Archive for the ‘Bled’ Category

Skladen prostorski razvoj za rast življenjskega standarda

Matevž Čelik, univ. dipl. arh.

 
Občini Bled in Gorje spadata med redko-poseljene občine, kjer je skoraj polovica prebivalstva skoncentrirana na Bledu, več kot 80 odstotkov ljudi pa živi v petih večjih naseljih: Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjski Beli. Pri bodočem prostorskem razvoju v ta naselja prednostno načrtujemo usmerjanje novih dejavnosti, za ostala naselja pa je bistvena prenova, zadovoljevanje posameznih potreb po novih stanovanjskih zmogljivostih in prepletanje primarnih kmetijskih in drugih dejavnosti s turizmom.
 
Območje občine Bled kot zaledje za preživljanje prostega časa občasno uporablja 500.000 prebivalcev Osrednjeslovenske regije in 200.000 prebivalcev Gorenjske regije. Do danes so turistični in drugi razvojni programi popolnoma prezrli potencial in pomen tega območja za lokalno gospodarstvo, ki na podlagi različnih kazalcev kaže znake stagnacije. Plače v občini Bled že močno zaostajajo za slovenskim povprečjem, dodana vrednost na zaposlenega je nizka. Turizem, ki na Bledu razpolaga z izjemnimi viri, še vedno ustvari komaj 14 odstotkov dohodka v občini.
 
Turistični razvoj je bil v zadnjih 15 letih osredotočen zgolj na središče Bleda, kjer se nahaja 65 odstotkov vseh turističnih ležišč v občini in okrog 75 odstotkov zasebnih sobodajalcev. Število turističnih prenočišč v občinah Bled in Gorje stagnira že skoraj 20 let, vzporedno s tem pa tudi druga turistična infrastruktura in urejenost krajev v občinah.
 
Število prebivalcev v občini rahlo narašča, vendar žal ne na račun rodnosti, temveč zaradi priseljevanja starejšega prebivalstva. Nadpovprečna izobrazbena struktura prebivalcev občin Bled in Gorje je slabo izkoriščena. Večina visoko izobraženih kadrov ne najde zaposlitve doma, tako da se skoraj polovica prebivalcev vozi na delo v druge občine. Takšne razmere ne obetajo veliko niti razmeroma velikemu številu študentov in dijakov v občini.
 
V občinah Bled in Gorje v eni stanovanjski enoti živi več prebivalcev kot v Sloveniji v povprečju. Ta podatek je mogoče povezati s podatki o številu zgrajenih stanovanj v preteklih letih in ugotoviti, da so mladi, ki ostajajo v občini, prisiljeni živeti v hišah svojih staršev in imajo zelo malo možnosti, da bi se povsem osamosvojili.
 
Stanovanjski fond v občini Bled je star, saj je bilo dobrih 23% stanovanjskih enot zgrajenih pred II. svetovno vojno, 55% stanovanj pa do osamosvojitve Slovenije. Delež javnih stanovanj v  stanovanjskem fondu je v občini Bled nižji od slovenskega povprečja, gradnja stanovanjskih stavb v zadnjih letih pa temelji skoraj izključno na fizičnih osebah. V zadnjih treh letih se v občini zgradi komaj dobrih 30 novih stanovanj na leto.že tako nizkega slovenskega povprečja. V Sloveniji je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih 3,47 stanovanja na 1000 prebivalcev letno, v občini Bled pa komaj 2,87 stanovanja na 1000 prebivalcev.
 
Prostorski plani, ki jih je občina sprejemala v zadnjih petnajstih letih, se niso resno soočili s temi problemi. Z novo strategijo prostorskega razvoja želimo omogočiti nastanek različnih dejavnosti, vezanih predvsem na lokalne človeške vire, in ga skladno razporediti po območjih obeh občin.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora upoštevati prostorske kvalitete in prednosti krajinskega območja s prepoznavno identiteto, ki temelji na obsežnih neposeljenih in redkoposeljenih naravnih gorskih območjih ter prepoznavnem poselitvenem vzorcu v ravninskih območjih.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora biti uravnotežena kombinacija konceptov ohranjanja in varovanja, prenove in revitalizacije ter krepitve razvoja in sodelovanja.
 
Da bi ohranili prostorske kvalitete in prednosti območja s prepoznavno identiteto, se dejavnosti usmerjajo pretežno v obstoječa območja poselitve. Pri tem je potrebno ohranjati in prenavljati kvalitetne dele naselij, ki so pomemben nosilec prostorske identitete. Stara poselitvena jedra v  bližini jezera in mestnega središča se preobražajo v dele mestnega središča, namenjenega turizmu in gostinstvu. Prenova je osredotočena v bolj kvalitetno urejanje ulic, trgov in parkovnih površin v območju teh naselij in izboljšanje ulic ter odprtega skupnega javnega prostora v novejših stanovanjskih naseljih.
 
Načrtovanje novih območij za organizirano stanovanjsko gradnjo, ki se urejajo z občinskimi lokacijskimi načrti, naj bi z dodatnimi ukrepi pripomoglo k sprostitvi potreb po novih stanovanjih.
 
Z razporejanjem različnih storitvenih dejavnosti na območju Ljubljanske in Prešernove ceste se bo zaokrožilo mestno središče na Bledu. Obenem je potrebno intenzivno vzpodbuditi razvoj in urejanje krajevnih središč v Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjskih Beli.
 
Z omogočanjem razvoja različnih dejavnosti naj bi  pripomogli k prenovi trga delovne sile v občini, zadržali izobraženo delovno silo doma in mladim omogočili zadostno število stanovanj. Vse to naj bi posledično vodilo tudi k rasti dohodka v občini.
 
Potrebe malega gospodarstva po poslovnih in proizvodnih površinah je potrebno rešiti s širitvijo proizvodno poslovnih območij na obstoječih lokacijah v Spodnjih Gorjah in na Lisicah na Bledu ter z odpiranjem možnosti za razvoj teh dejavnosti ob železniški progi na robu vojašnice na Bohinjski Beli.
 
Z razvojem športno-rekreacijske infrastrukture naj bi predvsem izboljšali možnosti za rekreacijo v zimskem času, tako za dvoransko rekreacijo kot rekreacijo na prostem. S prenovo Zatrnika naj bi Bled znova postal tudi zimsko turistično središče.
 
Zadovoljevanje državnih razvojnih ciljev na področju razvoja turizma je na področju nastanitvenih zmogljivosti potrebno najprej reševati znotraj starejših opuščenih območij hotelov in gostišč. Z namenom, da bi omrežje naselij v obeh občinah razvijali kot turistično območje, je treba del ponudbe načrtno locirati v krajih okrog Bleda. V nadalje so načrtovane tudi lokacije za nove hotelske objekte. Razvoj turizma na Mlinem, Rečici in v mestnem središču Bleda ter povezovanje prenove naselbinske in stavbne dediščine v starejših poselitvenih jedrih z razvojem manjših družinskih gostišč in hotelov, naj bi pripomoglo tako k pestrejši ponudbi nastanitev, večji privlačnosti celotnega območja obeh občin ter gospodarski in socialni krepitvi krajev v Občinah Bled in Gorje.

Branje v večernem odsevu Blejskega jezera

BEREM BEREŠ BERIMO SKUPAJ

 

PREDŠMARNI VEČER NA MLINEM

Branje v večernem odsevu Blejskega jezera

v ponedeljek, 14. avgusta 2006 ob 20. uri

Na predvečer večer velikega šmarna, ki je na Mlinem poseben praznik, bomo z vaščani in pletnarji ob jezerski obali spet brali. Prisluhnili bomo odlomkom proze in verzom naših avtorjev:

Otona Župančiča, Nika Koširja,Janeza Remica, Irene Zorko, Branka Slanovica, Sergeja Učakarja, Brine Svit, Borisa A. Novaka, Marjana Šolarja Šantovca, Antona Kocjančiča…..

Branje bomo zaključili s prijetnim druženjem ob kozarčku dobrega vina in svežem domačem kruhu.

PRISRČNO VABLJENI !

Zahvaljujemo se :

blejskim čolnarjem, gostišču Štarkl, Občini Bled in Mlinanom

MOJ Bled TVOJ Bled NAŠ Bled

Prireditev bo v primeru slabega vremena preložena.

Prostorska problematika zaselkov Želeče in Zagorice

 

Srečo Kunčič, stanovalec Želeč

 

Glede na to, da sem na Bledu preživel več kot pol stoletja, je prav, da v tem časovnem okviru osvetlim urbanizacijo prostora, ki obsega naselje Želeče in Zagorice. Pred 50 leti se je večina prebivalcev v Želečah in Zagoricah preživljala s kmetijstvom in turizmom, oddajanjem sob v poletnih mesecih, moški pa so se poleg obdelovanja zemlje ukvarjali tudi s kočijaštvom. Obe naselji sta bili takrat tipični gorenjski vasici, Želeče pa so se prostorsko delile na Velike in Male. Prebivalci in predvsem otroci so se družili na treh trgih v središču in na obrobju obeh vasi. Med naseljema se je rastezal Mayerjev vrt s prečudovitim drevjem in sadovnjakom. Zaselka je s centrom Bleda povezovala makadamska cesta, obdana z ogromnimi platanami, ki so v poletni vročini nudile debelo senco, ne samo domačinom, temveč tudi drugim obiskovalcem Bleda. Ta zeleni del je naravno povezoval jezersko obalo z gozdom na Straži.

Orientacija blejskega turizma na masovnost je konec 60. let narekovala izgradnjo večjih hotelskih objektov, (Garni hotel Kompas, hotel Golf, depandansa Savica) ki so se glede na lastninska razmerja najlaže umestila v ta prečudoviti park. Kot v posmeh in opomin so od tedanjega parka ostali le posamezni primerki visokoraslih bukev, hrastov in platan, večino zelenic pa je prekril asfalt.

V naselju Želeče je mogočen hotel v obliki kocke zastrl pogled proti Karavankam in Kamniškim Alpam, večino hiš pa je prikrajšal za jutranje sonce. Njegova oblika in velikost nista degradirala le vasi Želeče, temveč je hotel vzel oz. bistveno zmanjšal dominantnost blejskemu gradu, ki je do tedaj obvladoval jezersko površino. Z več ali manj ponesrečeni dozidavami navedenih objektov in krčenjem zelenih površin je njihova nepravilna umestitev v Prešernovo “rajsko okolje” vedno bolj moteča.

Minila so leta, življenje se je spremenilo.  V Želečah so postopoma ugasnile skoraj vse kmetije, le Zagorice so obdržale svojo ruralno podobo. Izhlapel je tudi masovni turizem, podobno kot jezerski led v nekdanji ledenici sredi Mayerjevega vrta. Ostali so le betonski kolosi s kapacitetami, ki stroškovno ne prenesejo nizke povprečne letne zasedenosti.

Prišli so novi lastniki, ki so stavili na razvoj wellnes in kongresnega turizma. Pod krinko, da Bled ne prenese in ne zasluži masovnega turizma, so padla zadnja drevesa pred hotelom Golf, z namenom, da se na 2000 m2 na novo pozida površina, ki bo omogočila kopanje 700 kopalcem dnevno in konferenčno dvorano s 300 sedeži. Investitor pravi, da pri tem ne gre za nikakršno povečanje kapacitet hotela, zato po njegovem obstoječe parkirišče več kot zadošča. Tem trditvam je nekritično sledila tudi občina, ki je zato sokriva, da sedaj gostje in  zaposleni parkirajo po zelenih površinah ob Cankarjevi in Želeški cesti. Hotel želi z novo ponudbo dvigniti kakovostno raven, hkrati pa ne upošteva znanega dejstva, da koristniki visokih turističnih storitev praviloma ne želijo deliti uslug z zunanjimi gosti.

Hotela Golf in Kompas, ki sta v različni lasti, sta najprej načrtovala skupne vodne površine, nazadnje pa sta se odločila, da zgradita vsak svoj bazen in pozidata še tisto malo zelenih površin, ki so preostale ob jezerskem bregu. V takih dejanjih se izkazuje nepovezanost in neusklajenost poslovnih politik gospodarskih subjektov in odsotnost občinske razvojne vizije. To je žal postala osnovna značilnost Bleda.

Obe naselji živita svoje življenje, brez nekdanje medsebojne povezanosti. Želeče so postale del Bleda, ki se po čudni inerciji stalno poziduje, redke zelenice pa se umikajo neurejenim parkiriščem brez lovilcev olj in nadzora.

Zagorice, predvsem njen najstarejši del, umirajo, saj ga Občina ni sposobna revitalizirati in vključiti v turistično ponudbo, kot npr. pridelovanje ekološke hrane za hotele, prikaz kmečkih opravil (ličkanje, stiskanje mošta, zato je npr. primerna kmetija Danej, itd.) do prikazovanja starih obrti (sedlarski muzej pri »Matizelnu«) in tipične gorenjske arhitekture, kot npr. rojstna hiša Blaža Kumerdeja in »Andrejeva« domačija.

Dolžan sem opozoriti na aktualne probleme, ki so jih izrazili sokrajani: ureditev pločnikov za pešce in steze za kolesarje od obeh naselij do jezera in v smeri Ribna, zmanjšanje hrupa zaradi gibajočega prometa in parkirišč ter hrupa, ki ga v zimskem času ponoči povzročajo topovi za sneg, znižanje nivoja ceste v Zagoricah in ureditev križišča Ribno  Ljubljanska cesta, omejitev pozidave Zagoric in ohranitev najrodovitnejše zemlje na jugovzhodni strani naselja, omejitev pozidave Želeč pod obronki Straže in prometa skozi naselje, predvsem v nočnih in jutranjih urah, in ureditev ceste do žičnice na Stražo, zatravitev parkirišč pred hoteloma Golf in Kompas  izgradnja podzemskih garaž, odstranitev divjih parkirišč z Ulice narodnih herojev in hrupa v nočnem času, sankcionirati neupoštevanje prometnih znakov, vožnjo z motornimi vozili po cesti za depandanso Trst, revitalizirati vaško jedro Zagoric, urediti obstoječe kmetije in obnova kapelice, fizično preprečiti parkiranje na Cankarjevi cesti, na novo asfaltirati vse ceste, ki so jih poškodovali izvajalci plinovoda in izboljšati ogrevanje večjih objektov in čimbolj zmanjšati onesnaževanje zraka.

Človek ob vsem tem dobi vtis, da se finančno obubožana občina nekritično veseli vsake investicije v turistično infrastrukturo, ob tem pa ne postavlja skoraj nobenih pogojev, ki bi jih moral upoštevati investitor, ali pa ne poskrbi za njihovo izvajanje. S kršitvijo lastnih dokumentov in odlokov, ki temeljijo na zaščiti jezerske obale in ob neupo-števanju enkratnega naravnega okolja, ignorirajo lastne akte, kot npr. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled. Ta določa v poglavju 3, da so skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Bled predvsem zmanjšanje obremenitev Blejskega jezera in izboljšanje prometnih razmer. Pristojni občinski organi prav tako ne upoštevajo prostorsko ureditvenih pogojev za središče Bleda, ki so bili sprejeti predvsem z namenom, da se zavaruje enkratno naravno okolje in prepreči dodatne pozidave površin v neposredni bližini jezera. Kršitev odločb o varstvu okolja in zakona o urejanju okolja, ki se nanašajo na zaščito narave, naj niti ne omenjam.

V svetovno razpoznavni biser umeščajo različne objekte na podlagi ozkih interesov posameznikov, kar legalizirajo s stalnimi spremembami lokalnih predpisov. Na ta način prostor namenoma urejajo parcialno, prepogosto le s PUP in Prostorskim redom, ki premalo upoštevata prostorske kvalitete in s tem omogočata pojavljanje mešanih dejavnosti ter nered v komunalnem in prometnem smislu.

Lahko bi celo trdili, da razvojne strategije oziroma celostnega prostorskega plana na Bledu ni, oziroma, da si ga občinska uprava zaradi opisanega načina dela niti ne želi. Predstavniki ljudstva v občinskem svetu dvigujejo roke in vzne-seno lobirajo za vsak projekt, ki naj bi zagotovil povečanje turističnih kapacitet, ob tem pa investitorju ne določijo nobenih pogojev, ki bi se nanašali na izboljšanje prometa in parkovne ureditve kraja.

Zgradijo npr. hotel, obračališče za avtobuse pa postane kar javna cesta. Dodatna parkirišča niso pod zemljo, temveč uničijo park. Novozgrajeni hoteli zaradi nesprejetih normativov še vedno uporabljajo zastarele metode ogrevanja na olje in s tem onesnažujejo širšo okolico.

Na Straži, ki je zaščiten naravni spomenik, se zgradijo športni objekti in koča, izvajalec pa odveč-ni material in smeti enostavno odrine na rob gozda.

Občina celo ob prodaji svojih objektov, kot so prestižne vile, investitorju dovoli, da uniči stoletno naravno okolje (samo upati je, da se kaj podobnega ne bo zgodilo s prodajo ene najlepših hiš na Bledu, vile Vintgar).

Nepovezanost gospodarskih organizacij, institucij in pomanjkanje občinske razvojne vizije se ob neučinkoviti upravi in spečih inšpekcijskih službah tako odraža tudi v neurejeni pozidavi prostora. Ta je iz Bleda, posebno ob višku turistične sezone, naredila nevrotično mestece, ki se duši v motornem prometu in v katerem ni prostora za pešce, kolesarje in invalide.

Blejski prostor sam po sebi narekuje podrobno in interdisciplinarno naravnano razvojno strategijo, ki bo uskladila različne gospodarske, socialne, ekonomske, okoljevarstvene in druge interese, naselja v občini pa kvalitetne urbanistične zasnove in dobre lokacijske načrte, ki bodo detajlno precizirali vse elemente pozidave.

 

 

V čigavem interesu je pogrevanje načrtov o poslovno-obrtni coni v Spodnjih Gorjah

 

Mag. Špela Remec Rekar, univ. dipl. biol.

Občinski svet je pri sprejemanju osnutkov dolgoročnih prostorskih sprememb v občini Bled podprl tudi širitev in izgradnjo poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah. Ne nameravam razpravljati o razlogih, ki so botrovali dejstvu, da je sporen projekt iz leta 1994 ponovno aktualen, čeprav je očitno, da gre pri tem za interese posameznikov, ki želijo v najbolj občutljivem delu pojezerja Blejskega jezera kovati svoje dobičke. Osnovni namen prispevka je ponovno opozoriti na posebnosti tega prostora in na nesprejemljivost poseganja vanj.

Območje, ki je predlagano za ureditev poslovne cone (LN) Spodnje Gorje, v velikosti 8400 m2, leži za železniško progo Jesenice Nova Gorica, nad obratom LIP-a. Gre za ožje prispevno območje Blejskega jezera, kjer se zbirajo vode, ki pod progo poniknejo in se na umetni razvodnici za LIP-om kot potok Mišca usmerijo v Blejsko jezero. Načrtovani poseg neposredno ogroža izvir, ki v Mišco, ki je največji površinski pritok Blejskega jezera, prispeva največ vode. V zadnjem letu je izvir ogrožen tudi zaradi intenzivnega pašništva, ki je eden izmed glavnih virov onesnaženja vode s hranilnimi snovmi. Močvirna vegetacija ob izviru je uničena in izvir »zasut« s smetmi, kar kaže na izredno neprimeren odnos do narave in naravnih virov. 

Mišca v Blejsko jezero prispeva povprečno 4.7 mio. m3 vode na leto, kar je približno petino vse vode v Blejskem jezeru, zato vpliv Mišce na kakovost Blejskega jezera nikakor ni zanemarljiv. Žal kakovost Mišce ni vedno taka, kot bi si jo želeli. V jezero že zdaj, brez dodatnih pritiskov in virov onesnaženja, prinaša preveč fosforjevih in dušikovih spojin, ki povzročajo nezaželjeno, povečano rast planktonskih alg oz. »cvetenje jezera«. Analize sedimenta pred iztokom v jezero so pokazale, da se v Mišco iztekajo tudi nekatere snovi, predvsem težke kovine, ki zastrupljajo vodno okolje. Dodatni posegi oziroma obremenitve občutljivega obvodnega prostora, ki jih prinaša urbanizacija, bi kakovost Mišce še poslabšala. Vsakršna pozidava, ne glede na namembnost, bi vplivala tudi na spremembe vodnega režima, ta pa predvsem na zmanjšano količino vode v izviru in Mišci. Za Blejsko jezero, ki mu kronično primanjkuje vode, je vsak hidrološki primanjkljaj pomemben. Z izgradnjo natege se je povečal iztok iz jezera, pritoki, ki napajajo Blejsko jezero, pa so vedno manj vodnati in nekateri zaradi onesnaženja speljani v kanalizacijo, zato je Blejsko jezero povsem odvisno od umetnega dotoka Radovne, ki pa nima neskončnih zalog vode. Že zdaj je zaradi zagotavljanja biološkega minimuma v naravni strugi Radovne ob suši potrebno zmanjšati količino odvzete vode za jezero, ki v povprečju znaša 0.4 m3/s .

Projekt izgradnje poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah ogroža kar dva naravna vodna vira: izvirni krak Mišce in Blejsko jezero. Odločitev svetnikov, ki so podprli predlog o izgradnji, zato ni v skladu s trajnostnim in sonaravnim razvojem občutljivega pojezerja Blejskega jezera, ki ga podpira Evropska skupnost, in ni v skladu s širšim družbenim interesom, ki so ga svetniki dolžni podpreti.

Obrtno cono imamo na Lisicah, v Lescah in tudi drugod po Sloveniji je poslovnoobrtnih con vse več, Blejsko jezero pa je poleg Bohinjskega naše edino naravno predalpsko jezero. Načrtovana poslovno-obrtna v ožjem pojezerju Blejskega jezera ne more biti javni interes občanov, še manj pa državljanov Slovenije. Izkoristi naj se neizkoriščene objekte v okolici, občutljivo vodno zemljišče pa mora ostati nepozidano.
 

 

Predlog za uvrstitev Bleda v UNESCO naravno in kulturno dediščino

 

Po 40 letih je v junija letos na Bledu spet potekal kongres PEN, mednarodne zveze pisateljev. Poleg rednih točk kongresa so udeleženci sestavili tudi apel za zaščito kulturne krajine Bleda in njegove okolice, naslovljen na Vlado Republike Slovenije:

»Delegati zbrani na 71. kongresu mednarodnega PEN ponovno odkrivamo enkratno lepoto kulturne krajine Bleda, zato predlagamo Vladi Republike Slovenije, da Bled z njegovo okolico razglasi kot kulturno naravno dediščino in naredi vse, da bi se kot tak ohranil prihodnjim rodovom doma in po svetu. Zaradi tega naj predloži organizaciji UNESCO, da ga sprejme pod svojo zaščito.«

Pobudo je podpisalo 70 delegatov nacionalnih PEN centrov s celega sveta. Svojo podporo je zagotovila tudi predstavnica UNESCO Slovenije, ki je bila prisotna na kongresu.

Na svoji zemlji

 

Za živali in rastline Save Dolinke zapisal Miha Žvan

Dobri ljudje z Bleda ste lani v začetku jeseni dokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja pri nas v dolini in ste nam z referendumom (plebiscitom) vrnili našo avtonomijo. Hvala Vam! Vsi naši predstavniki so bili izjemno veseli ob zmagi in upali smo, da je s tem napad na naše ozemlje za vedno zaključen, da bomo živeli naprej v miru in sožitju.

Ni minilo še niti eno leto, ko so naši nasprotniki prišli na dan z novimi idejami. Projekt potopitve se nadaljuje, dolino so razdelili na cone, kar nekako spominja na vašo zadnjo vojno pred 60 leti, ko so si države razdelile zasedene pokrajine in vsaka je vzela nekaj zase, mesto sem, mesto tja. Ograditi življenjski prostor z zidom pa spominja na živalski vrt, na Berlin, v zadnjem času tudi na Izrael, na Bledu pa je bil poskus za zaselek Grad. Naravo in tudi človeka nekateri postavljajo v neenakovreden položaj, nekdo lahko tu živi, nekdo ne, čeprav isti narod ali pa vsaj ista vrsta! Zakaj imajo nekateri ljudje oziroma živa bitja pravico do življenja, druga pa ne? Potopili bi večino doline, majhen košček močvirja pa bi ogradili z nasipom in jarkom! 

Ustvarjanje umetnih con-getov v naravi ni bilo nikoli možno in za rastline ter živali v močvirju, stisnjenem ob breg, jarek in nasip, bi bil to konec. Prebivalci doline živimo skupaj, svobodno, odvisni smo drug od drugega in od tukajšnje narave. Voda bi upadla, odtekla v jarek, močvirje bi se osušilo, 10m visok nasip bi odvzel jutranje sonce, na področje bi se počasi selile gozdne rastline in drevesa, orhideje in rezika pa bi propadli. 

Zato vas ponovno pozivamo, da ustavite ta nesmiselni projekt in nam že končno pustite živeti po naše, uvrstite nas med območja, ki so varovana v okviru Nature 2000 in nas pridite kdaj pa kdaj obiskat.

Še enkrat HVALA Vam in prosimo Vas, da nadaljujete z bojem za naš obstanek!

 

… in postreferendumski uspehi?

 

Marjan Kalan

Kaj je skupina, ki je zagovarjala ohranitev doline, zanjo storila? In kaj vsi, ki so podprli referendumski ZA za njeno ohranitev? Verjetno vas ni prav malo, ki menite, da je že sam referendumski uspeh izpolnil poslanstvo. Prav toliko pa je tudi teh, ki menite, da je bilo obilo izgovorjenega in malo storjenega.

Pa nismo stali povsem križem rok. Pripravili smo kar nekaj izletov po dolini in Bledu z okolico, sodelovali na krogu prijateljstva, organizirali čistilne akcije (gozdarska čistilna akcija, pospravljanje žur prostorov), eko-kolesarili, kresovali … In kovali načrte za dolino.
A ljudje, ki smo jim zaupali v vodenje naš kraj, nas vedno najdejo nepripravljene. Tako smo se, namesto z osnovnim poslanstvom, ukvarjali s problemi žičnice, vile Vintgar, Pikonovo kmetijo, nespametnim prometnim znakom, Plemljevo hišo, Vezeninami, Mercatorjem, obvoznico, divjimi smetišči, morenami, Stražo, zaselkom Grad, TVD Partizanom … In mnogokrat opazovali nerazumnost »poklicanih« ter razočarano ugotavljali, da nekatere službe delujejo povsem v nasprotju s svojim poslanstvom. Zato sem že sedaj odločen, da se v prihodnje ne želim več ukvarjati s tovrstnimi problemi. Za to bom poskrbel takrat, ko bo čas. Trezno, obdan z informacijami, bom šel na volitve.

Gre za dejstvo, ki ga ne moremo zanemariti, da se z našim denarjem plačanim veljakom postavljamo po robu šele, ko nam to dopušča čas. In, da je to glasilo ugledalo luč sveta po mnogih predelavah zaradi pomanjkanja denarja. Dejstvi, ki nista tuji vsem, ki se prostočasno ukvarjate s kulturo, gasilstvom, športom …

Pred treznim pozivom na občinske volitve,ki nas čakajo v prihajajočem letu, pa: Vsi, ki imate vizijo pozitivnega spreminjanja (urejanja) kulturne, okoljske, rekreacijske in obče bivanjske klime v občini – priključite se nam!

 

Peticija za vrnitev Doma TVD Partizan krajanom Bleda in njegovi namembnosti

 

Ljuba Kapus, Anica Klinar, Aco Arsov, Ana Marija Kovač, Polona Soklič, Cvetka Arh, Lidija Kozelj, Ivanka Berčan,Tanja Rupel, Karin Van Bakel, Mitja Zupan

 

Peticija je bila oktobra 2005 poslana županu občine Bled, gospodu Jožu Antoniču, Športni Uniji Ljubljana, gospodu Radu Cvetku, Ministrstvu za šolstvo in šport, gospodu Milanu Zveru, Vladi RS, gospodu Janezu Janši in javnosti

Dom TVD Partizan na Bledu, prvotno Sokolski dom, ki je bil zgrajen 1931. leta, je bil v parku v centru kraja desetletja duša Bleda in njenih prebivalcev. Njegova lokacija je pravzaprav osrčje kraja in s tem tudi v duhovnem smislu izjemna za kraj in krajane. Društvo TVD Partizan in z njim stavba sta dolga leta bistveno prispevala k zorenju blejskih otrok in mladih s svojo intenzivno dejavnostjo na športnem in tudi na kulturnem področju. Bogatil ni le življenja mladih v kraju, temveč je s svojem odrom dolgo časa predstavljal tudi center kulturne in zabavne dejavnosti. 

Intenzivno razmišljanje o njegovi prenovi v osemdesetih letih je zamrlo s pričetkom pravnega postopka glede lastništva, ko se je TVD Partizan Slovenije reorganiziral v Športno unijo Slovenije. Žal Bledu v tem postopku ni uspelo doseči, da bi Dom postal ponovno last lokalne skupnosti. Glede na dejavnost Športne unije pa ne vidimo nobenega razloga, da Dom s svojim poslanstvom ne bi mogel nadaljevati. Prepričani smo, da bi Športna unija in lokalna skupnost zmogli toliko moči, da bi stavbo obnovili v tolikšni meri, da bi bila športnorekreativna, vzgojna in kulturna dejavnost v njej spet mogoča.

Zato smo zgroženi nad dejstvom, da lastnik svojo lahko pridobljeno lastnino želi prodati. S tem dejanjem bi po našem mnenju prišlo do velikega oškodovanja našega kraja. 

Bled nujno potrebuje kulturni dom ali dom krajanov, mnoga aktivna društva so brez svojih prostorov in so prisiljena gostovati po hotelih, za knjižnično dejavnost plačuje občina visoke najemnine. Društva in organizacije, ki izvajajo različne preventivne programe za zdravo življenje, ki skrbijo za humanitarno dejavnost in pomoč ljudem v stiski, ki promovirajo strpne in humane medosebne odnose v družbi, so prisiljena iskati prostore za svojo dejavnost tudi izven kraja. 
Bled zaradi nenehnih podobnih izgub v preteklih letih, če se izrazimo simbolično, izgublja svojo dušo. Prebivalci v taki situaciji počasi izgubljajo zavest pripadnosti kraju in občutja varnosti svojega doma. Skupnost in njeno vodstvo pa izgubljata zaupanje ljudi in s tem sposobnost ustvarjanja dobrih pogojev za delo in življenje v prostoru.

Zemljišče, kjer stavba stoji, je rob blejskega parka in predstavlja varovano območje, v katerega se ne sme posegati. Zato bi se moral kupec, če bo do prodaje vseeno prišlo, zavedati, da sprememba namembnosti v tem prostoru ni mogoča. Pričakujemo, da bo možne poskuse v tej smeri vodstvo občine preprečilo, če bo potrebno tudi s široko podporo občanov.

Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.

Zaradi navedenega pozivamo:

1. Športno unijo, da takoj ustavi postopek prodaje dvorane in naredi vse, da dvorana služi svojemu prvotnemu namenu. Športna unija naj v skladu s svojo dejavnostjo prične z aktivnostmi za potrebno sanacijo in uvajanje programov športnorekreativnih in drugih dejavnosti v skladu s svojimi vseslovenskimi programi. Če Športna unija ni sposobna vzpodbuditi take aktivnosti, naj dvorano dolgoročno prepusti v upravljanje lokalni skupnosti, kakor je bilo v obdobju pod lastništvom Zveze TVD Partizana Slovenije. Prepričani smo, da bodo krajani Bleda, njihova društva, gospodarstvo in Občina našli moč in sredstva, da domu povrnejo dušo in ponovno oživijo njegovo povezovalno vlogo.

2. Od Občine pričakujemo in jo pozivamo, da vztraja pri varovanju tega območja in ne popusti pod pritiski za spremembe namembnosti ali prostorskih ureditvenih planov, ki jih bodo seveda hoteli doseči tisti, ki bi želeli iz lokalni skupnosti iztrgano dobrobit spremeniti v prostor za posameznikom donosne dejavnosti. Kot se sliši, je možno, da bi stavbo in zemljišče kupila igralnica in tako v centru Bleda pričela z dejavnostjo, ki ima lahko izrazito negativen socialen in duhoven vpliv za kraj in v njem mnogokrat povzroči veliko povečanje zasvojenosti in drugih negativnih družbenih pojavov. Med mladimi se ob novodobnih igralnicah s prostori z igralniškimi avtomati močno zmanjšajo učinkoviti preventivni dejavniki v kraju. Zavedamo se legitimne pravice igralnice do rešitve svojega prostorskega problema, vendar je za to potrebno najti rešitev izven strogega centra kraja.

Kot člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti menimo, da bi občina s tem, da bi dovolila spremembo namembnosti sodelovala pri dokončni odtujitvi stavbe krajanom in njenemu namenu in sama neodgovorno pomagala še dodatno poslabšati pogoje za psihosocialno, duševno in fizično zdravje svojih občanov, še posebno mladih.

3. Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.

Pripis: Peticijo je podprlo več društev in mnogo posameznikov.
 

Krajani Mlina vztrajamo pri boljši varianti izgradnje južne obvoznice

 

Začasni vaški odbor Mlino

 

Krajani Mlina se z gradnjo južne blejske obvoznice strinjamo, ker je za Bled nujno potrebna, ne pa tudi s predlagano varianto, ki gre skozi vas po izjemno neugodni trasi: tesno mimo stanovanjskih hiš, po obdelovalni zemlji in od vasi loči 27 stanovanjskih objektov.

Zato še enkrat predlagamo veliko boljšo varianto spornega dela obvoznice, ki je za vas manj moteča in tudi ne ogroža sosednjih vasi. S to varianto se tudi izognemo hrupu in onesnaževanju vasi ter odboju zvokov od hribov proti vasi in jezeru, ki bi krajane in turiste zelo motil. Večji del vasi leži v bregu, na dva dela jo razpolavlja potok Jezernica, obvoznica pa bi jo še dodatno presekala in uničila Mlinsko polje, ki predstavlja zadnja ravna obdelo-valna zemljišča.

Po naši varianti obvoznice, ki naj bi potekala mimo čistilne naprave in zbirnega centra odpadkov, bi bili stroški gradnje celo manjši od predvidenih, ker bi za dostop do teh objektov lahko uporabljali isto cesto. Izognili bi se tudi: gradnji mostu čez Jezernico, gradnji viadukta in križišča na Savski cesti, gradnji na najbolj ilovnatem terenu pod Pristavo, gradnji zaščitnih ograj, uničenju kakovostnih kmetijskih površin in poslabšanju kvalitete bivanja krajanov in turistov.

Znova opozarjamo tudi na silno občutljivo območje jezerske sklede. Načrtovana obvoznica se preveč približa jezeru. Na področju pod Pristavo, kjer bi potekala cesta, je teren ilovnat in drseč. Domačini poznamo primer, ko so pred leti tja navozili gradbeni material porušenega hotela Park, ki je v nekaj letih zdrsel 20 metrov nižje proti Savi. Na istem področju na več mestih pronica voda iz jezera. Kdo bo nosil odgovornost za posledice, če se z jezerom kaj zgodi? Ledinski imeni Ilovše in Blato imata svoj pomen!

Zato predlagamo, da cesta poteka takole: iz predora med Stražo in Dobro goro naj se spelje v predor pod Mlinskim poljem za hriboma Kozarca in Dobra gora na priključek ceste za Bohinj, Mlinska cesta pa naj gre v obstoječem nivoju preko nje, saj takšna ne bo motila ne prebivalcev in pešcev in ne divjadi.

Za turiste je izredno zanimiva sprehajalna pot po Mlinski cesti skozi vas, kjer si ogledujejo vaške znamenitosti, nato jih vodi pot čez Mlinsko polje, ki je edini večji kos zelene površine v vasi. Sprehajalci tu uživajo v varnem in mirnem sprehodu s čudovitim pogledom na strugo reke Save Bohinjke, na vasi Selo in Kupljenik, na Talež in Jelovico. Vsak dih svežega zraka jim vrača razpoloženje in zdravje. Na tem prostoru se v miru pase tudi divjad, ki ima preko Mlinskega polja dostop do gozdov Straže in Dobre gore.

Menimo, da načrtovani posegi na območju naše vasi niso le problem stalno naseljenih prebivalcev vasi Mlino, pač pa je problem širši in zadeva kvaliteto bivanja krajanov širše in kvaliteto celotnega turizma Slovenije, ne samo Bleda.

Postopki izsiljevanja upravičenosti predlagane variante se vlečejo že več let kljub oporekanju prizadetih krajanov. Pripominjamo, da je bil že sam predlagani variantni predlog nezakonit, saj kot prizadeti stalni prebivalci nismo bili povabljeni ne pisno in ne osebno na njegovo obravnavo. Smatramo, da je nesprejemljivo in nezakonito, da se že na začetku izključi prizadete krajane in zasebne lastnike zemljišč, kjer naj bi potekala predvidena trasa ceste. Zato smo na zadnjem sestanku lastnikov zemljišč ob prisotnosti župana Občine Bled, g. Antoniča, soglasno sprejeli sklep za našo varianto obvoznice.

Kot prizadeti občani in vaščani, kar dokazujemo z 213-imi osebnimi podpisi, predlagamo, da predlagatelj in člani Občinskega sveta Občine Bled pred dokončno odločitvijo še enkrat pretehtajo in skupaj s krajani Mlina sprejmejo sklep o izgradnji variante, kot jo predlagamo. To je edina možnost za vsestransko sprejemljiv koncept izgradnje južne blejske obvoznice.

 

Ohranjanje okolja – novogradnja. Kje je prava mera?

 

Jožef Dijak, stanovalec Koritnega

Potreba po vse hitrejšem razvoju in strah, da nas bo vlak napredka pustil ob strani, da bodo investitorji odšli drugam, če jim ne bomo dali priložnosti … Vse to naj bi bili argumenti, ki se jih poslužujejo politiki, da bi nas prepričali o nujnosti posegov v prostor. Kljub takim in podobnim „argumentom“, pa je vredno prisluhniti notranjemu glasu ali pa zdravi kmečki pameti, ko gre za tako daljnosežne posege.

Poskus gradnje blokov na Koritnem je bil civilni družbi dobra šola, kakšnih nizkotnih metod se lahko poslužujejo tisti, ki jih izvolimo, da bi v našem imenu vladali in se odločali. Od zavajanja javnosti z nepopolno dokumentacijo ob razgrnitvah posegov v prostor, širjenja polresnic, ignoriranja zakonodaje in pristojnih uradov za prostor in za varovanje okolja do prikrivanja uradnih dokumentov in odločb.

Politiki na položajih naj se zavedajo, da bodo tako postopanje plačali z izgubo glasov na prihajajočih volitvah, velja pa poudariti tudi odgovornost občinskih uradnikov, ki morajo v prihodnje za nepravilnosti, prikrivanja in nedopustno sodelo-vanje z investitorji odgovarjati s svojim delovnim mestom in tudi pred zakonom. Na novo izvoljeni politiki vse premalo bdijo nad svojimi zbirokra-tiziranimi ekipami, ki imajo vpliv na dogajanja na občinskih nivojih. Lobiranje ali pa že kar spletkarjenje tako lahko sega v kroge projektivnih birojev, nepremičninskih podjetij in celo do odvetniških in notarskih pisarn. Pogosto svojo vlogo odigrajo tudi sorodstvene vezi, kar je moralno nedopustno. Izpostaviti bi bilo potrebno tudi mešetarje z zemljo, ki že predolgo gulijo občinske mize. Vendar pa si jih na novo izvoljeni politiki ne upajo kar tako odstraniti, saj ne vedo, do kod vse segajo njihove lovke, po drugi strani pa bi ta veter veljalo obrniti v lastna jadra. Občinski uradniki, ki so na položajih že zelo dolgo, se zdijo nepogrešljivi, saj se najbolje znajdejo v birokraciji, ki so jo sami zgradili. Na te položaje bi bilo potrebno kadrovati odgovorne in poštene ljudi.

In kaj lahko ob tem storimo? Poleg pazljive odločitve, komu bomo namenili volilne glasove, se informirajmo o dogajanjih v občini predvsem pa pravočasno preglejmo prostorske razgrnitve v občini in v krajevnih skupnostih in pravočasno vnašajmo pisne pripombe in mnenja ob takih razgrnitvah. O razgrnitvi se posvetujmo z ljudmi, ki jim zaupamo. Vsaka zapisana pripomba lahko bistveno vpliva na razumnost projektov v naši občini. In nasprotno, za projekte brez zdravega razuma bo kriva pripomba, ki ne bo napisana ali pa naše malodušje. Zavedajmo se, da bodo take posege čutili tudi naši otroci in vnuki.

Kaj pa novinarji? Čeprav se na prvi pogled zdi, da so to le zapisovalci dogodkov in nevtralni poročevalci, pa so med novinarji zelo velike razlike. Včasih se ne morem znebiti občutka, kako nekatere medijske hiše v svojih prispevkih navijajo za eno stran ali pa prepogosto pozabljajo omenjati bistvene stvari. 

Lahko, da novinar to stori nenamerno ali pa v želji, da bi njihov članek izpadel bolj atraktiven ali pa morda zaradi želje po višjem honorarju. Vedeti moramo, da so nekateri novinarji in uredniki plačani tudi iz občinskih proračunov, če že ne direktno, pa vsaj posredno. Mislim pa, da je novinarska etika večine novinarjev tako visoka, da se bodo sami prečistili. Le tako bodo obdržali naše zaupanje.

Bodimo pazljivi na polresnice, ki preplavljajo dnevno časopisje. Najnevarnejši so članki in priloge, ki se bistveno ne ločijo od običajne novice oziroma od poučnoinformativnega sestavka, v resnici pa so prikrita reklama neke družbe. Posebej bodite pozorni na bahave priloge z barvitimi slikami. Take priloge imajo navadno prikrit ekonomskopropagandni značaj. Najbolj zavajajoči so članki z različno oblikovanim, vendar vsebinsko enakim sporočilom, ki se ponavljajo v več različnih medijih. Namenjeni so spreminjanju javnega mnenja o neki zadevi. Za ta namen lahko izrabijo celo dokumentarna gradiva, ki vsebujejo prikrito reklamno sporočilo. Na žalost širjenje resnic ni tako intenzivno financirano.

Informacije pridobivajmo zato iz več različnih virov in tudi od ljudi, ki jim zaupamo in si ustvarimo čim bolj objektivno resnico o stvari.

Tudi ko kupujemo zemljo za gradnjo, se predhodno prepričajmo, če ni to območje zaščiteno z okoljevarstvenimi akti, saj posamezniki dobesedno ignorirajo zakone in izkoriščajo neinformiranost ljudi, prodajajo zemljo kot zazidljivo, kasneje pa krivdo za nezazidljivost zvračajo na ljudi, ki se zavzemajo za ohranjanje okolja. Še celo več, zazidljivost pogojujejo z izvedbo zazidalnega načrta, ki vsebuje nedopustne zgradbe, navadno stanovanjske bloke. Tako zlahka razcepijo mnenja ljudi, ki nato vzroke za nezazidljivost vidijo na napačni strani. Pravi vzroki so v nerealnih zazidalnih načrtih, ki bi porušili ubranost okolja in ne bi zagotovili ustrezne infrastrukture za običajno pregosto naseljenost, ki pa jo povzročajo prav taki projekti. Ali so posegi v okolje res podprti z realnimi potrebami? Kje so spiski mladih družin? Le-te ne bi našle domov v takih blokih, saj so ti navadno projektirani kot apartmaji (kar se v razgrnitvah navadno ne vidi) in so njihove cene nedostopne mladim družinam. Taka gradnja je namenjena predvsem premožnejšim kupcem iz drugih krajev, tudi iz tujine, ki pa bi ta stanovanja koristili za občasni prikriti turizem brez koristi za občino.

Na Bledu in v okoliških vaseh bi zazidalni načrti morali upoštevati vsaj osnovna načela skladnosti. To pa je v prvi vrsti velikost stanovanjskih objektov, ki ne smejo izstopati, še manj pa biti podobni „klasičnim“ stanovanjskim blokom.

Kaj pa trgovski center? Pri gradnjah zahtevamo vsaj približno prilagojenost objektov okolju. Pri projektih velikih centrov, podobnim velikim konzervam, ki navadno zakrivajo pogled na velik del obstoječega kraja, pa slišimo čuden argument, da imajo oni pač tak slog gradnje objektov, da je to njihova razpoznavnost. Zunanjost teh zgradb bi veljalo prilagoditi v prvi vrsti obstoječemu okolju in se nato še vprašati, ali tako obsežnost res rabimo. Prepoznavnost investitorjev pa naj se vidi predvsem z vsebino objekta.

Upam, da vas bodo moja razmišljanja spodbudila in vam ne bo vseeno, kaj se dogaja, pa čeprav v sosednji vasi.

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv