ki so se glede na lastninska razmerja najlaže umestila v ta prečudoviti park. Kot v posmeh in opomin so od tedanjega parka ostali le posamezni primerki visokoraslih bukev, hrastov in platan, večino zelenic pa je prekril asfalt.

V naselju Želeče je mogočen hotel v obliki kocke zastrl pogled proti Karavankam in Kamniškim Alpam, večino hiš pa je prikrajšal za jutranje sonce. Njegova oblika in velikost nista degradirala le vasi Želeče, temveč je hotel vzel oz. bistveno zmanjšal dominantnost blejskemu gradu, ki je do tedaj obvladoval jezersko površino. Z več ali manj ponesrečeni dozidavami navedenih objektov in krčenjem zelenih površin je njihova nepravilna umestitev v Prešernovo “rajsko okolje” vedno bolj moteča.

Minila so leta, življenje se je spremenilo.  V Želečah so postopoma ugasnile skoraj vse kmetije, le Zagorice so obdržale svojo ruralno podobo. Izhlapel je tudi masovni turizem, podobno kot jezerski led v nekdanji ledenici sredi Mayerjevega vrta. Ostali so le betonski kolosi s kapacitetami, ki stroškovno ne prenesejo nizke povprečne letne zasedenosti.

Prišli so novi lastniki, ki so stavili na razvoj wellnes in kongresnega turizma. Pod krinko, da Bled ne prenese in ne zasluži masovnega turizma, so padla zadnja drevesa pred hotelom Golf, z namenom, da se na 2000 m2 na novo pozida površina, ki bo omogočila kopanje 700 kopalcem dnevno in konferenčno dvorano s 300 sedeži. Investitor pravi, da pri tem ne gre za nikakršno povečanje kapacitet hotela, zato po njegovem obstoječe parkirišče več kot zadošča. Tem trditvam je nekritično sledila tudi občina, ki je zato sokriva, da sedaj gostje in  zaposleni parkirajo po zelenih površinah ob Cankarjevi in Želeški cesti. Hotel želi z novo ponudbo dvigniti kakovostno raven, hkrati pa ne upošteva znanega dejstva, da koristniki visokih turističnih storitev praviloma ne želijo deliti uslug z zunanjimi gosti.

Hotela Golf in Kompas, ki sta v različni lasti, sta najprej načrtovala skupne vodne površine, nazadnje pa sta se odločila, da zgradita vsak svoj bazen in pozidata še tisto malo zelenih površin, ki so preostale ob jezerskem bregu. V takih dejanjih se izkazuje nepovezanost in neusklajenost poslovnih politik gospodarskih subjektov in odsotnost občinske razvojne vizije. To je žal postala osnovna značilnost Bleda.

Obe naselji živita svoje življenje, brez nekdanje medsebojne povezanosti. Želeče so postale del Bleda, ki se po čudni inerciji stalno poziduje, redke zelenice pa se umikajo neurejenim parkiriščem brez lovilcev olj in nadzora.

Zagorice, predvsem njen najstarejši del, umirajo, saj ga Občina ni sposobna revitalizirati in vključiti v turistično ponudbo, kot npr. pridelovanje ekološke hrane za hotele, prikaz kmečkih opravil (ličkanje, stiskanje mošta, zato je npr. primerna kmetija Danej, itd.) do prikazovanja starih obrti (sedlarski muzej pri »Matizelnu«) in tipične gorenjske arhitekture, kot npr. rojstna hiša Blaža Kumerdeja in »Andrejeva« domačija.

Dolžan sem opozoriti na aktualne probleme, ki so jih izrazili sokrajani: ureditev pločnikov za pešce in steze za kolesarje od obeh naselij do jezera in v smeri Ribna, zmanjšanje hrupa zaradi gibajočega prometa in parkirišč ter hrupa, ki ga v zimskem času ponoči povzročajo topovi za sneg, znižanje nivoja ceste v Zagoricah in ureditev križišča Ribno  Ljubljanska cesta, omejitev pozidave Zagoric in ohranitev najrodovitnejše zemlje na jugovzhodni strani naselja, omejitev pozidave Želeč pod obronki Straže in prometa skozi naselje, predvsem v nočnih in jutranjih urah, in ureditev ceste do žičnice na Stražo, zatravitev parkirišč pred hoteloma Golf in Kompas  izgradnja podzemskih garaž, odstranitev divjih parkirišč z Ulice narodnih herojev in hrupa v nočnem času, sankcionirati neupoštevanje prometnih znakov, vožnjo z motornimi vozili po cesti za depandanso Trst, revitalizirati vaško jedro Zagoric, urediti obstoječe kmetije in obnova kapelice, fizično preprečiti parkiranje na Cankarjevi cesti, na novo asfaltirati vse ceste, ki so jih poškodovali izvajalci plinovoda in izboljšati ogrevanje večjih objektov in čimbolj zmanjšati onesnaževanje zraka.

Človek ob vsem tem dobi vtis, da se finančno obubožana občina nekritično veseli vsake investicije v turistično infrastrukturo, ob tem pa ne postavlja skoraj nobenih pogojev, ki bi jih moral upoštevati investitor, ali pa ne poskrbi za njihovo izvajanje. S kršitvijo lastnih dokumentov in odlokov, ki temeljijo na zaščiti jezerske obale in ob neupo-števanju enkratnega naravnega okolja, ignorirajo lastne akte, kot npr. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled. Ta določa v poglavju 3, da so skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Bled predvsem zmanjšanje obremenitev Blejskega jezera in izboljšanje prometnih razmer. Pristojni občinski organi prav tako ne upoštevajo prostorsko ureditvenih pogojev za središče Bleda, ki so bili sprejeti predvsem z namenom, da se zavaruje enkratno naravno okolje in prepreči dodatne pozidave površin v neposredni bližini jezera. Kršitev odločb o varstvu okolja in zakona o urejanju okolja, ki se nanašajo na zaščito narave, naj niti ne omenjam.

V svetovno razpoznavni biser umeščajo različne objekte na podlagi ozkih interesov posameznikov, kar legalizirajo s stalnimi spremembami lokalnih predpisov. Na ta način prostor namenoma urejajo parcialno, prepogosto le s PUP in Prostorskim redom, ki premalo upoštevata prostorske kvalitete in s tem omogočata pojavljanje mešanih dejavnosti ter nered v komunalnem in prometnem smislu.

Lahko bi celo trdili, da razvojne strategije oziroma celostnega prostorskega plana na Bledu ni, oziroma, da si ga občinska uprava zaradi opisanega načina dela niti ne želi. Predstavniki ljudstva v občinskem svetu dvigujejo roke in vzne-seno lobirajo za vsak projekt, ki naj bi zagotovil povečanje turističnih kapacitet, ob tem pa investitorju ne določijo nobenih pogojev, ki bi se nanašali na izboljšanje prometa in parkovne ureditve kraja.

Zgradijo npr. hotel, obračališče za avtobuse pa postane kar javna cesta. Dodatna parkirišča niso pod zemljo, temveč uničijo park. Novozgrajeni hoteli zaradi nesprejetih normativov še vedno uporabljajo zastarele metode ogrevanja na olje in s tem onesnažujejo širšo okolico.

Na Straži, ki je zaščiten naravni spomenik, se zgradijo športni objekti in koča, izvajalec pa odveč-ni material in smeti enostavno odrine na rob gozda.

Občina celo ob prodaji svojih objektov, kot so prestižne vile, investitorju dovoli, da uniči stoletno naravno okolje (samo upati je, da se kaj podobnega ne bo zgodilo s prodajo ene najlepših hiš na Bledu, vile Vintgar).

Nepovezanost gospodarskih organizacij, institucij in pomanjkanje občinske razvojne vizije se ob neučinkoviti upravi in spečih inšpekcijskih službah tako odraža tudi v neurejeni pozidavi prostora. Ta je iz Bleda, posebno ob višku turistične sezone, naredila nevrotično mestece, ki se duši v motornem prometu in v katerem ni prostora za pešce, kolesarje in invalide.

Blejski prostor sam po sebi narekuje podrobno in interdisciplinarno naravnano razvojno strategijo, ki bo uskladila različne gospodarske, socialne, ekonomske, okoljevarstvene in druge interese, naselja v občini pa kvalitetne urbanistične zasnove in dobre lokacijske načrte, ki bodo detajlno precizirali vse elemente pozidave.

 

 

V čigavem interesu je pogrevanje načrtov o poslovno-obrtni coni v Spodnjih Gorjah

 

Mag. Špela Remec Rekar, univ. dipl. biol.

Občinski svet je pri sprejemanju osnutkov dolgoročnih prostorskih sprememb v občini Bled podprl tudi širitev in izgradnjo poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah. Ne nameravam razpravljati o razlogih, ki so botrovali dejstvu, da je sporen projekt iz leta 1994 ponovno aktualen, čeprav je očitno, da gre pri tem za interese posameznikov, ki želijo v najbolj občutljivem delu pojezerja Blejskega jezera kovati svoje dobičke. Osnovni namen prispevka je ponovno opozoriti na posebnosti tega prostora in na nesprejemljivost poseganja vanj.

Območje, ki je predlagano za ureditev poslovne cone (LN) Spodnje Gorje, v velikosti 8400 m2, leži za železniško progo Jesenice Nova Gorica, nad obratom LIP-a. Gre za ožje prispevno območje Blejskega jezera, kjer se zbirajo vode, ki pod progo poniknejo in se na umetni razvodnici za LIP-om kot potok Mišca usmerijo v Blejsko jezero. Načrtovani poseg neposredno ogroža izvir, ki v Mišco, ki je največji površinski pritok Blejskega jezera, prispeva največ vode. V zadnjem letu je izvir ogrožen tudi zaradi intenzivnega pašništva, ki je eden izmed glavnih virov onesnaženja vode s hranilnimi snovmi. Močvirna vegetacija ob izviru je uničena in izvir »zasut« s smetmi, kar kaže na izredno neprimeren odnos do narave in naravnih virov. 

Mišca v Blejsko jezero prispeva povprečno 4.7 mio. m3 vode na leto, kar je približno petino vse vode v Blejskem jezeru, zato vpliv Mišce na kakovost Blejskega jezera nikakor ni zanemarljiv. Žal kakovost Mišce ni vedno taka, kot bi si jo želeli. V jezero že zdaj, brez dodatnih pritiskov in virov onesnaženja, prinaša preveč fosforjevih in dušikovih spojin, ki povzročajo nezaželjeno, povečano rast planktonskih alg oz. »cvetenje jezera«. Analize sedimenta pred iztokom v jezero so pokazale, da se v Mišco iztekajo tudi nekatere snovi, predvsem težke kovine, ki zastrupljajo vodno okolje. Dodatni posegi oziroma obremenitve občutljivega obvodnega prostora, ki jih prinaša urbanizacija, bi kakovost Mišce še poslabšala. Vsakršna pozidava, ne glede na namembnost, bi vplivala tudi na spremembe vodnega režima, ta pa predvsem na zmanjšano količino vode v izviru in Mišci. Za Blejsko jezero, ki mu kronično primanjkuje vode, je vsak hidrološki primanjkljaj pomemben. Z izgradnjo natege se je povečal iztok iz jezera, pritoki, ki napajajo Blejsko jezero, pa so vedno manj vodnati in nekateri zaradi onesnaženja speljani v kanalizacijo, zato je Blejsko jezero povsem odvisno od umetnega dotoka Radovne, ki pa nima neskončnih zalog vode. Že zdaj je zaradi zagotavljanja biološkega minimuma v naravni strugi Radovne ob suši potrebno zmanjšati količino odvzete vode za jezero, ki v povprečju znaša 0.4 m3/s .

Projekt izgradnje poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah ogroža kar dva naravna vodna vira: izvirni krak Mišce in Blejsko jezero. Odločitev svetnikov, ki so podprli predlog o izgradnji, zato ni v skladu s trajnostnim in sonaravnim razvojem občutljivega pojezerja Blejskega jezera, ki ga podpira Evropska skupnost, in ni v skladu s širšim družbenim interesom, ki so ga svetniki dolžni podpreti.

Obrtno cono imamo na Lisicah, v Lescah in tudi drugod po Sloveniji je poslovnoobrtnih con vse več, Blejsko jezero pa je poleg Bohinjskega naše edino naravno predalpsko jezero. Načrtovana poslovno-obrtna v ožjem pojezerju Blejskega jezera ne more biti javni interes občanov, še manj pa državljanov Slovenije. Izkoristi naj se neizkoriščene objekte v okolici, občutljivo vodno zemljišče pa mora ostati nepozidano.
 

 

Predlog za uvrstitev Bleda v UNESCO naravno in kulturno dediščino

 

Po 40 letih je v junija letos na Bledu spet potekal kongres PEN, mednarodne zveze pisateljev. Poleg rednih točk kongresa so udeleženci sestavili tudi apel za zaščito kulturne krajine Bleda in njegove okolice, naslovljen na Vlado Republike Slovenije:

»Delegati zbrani na 71. kongresu mednarodnega PEN ponovno odkrivamo enkratno lepoto kulturne krajine Bleda, zato predlagamo Vladi Republike Slovenije, da Bled z njegovo okolico razglasi kot kulturno naravno dediščino in naredi vse, da bi se kot tak ohranil prihodnjim rodovom doma in po svetu. Zaradi tega naj predloži organizaciji UNESCO, da ga sprejme pod svojo zaščito.«

Pobudo je podpisalo 70 delegatov nacionalnih PEN centrov s celega sveta. Svojo podporo je zagotovila tudi predstavnica UNESCO Slovenije, ki je bila prisotna na kongresu.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv