Archive for the ‘Bled’ Category

Turizem v občini Bled

Srečo Kunčič

Bled z okolico je naravni fenomen (jezerska kotlina, okoliški holmi, ki ji je izoblikoval bohinjski ledenik, njihove strme pečine na južnih straneh, ledeniške morene, sotočje obeh Sav z mokrišči, raznolika flora in favna, gorski venec, ki obkroža ta prostor – Julijske Alpe in Karavanke). Enkratnost in sorazmerna majhnost tega prostora zahteva še posebej premišljene človekove posege v ta neponovljivi prostor. Glede na naravni fenomen, umetelno nadgrajen z otoško cerkvijo in grajskim poslopjem, predstavlja turistično ikono ponudbe naše države, saj takega fenomena in skladnosti ni najti nikjer na svetu.

Zato se mora občina Bled prvenstveno zavedati te enkratnosti in občutljivosti prostora, še posebej neposredno ob Blejskem jezeru. Varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov bi morali biti za občino, ki želi razvijati kakovosten turizem, prioriteten strateški cilj, namesto da z nepremišljenimi odločitvami stalno devalvira ta prostor, saj prostor pojezerja teh pozidav ne prenese več. Odraz tega je gost in neurejen promet, obremenjenost objezerskega prostora s hrupom in izpuhi, kar vse predvsem v višku turistične sezone povzroča nezadovoljstvo turistov. Ti se v nevrotičnem in prometno neurejenem okolju počutijo nelagodno in kot pešci celo ogroženo. Prostor ob jezeru ne prenese megalomanskih posegov, krčenja zelenic in parkov, betoniranja in razvrednotenja enkratne krajine. To so spoznali tudi turisti, ki ne želijo bivati v hotelih brez vrtov in urejene okolice, v hrupnem okolju, neposredno ob cesti ali parkirišču.

Za razvoj kvalitetnega turizma na Bledu je potrebno najti prave odgovore na spremembe v družbi in globalizacijo, kar zahteva drugačno upravljanje z sredstvi, ob vključitvi večine prebivalcev v načrtovanje in izvajanje novih turističnih vsebin. Lista se zavzema za izrabo tega enkratnega prostora, uspešno uporabo kadrovskih resursov, vsebinsko in kapitalsko povezovanje v skupnem cilju doslej razdrobljenih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo. Zaposlenim v turizmu je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti za učenje ter priložnost za uporabo novih znanj, da bodo uspešno usklajevali strpnost, tekmovalnost in sodelovanje v cilju doseganja sinergijskih učinkov, ki jih prinaša usklajena, visokokvalitetna turistična ponudba, ki bo temeljila na izredni naravni danosti, ta pa bo požlahtnjena z idejnim turizmom, raznovrstnim programom in ponudbo.

V okviru integracijskih procesov, ki potekajo na nivoju EU, razpada Jugoslavije kot enotne in razpoznavne destinacije, spremenjenih migracijskih tokov in cestnih povezav, bi bilo smiselno izkoristiti promocijo Bleda in njegove okolice s stališča prikaza prirodnega bisera, ki je v duhovnem smislu rezultat prepletanja različnih kultur. Ta pozicija in tradicija daje Bledu veliko prednost pred ostalimi kraji, ki želijo pridobiti evropski status oziroma razpoznavnosti v svetu. Univerzalnost in hkrati neprecenljiva posebnost Bledu vsekakor daje velike obete za njegov razcvet tudi v turističnem smislu.

Brez pametne uporabe javnih medijev ravno tako ni možna ustrezna promocija Bleda, tako da je potrebno najti pravo mero med splošnim in posebnim, natančno določiti, kateri elementi so tisti, ki se npr. lahko prodajajo kot komparativne prednosti. Bled si zasluži več informiranja lokalne in širše javnosti ne le preko odmevnih prireditev in kongresov, temveč tudi preko pisne besede, strokovnih razprav in kulturnih dejavnosti, katerim kraj služi kot navdih in hkrati mesto izmenjave različnih kultur, ver, navad …

Ni več skrivnost, da se profil turista menja, da iz vse bolj nezainteresiranega konzumenta naravnih danosti vse bolj postaja aktivna oseba, ki želi spoznati značilnosti dežele in ljudi, v kateri preživlja počitnice. V okviru teh trendov in zahtev je potrebno umestiti ponudbo, ki je bogata z arheološkimi najdišči, ostanki slovanske kulture, srednjega veka in novejše zgodovine. V ponudbo kraja je potrebno tudi bolj smelo vključiti živopisno vsebino delujočih kulturno umetniških društev in posameznikov, ki gojijo raznovrstno domačo in umetno obrt.

Določitev prioritetnih ciljev je glede na ne ravno rožnato situacijo v turistični panogi nujnost. Nemudoma je potrebno izdelati projekte ozdravitve blejskega jezera, sanacije otoka in gradu. Tem trem točkam je potrebno posvetiti največ energije, ne le v smislu saniranja stanja, temveč tudi novega osmišljanja kulturne ponudbe in turistične izrabe njenih vsebin.

Naravna razgibanost Bleda z okolico, s številčnimi vaškimi jedri, raznoliko floro in favno, običaji in ljudmi kar kliče, da se tudi to vključi v pestrejšo turistično ponudbo. Popis in vrednotenje teh resursov naj služi kot vir in inspiracija za oblikovanje konkretnih kulturnih programov, ki bi služili za izdelavo kvalitetnejše in pestrejše turistične ponudbe, ki bi zadržala na Bledu gosta tudi v deževnem obdobju.

 

·razvijati ekološki turizem najvišjih standardov,

·pozidavo tega prostora izvajati skrajno premišljeno, turistično ponudbo pa izvajati čimbolj inovativno,

·oživiti in osmisliti pristope na Bled preko železnice ter letališča Lesce za posebne skupine gostov,

·ureditev večjega števila galerij, muzeja voščenih lutk, akvarija, tehničnega muzeja (v sklopu Železarne Jesenice) kot dodatno turistično ponudbo predvsem v deževnem obdobju,

·uskaditi izletniški turizem s stacionarnim turizmom, ·na novo izdelati simbol prepoznavnosti Bleda v Evropi in v svetu,

·s tablami in spremembo cestnega dostopa ustrezno obvestiti tranzitne goste, da se v neposredni bližini cestne povezave severa z jugom Evrope nahaja svetovni naravni fenomen,

·v ospredju ponudbe naj bo doživljanje prirodnih lepot, miru, družinskih sprehajalnih poti, vaške tradicije in folklore zgornjegorenjskega prostora,

·otok je treba koristiti za tradicionalni verski turizem (mali in veliki šmaren) in za doživljanje najbolj kvalitetnih glasbenih dogodkov, ki bi se izvajali v cerkvi oziroma na stopnišču,

·grad turistično nadgraditi z ekskuzivno ponudbo kulturnih večerov, ki bi jih izvajali svetovno znani umetniki (monodrame, klavirski, violinski koncerti ipd.),

·fotografiranje

·prepovedati gradnjo večjih turističnih objektov vsaj 150 metrov od jezerske obale, obstoječo pa postopno prilagajati naravni konfiguraciji (npr. Park Hotel, Krim, Golf),

·privabiti močne svetovno znane hotelske verige ob upoštevanju pogojev, da imajo hoteli razmerje pozidave z okolico vsaj 3 : 1 (2 : 1)

·prioritetno razvijati različno in manjšo penzionsko ponudbo

·izobraževanje in usposabljanje kadra z namenom doseganja večjega nivoja kvalitete gostinskih storitev,

·sistemsko financiranje lokalnih amaterskih folklornih skupin in glasbenikov, ki bi zabavali goste v prostorih in na vrtovih hotelov,

·uporaba čimbolj domače zdrave hrane v hotelih in penzionih, kar bi dosegli z dolgoročnimi pogodbami z lokalnimi kmeti,

·organiziranje in strokovno vodenje izletov v neposredno okolico: Vintgar, jamo pod Babji zob, mokrišča, Brje, hribčki okoli jezera, Talež, Slamniki, Pokljuška luknja, … ( in ne le v Benetke, Minimundus ipd.)

·Bled z okolico naj postane duhovno središče alternativnih skupin, ki propagirajo zdrav in naraven način življenja,

·turistično informacijski center naj bi gostom na enem mestu ponujal vse informacije o prenočitvenih kapacitetah, znamenitostih, prireditvah,

·ključnega pomena za razvoj turizma je, da je dobro razvita in obiskana cela regija, zato je potrebno uskladiti turistično ponudbo in koledar najpomembnejših sezonskih prireditev,

·v turistično ponudbo bi vključili tudi programe študentov VSŠGT Bled, ki so in bodo izdelali zelo dobre naloge,

·urejene, ljubeče negovane njive, pestro zasejana polja, polni kozolci,

·ukvarjanje z biološko dinamičnim kmetovanjem. Vsak hotel, penzion bi moral imeti vsaj en dnevni meni z zdravo ekološko pridelano hrano, pridelano v bližini.

·v novem turistično informativnem centru bi morala biti vitrina s predstavitvijo rokodelcev in njihovih izdelkov.
 

Obvoznice – odločilne za nadaljnji razvoj Bleda

 

Dani ferčej, univ. dipl. ing. les.  

Bled za svoj nadaljnji razvoj neobhodno potrebuje obvoznice in to v najkrajšem možnem času. To pa ne pomeni, da si lahko privoščimo neustrezne rešitve. Dosedaj smo bili priča kar nekaj takšnim predlogom. O problematiki južne ali mlinske obvoznice ste lahko brali v prejšnji številki Zavesti, o severni, rečiški, pa boste lahko v eni od naslednjih. Trase, ki kljub obstoju boljših možnosti po nepotrebnem uničujejo stoletni razvoj vasi, niso dopustne.

Zato si močno želim, da bo nova občinska oblast zmožna ponovno in z veliko mero pameti pretehtati vse predloge in izbrati tiste, ki so sprejemljivi za ljudi in za prostor, v katerem živimo.

Seveda obvoznice potrebujemo takoj, potrebovali bi jih že pred leti. Kljub temu si je bolje vzeti še kakšen mesec časa za izdelavo optimalnih rešitev, kot pa z zastarelimi in prenagljenimi odločitvami (nemara celo špekulativno 'zlobiranimi') trajno pokvariti edinstveno podobo kraja in/ali nedopustno posegati (grobo zarezati) v občutljivo življensko tkivo blejskih vasi in življenja vaščanov. Kljub nujnosti čimprejšnjega začetka gradnje si bo Lista za ljudi in prostor zato še naprej prizadevala za take rešitve, ki bodo učinkovite in hkrati usklajene s potrebami in možnostmi kraja.

Na mrtvi reki ne more biti turizma

 

Miran Šubelj Sagmeister, samostojni raziskovalec turizma

Sodoben turist, še posebej pa tisti bolj ozaveščen, je presenetljivo tankočuten in občutljiv, premišljen in odgovoren, ko se odloča za kraj preživljanja svojega prostega časa, spoznavanja novih ljudi in širjenja svojih obzorij. Ne prenese pohabljenega naravnega okolja, hitro sprevidi ponaredke, se obrne stran, odide, ne vrne se nikoli več. Doma naredi slabo reklamo, navkljub dobremu delu zaposlenih v celotni turistični verigi. Hoteli ali ne, Nemci (in ne samo oni), kot trenutno najštevilnejši potovalni narod in naši najpogostejši gostje, po opravljenih raziskavah postavljajo na prvo mesto pomembnosti med različnimi dejavniki pri izbiri kraja dopustovanja neokrnjenost in čistost naravnega okolja.

Človek, recimo mu moderen turist, vedno bolj čuti in prepoznava, da si v naravi resnično odpočije, in posebej ceni kraje in ljudi, kjer to svojo željo lahko podoživi in uresniči.

Zato je bilo tudi s turističnega vidika za Bled vitalnega pomena zoperstaviti se potopitvi Brja. Kot je bila včasih našim prednikom pomembna vsaka ped obdelovalne zemlje, takisto je dandanašnji, za žal že preveč pozidan Bled, ki je vse prevečkrat klonil pred takimi pritiski v preteklosti, pomembna prav vsaka ped še preostale prvobitne krajine. Gre namreč za nenadomestljivo vrednoto, ki Bledu še lahko omogoča vrhunski turizem, ki si ga želi in zasluži.

Vsak človekov poseg v prostor pušča posledice. Pri velikih posegih so posledice dostikrat pogubne.Trajnostni razvoj pomeni možnost trajnega sobivanja z naravo in razvoja tudi za prihodnje rodove. Nujno je skrbno tehtanje in premislek, pogosto je zaradi dolgoročnih in trajnih koristi modreje odstopiti od investicij, ki prinašajo le kratkotrajen izplen. Rezultat referenduma pred dvema letoma ohrabruje in navdušuje. Odločno kaže na raven ozaveščenosti občanov blejske občine, ki so se večinsko poistovetili s stališči Odbora za zaščito Save Dolinke. Turizem na Bledu je že tako dolgo prisoten, da je moč govoriti o bogati tradiciji, ki pa očitno odseva tudi v znanju in vesti domačinov o resničnih potrebah kraja, v katerem ustvarjajo to tradicijo.

Zato je rezultat referenduma nekako logična posledica in odraz novonastalega umevanja razvoja, posebej pa turizma, v celotni blejski občini in ne samo na Bledu. Poudarjam, v celi občini, saj je le tako blejski turizem lahko celosten in uspešen, in na kar je pokazala tudi podpora v vseh krajevnih skupnostih.

Za konec bi dodal še svoje mnenje, da to dolgotrajno, več kot šestletno branjenje doline Brja pred ''utopitvijo'', ni slučajno trajalo tako dolgo. Zadrega je bila postavljena na ogled celotni slovenski javnosti, in ker le-ta Bled z okolšno prepoznava kot naravno lepoto in vrednoto, se mi zdi, da se prav na Brjeh simbolno rojeva nova, trajnostna razvojna paradigma za celo Slovenijo. 

Zato je bil ta referendum še dodatno tako pomemben, kar so nam sporočili tudi številni odmevi iz domovine in tujine. 

 

Naj bo Bled naš ponos

 

Gerhard Drese, vitez Oranje Nassau

Sem Nizozemec in živim s svojo ženo Slovenko na Bledu, zadnja leta na Koritnem. Do leta 1994 sem kot zobozdravnik delal na Nizozemskem. Poleg svojega dela sem opravljal več funkcij na socialnem in kulturnem področju, bil se član nadzornega sveta domov za starejše občane in ustanovitelj prve zobne ambulante za predšolske otroke na Nizozemskem. Za moje življenjsko delo sem bil odlikovan z znakom Vitez Oranje Nassau, ki ga daje kraljica zaslužnim državljanom. Že 30 let sem član Rotary kluba na Nizozemskem,  zdaj pa tudi častni član Rotary kluba Ljubljana. Živeti na tem prelepem Bledu je čudovito, vendar so stvari, ki mi ležijo na duši in bi jih rad povedal. Zdi se mi, da bi bilo potrebno veliko več narediti za pozitiven razvoj Bleda. Levo in desno slišim, da se veliko projektov in dogodkov ni realiziralo zaradi načrtnih nasprotovanj, veliko je bilo tudi netransparentnega. Zato od srca podpiram Listo za ljudi in prostor, ki s svojim entuzijazmom in poštenostjo poskuša, da bi se Bled, ki ga imamo radi, razvijal v miren, lep in predvsem naravi naklonjen kraj, ki ga obiskujejo ljudje iz vseh kontinentov sveta.

Česa si mladi na Bledu želimo

Blaž Intihar Eržen

 

Pred kratkim sem dobil pobudo, naj napišem članek o tem, česa si mladi na Bledu in njegovi okolici najbolj želimo. Vsekakor je to tema, o kateri se da veliko napisati, saj je na Bledu kar nekaj »lukenj«, ki bi jih bilo potrebno nemudoma zakrpati. Kot prvo bi rad omenil večnamenski športni center, v katerem bi lahko mladim ponudili najrazličnejše športe. Težnja razvitejših držav sveta je usmerjanje mladih v aktivnejše preživljanje prostega časa. Zato je zelo pomembno, da k temu problemu na Bledu pristopimo pravilno in preudarno.

Kot naslednji problem na Bledu mladi vidimo kino, ki je trenutno v izredno nezavidljivem položaju. Kot je že splošno znano, se vse spet zatika prav pri razpisu za izvajalca. Torej je tudi tukaj vpletena Občina Bled, ki postori za mlade na Bledu vse manj in manj.

Na Bledu ne deluje več niti Klub študentov Bled, saj mu občina ne dodeli ne finančnih sredstev, kaj šele ustrezne prostore. Tako si mladi na Bledu ne moremo izbrati svojih predstavnikov, ki bi organizirali nam tako želene prireditve. Verjetno nekaterim to celo ugaja.

Pred leti je bila na Bledu tudi poletna prireditev študentov "Šik fest", ki je bila zelo obiskana, vendar so tudi njo pokopala premajhna denarna sredstva sponzorjev. Prav ta prireditev je dokazovala, da smo mladi na Bledu sposobni organizirati zanimive dogodke, ki privabijo tudi domačine in turiste, a vendar le ob zadostni podpori občine.

Po pregledu letošnjega programa prireditev v Občini Bled sem ugotovil, da bi lahko prireditve za mlade preštel na prste ene roke! Še najbolj se prireditvam za mlade približajo vrtne veselice raznoraznih gasilskih društev! Zdi se mi, da je to absurdno in nesprejemljivo. Zato je treba na Bleduna tem področju postoriti še mnogo.

Na Bledu obstaja tudi lokalna televizijska postaja Bled TV, ki je namenjena izključno reklamam in prenosom občinskih sej. Mladi na Bledu skorajda nimamo možnosti javnega udejstvovanja v splošnih občilih in medijih. Kaj ko bi mladi na Bledu imeli enkrat na teden svojo oddajo? Bi bilo to spet predrago? Mogoče kakšen drug izgovor?

No, pa da ne bom samo grajal, bi rad občino ob tej priložnosti tudi pohvalil za obnovljeni stadion. S tem je dokazala, da se da z zadostno voljo ogromno doseči.

Mladi na Bledu imamo v sebi ogromen potencial, le pomagati nam ga morate izkoristiti. Imamo nove, sveže ideje, ki bi jih radi predstavili širši javnosti in predvsem občini, ki bi nam jih morala pomagati realizirati.

Nočemo, da bi nas narobe razumeli in gledali na nas kot na ljudi, ki samo kritizirajo. Imamo voljo in željo, da se Bled razvije v vodilni turistični kraj, v katerem bodo svoje zatočišče našli ljudje vseh starosti.

Zato je pomembno, da mladi na Bledu izberemo prave kandidate, ki bodo v prihodnjih štirih letih zastopali naša stališča. Le tako si lahko obetamo lepšo prihodnost tukaj, na Bledu. Le upamo lahko, da nam naših aktivnosti kmalu ne bo več potrebno iskati po drugih občinah, ki mladim posvečajo več pozornosti.

Pred časom sem prebral misel, ki govori o tem, da je treba z mlajšimi ravnati spoštljivo, saj bodo le ti nekoč pisali našo zgodovino. In prav to naj bo popotnica novemu županu oziroma županji in seveda tudi občinskemu svetu.

Kaj lahko lokalna skupnost nudi mladim za zdrav osebnostni razvoj

 

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
 
Kaj determinira počutje mladih v življenjskem obdobju med zaključkom otroštva do zrelosti?
 
Mladost oziroma prehod iz otroštva v odraslost je bila skozi vso kulturno zgodovino pojmovana kot problematično in krizno življenjsko obdobje.
 
V preteklosti je bilo to obdobje kratko, prehod iz otroštva hiter, mladi so hitro dobili obveznosti odraslih. Sedaj se obdobje adolescence daljša, vsaka generacija vstopa vanjo prej (otroštvo se krajša), a hkrati mladi kasneje vstopajo v svet odraslosti.
 
V tem času naj bi mladostnik razvil svojo identiteto (kdo je, kje je njegovo mesto – posebno pomembno je to v skupini z vrstniki vzpostavil dokončen odnos do svoje spolne vloge in drugega spola), vzpostavil samostojnost oz. avtonomnost (prevzemanje odgovornosti, osamosvajanje – trenja s starši, občutki krivde, jeza, uporništvo), se odločil, kaj bo v življenju počel (določitev ciljev, iskanje smisla življenja).
 
To so kompleksne in težke naloge za mladega človeka in jih brez posebnih težav zmorejo le tisti, ki imajo trden občutek lastne vrednosti. Pogoj za to je, da mu okolje, v katerem živi, nudi takšne možnosti z zagotovitvijo
 
1. pogojev za občutek varnosti – z jasnimi pravili in postopki, z jasno opredeljeno odgovornostjo, z odkrivanjem in reševanjem strahu in bojazni, s spodbujanjem
2. pogojev, ki razvijajo občutke pripadnosti – skupne aktivnosti, z okolico, ki sprejema, – razvijanje ponosa,- nudenje pomoči
3. pogojev, ki razvijajo občutek smiselnosti – načrtovanje dela in doseganje ciljev, zaupanje, samozaupanje in požrtvovalnost ter pripravljenost, vrednote, pozitivno mišljenje, poznavanje osebnih pričakovanj
4. pogojev, ki razvijajo identiteto: – poznavanje mladih, upoštevanje enkratne osebnosti, opaziti dobre rešitve in pohvaliti, slavljenje uspeha
5. pogojev, ki razvijajo sposobnosti: – iskanje različnih rešitev, prilagajanje na spremembe, analiza aktivnosti in učinkovitosti, učenje sodelovanja, povratna informacija.
 
Velik delež mladih ni deležen pogojev, ki bi mu omogočili, da bi trdno, odločno in uspešno stopal proti odraslosti. Različni dejavniki v družbi ogrožajo njegov razvoj: v družini, v šoli, lokalni skupnosti ter v širši družbeni skupnosti s svojimi cilji, filozofijo, organizacijo in politiko.
 
Na urejanje razmer za ugoden fizičen, socialen, psihičen in duhoven razvoj mladih pa imajo na koncu največji vpliv tisti, ki imajo v rokah moč odločanja.
 
Od njihovega zavedanja, kaj je pomembno za mlade in kaj je pomembno nasploh v življenju (katere vrednote) in njihovih odločitev bo odvisno, ali bodo v družbi prevladovali ogrožajoči dejavniki (čim več prestrašenih, vodljivih in manj kompetentnih ljudi) ali pa dejavniki, ki bodo pomagali mladim zrasti v odgovorne, zdrave in učinkovite samostojne odrasle.
 
Odkar se v naši družbi uveljavljajo vrednote potrošništva, lahkega in hitrega zaslužka, ki opravičuje vsa sredstva za dosego cilja, pretiranega pohlepa po velikem bogastvu, vrednotenje učinkov samo z denarjem, prihaja do stopnjevanja težav kot so nemotiviranost za delo, nepripravljenost potruditi se, posledično slabši šolski uspeh, velik osip pri izobraževanju, neprepoznavanje smisla zaradi slabih zaposlitvenih možnosti, socialnih težav.
 
Socialni kontakti in odnosi so okrnjeni – manj druženja, več individualnih dejavnosti (tv, internet), krhkost sposobnosti reševanja življenjskih problemov in iskanje rešitev s kompenzacijami oz. nadomestnimi zadovoljitvami, kamor sodijo tudi droge in tudi druge odvisnosti (odvisnosti v odnosih, iger na srečo…), obolevanje – velik porast depresivnih, nevrotičnih, psihiatričnih obolenj (paranoje, anoreksije).
 
Vsakdanji svet mladih postaja na eni strani apatija, resignacija in umik v zasebnost, na drugi strani agresivnost, nasilje.
 
»Svet vidijo kot nepredvidljiv, poln tveganj, ta tveganja pa dojemajo individualno kot svoje krize in ne kot učinke procesov, ki so zunaj osebnihdometov. Izguba zaposlitve je videti kot osebna odgovornost, neuspeh v šoli kot pomanjkanje truda, mladinska odklonskost kot pomanjkanje družinske vzgoje. Tudi socialne izključenosti mladi ne razumejo kot objektivno stanje stvari, pač pa kot občutek pomanjkanja moči, da bi lahko spremenili lastno situacijo. Čeprav večina mladih najde lastno pot v odraslo življenje, se oblikujeta dve kontrastni skupini: tista, ki ji ti procesi odpirajo nove možnosti in so zanje izziv, in tista, ki je potisnjena na rob.« (Mirjana Ule)
 
Reševanje teh problemov zato zahteva aktiven družbeni odnos odraslih – posebno družbeno skrb.
 
Če hočemo spremeniti tokove, je potrebno postaviti na mesta odločanja ljudi, ki bodo zaznali občutljivost sobivanja in medsebojne soodvisnosti ljudi, pa ne le ljudi – tudi narave, in bodo te vrednote postavili pred svoje interese.
 
Ob zavedanju tega je naložba v dejavnosti za otroke in mlade dobra naložba. Izgovorov, da ni denarja, češ, druge stvari so bolj pomembne, potem ne more biti več. Kot del sistema ima pri tem veliko vlogo tudi lokalna skupnost in je v dobršni meri odgovorna za to, kakšne pogoje bo ustvarila za svoje mlade ter kakšna sporočila o vrednotah jim bo posredovala – predvsem s svojim zgledom.

 

 

Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti
 
Naloge občine, ki jih pričakujemo, so med drugim:
 
1. Občan in njegova varnost
 
- prizadevanje za ohranitev zdravega življenskega okolja (čiste vode, ustrezno ravnanje z odpadki, preprečevanje onesnaževanja)
- prizadevanje za varnejše ulice in ceste ter dobro organiziran promet (ureditev cest in pločnikov, omejitve hitrosti, posebna skrb za varnost pešca – otroci, ostareli)
- ureditev pešpoti in kolesarskih poti za rekreacijo in turizem
- skrb za varnost občanov, še zlasti otrok, na kopališčih, igriščih, prireditvah
- aktivna participacija lokalne skupnosti in občanov pri preprečevanju vseh vrst kriminalitete (med drugim nasilja, preprodaje drog in korupcije)
- aktivna udeležba lokalne skupnosti pri zmanjševanju zasvojenosti vseh vrst (tobak, alkohol, droga, igre na srečo, TV in internet)
- utrjevanje odgovornosti za aktivno in zdravo življenje (ustvarjalnost, šport, rekreacija)
 
Zdravstvena varnost
- skrb za dostopnost zdravstva
- širitev možnosti preventivnih zdravstvenih uslug svetovanje, izobraževanje širših družbenih skupin, posebno mladih, za zdravo življenje
- približati možnost pomoči rizičnim skupinam v okviru psihološkega in psihiatričnega svetovanja ter terapevtskega delovanja ter zdravljenja (problematika odvisnosti, depresivnih in psihotičnih
obolenj)
- zagotovitev zdravstvenega varstva tistim, ki si ga sami ne morejo zagotoviti (osebe brez zavarovanja, revni, brezdomci)
 
 
Socialna varnost
- temeljna je skrb za gospodarski razvoj občine, ki prinaša ekonomsko dobrobit najširšemu krogu
občanov
- pomoč mladim družinam pri ustvarjanju varnega in toplega doma
- dopolnjevanje zakonsko določene skrbi za socialno ranljive skupine ljudi (starejši, brezposelni, revni, otroci, invalidi, osebe s težavami v razvoju, fizično in psihično bolni …)
- promocija in skrb za strpnost, humanost in medsebojno pomoč
 
2. Oblikovanje občanom prijazne skupnosti
 
- organizacija družabnih srečanj, prireditev, skupnih aktivnosti občanov (razvijanje pripadnosti in sodelovanja)
- negovanje medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sprejemanja različnosti
- spodbujanje sodelovanja pri doseganju skupnih ciljev
- skrb za dobre pogoje za društvene aktivnosti na področjih kulturnih, športnih in umetniških dejavnosti za vse družbene skupine
 
Skrb za starejše občane
- vzpodbujanje izobraževanja in družabnega življenja upokojencev in starejših ter njihovo vključevanje v družbeno življenje
- vzpodbujanje delovanja društev za starejše in ustvarjanje pogojev zanj
- vzpodbujanje medsebojne pomoči in pomoči starejšim s strani mladih in ostalih članov lokalne skupnosti
- pomoč in dopolnjevanje družbeni skrbi pri organizaciji socialne in zdravstvene pomoči starejšim,
nemočnim in osamljenim
- organiziranje dnevnega centra za starejše in pomoči na domu
- podpora ustanovitvi doma za starejše občane
 
3. Razvijanje sposobnosti občanov za soudeleženost pri odločanju
 
- dopolnjevanje ponudbe ob rednem izobraževanju (glasbena šola, tečaji jezikov, ustvarjalne in tehnične delavnice) dostopne za širok krog ljudi vseh generacij
- razvijanje športa in telesnih aktivnosti občanov vseh generacij po načelu »Zdrav duh v zdravem
telesu«
- spodbujanje delovanja interesnih skupin občanov, skupin posameznih lokalnih območij ter civilnih iniciativ ter vključevanje njihovega znanja in sposobnosti v odločanje o lokalni samoupravi

Stanje Blejskega jezera v luči Evropske vodne direktive

Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol.

V Sloveniji imamo samo dve večji naravni stalni jezeri, Blejsko in Bohinjsko. Kljub razmeroma majhni oddaljenosti ležita v različnih hidro-ekoregijah, zato lahko trdimo, da je Blejsko jezero edino naravno predalpsko jezero v Sloveniji. Že samo to dejstvo izpričuje pomembnost Blejskega jezera, ne samo za Bled temveč za vso Slovenijo.

Zaradi naravnih potencialov je bilo pojezerje Blejskega jezera poseljeno že od paleolitika, slikovita lega jezera med ledeniškimi osamelci, pa je že ob koncu 19. stoletja vzpodbudila razvoj turizma. Z razvojem človeške družbe in krajev v pojezerju so se antropogeni pritiski na Blejsko jezero spreminjali in stopnjevali. Analize sedimenta (J.Sketelj, M.Rejic 1960) so pokazale, da so se prvi znaki slabšanja, ki so se odrazili kot pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, začeli kazati že pred letom 1914, ko antropogeni pritriski na jezero še niso dosegli današnjih razsežnosti. Nezadostna kanalizacija, ki še danes ni povsem urejena, je ob ekspanziji množičnega turizma v 50. in 60. letih povzročila, da je vnos hranilnih in drugih škodljivih snovi močno presegel samočistilne sposobnosti jezera. Porušeno je bilo naravno ravnotežje, kar se je odražalo v zmanjšani prosojnosti jezerske vode, propadu občutljivih rastlinskih in živalskih vrst in masovnih cvetenjih cianobakterije Planktothrix rubescens (syn. Oscillatoria rubescens) ter drugih vrst alg z vsemi spremljevalnimi učinki, ki vplivajo na neprijeten videz in občasno tudi na vonj jezera. Prekinitev dotoka odplak v jezero, zmerna urbanizacija ter zmanjšanje drugih obremenitev, predvsem intenzivne živinoreje v prispevnem območju jezera, bi morali biti prvi ukrepi za izboljšanje stanja jezera. Namesto teh ukrepov, ki bi zahtevali zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera, je bila, leta 1964 v jezero speljana Radovna, leta 1980/81 pa na dno jezera položena natega, medtem ko se je odotok odplak v jezero delno saniral šele v letu 1985 in še danes kanalizacija na Bledu ni povsem urejena. Stanje Blejskega jezera se je zaradi ukrepov sicer izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta in voda v jezeru je bolj prosojna, vendar tako stanje jezera ni stabilno, kar se odraža v občasnih cvetenjih fitoplanktona. Hkrati je zavajajoče in daje lažne vtise o neobremenjenosti jezera in urejenosti pojezerja.

Z dotokom Radovne in položitvijo natege so se umetno spremenile hidrološke značilnosti Blejskega jezera, zmanjšal se je zadrževalni čas vode v jezeru in kroženje vode v jezeru v času spomladanske in jesenske homotermije zajame celotno globinsko plast – hipolimnij, ki se pred sanacijo ni v celoti premešala. Posredno se je zaradi odvzema vode hidrološko spremenila tudi Radovna za zajetjem v Grabčah, Jezernica in Sava Bohinjka, kar po novi vodni direktivi (Directive of the European Parliament and of the Council 2000/60/EC), ki zahteva dobro ekološko stanje vseh vodnih teles do leta 2015, ni sprejemljivo. Dobro ekološko stanje le malo odstopa od naravnega izvirnega stanja, kjer človekovi vplivi še niso pustili večjih posledic v vodnem ekosistemu. Ocena ekološkega stanja vključuje poleg hidroloških, morfoloških in kemijskih analiz predvsem biološke analize, ker so vodni organizmi najboljši pokazatelji stanja okolja v katerem živijo. Če vodno telo ne doseže dobrega ekološkega stanja, so potrebni sanacijski ukrepi, oziroma so državam članicam EU naloženi penali.

Glede na spremenjen hidrološki režim, ki odstopa od izvirnega-referenčnega stanja Blejsko jezero ne more doseči dobrega stanja, še zlasti ne, ker se obremenitve in pritiski na Blejsko jezero zaradi naraščajoče urbanizacije v zadnjem obdobju celo še stopnjujejo.

Resnično je že skrajni čas, da se prenehamo slepiti in začnemo načrtovati okolju prijazen, zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera.

Kultura posameznika-kultura občine-blagostanje skupnosti

 

Ana Marija Kovač, Marisa Monti

 
Tako kot je gospodarstvo osnova za zdrave ekonomske temelje, je kultura osnova za zdrav razvoj posameznika. Kultura oz. kultiviranje ne pomeni zgolj osnovnega in nadaljnjega šolanja v okviru institucij. Zavedamo se, da se posameznik preko najrazličnejših dejavnosti kultivira vse življenje. Elementarno vzgojno funkcijo opravljajo državne ustanove, uveljavljajo se tudi novi pristopi. Občina po meri občana omiko lahko vzpodbuja ali zanemarja. Le kultivirana skupnost občanov pa lahko zagotovi najboljše razvojne možnosti na vseh področjih bivanja. Da bi dosegli večjo in bolj poglobljeno povezanost krajanov, bomo v prihodnosti posvečali večjo pozornost ozaveščanju posameznikov, da se močneje povežejo s skupnostjo, v kateri živijo, kajti občutek pripadnosti je eden izmed odločilnih dejavnikov pri oblikovanju človekove samopodobe. Zato si prizadevamo za obnovitev oz. izgradnjo novih kulturnih domov, za ustanovitev kulturnega centra v prostorih TVD Partizan in na Pristavi (organizacija prireditev, muzejska in galerijska dejavnost, ureditev muzejske zbirke na Blejskem gradu). Želeli bi približati kulturo mlajši populaciji in omogočiti druženje pripadnikov različnih starostnih skupin, ki bi se srečevali na literarnih in spominskih večerih, koncertih, na srečanjih s starejšimi domačini, v folklornih skupinah, na gledaliških in lutkovnih predstavah. V medsebojni povezavi različnih društev bi oživela tradicija, obenem pa si lahko obetamo razcvet vsestranskih talentov. Kot je zapisal psiholog in prevajalec Janez Svetina v svoji knjigi Slovenci in prihodnost:
 
»Zrela kulturna politika in dejavnost na vseh ravneh v družbi bi si morala prizadevati za obilico žlahtnih vsebin in oblik družabnega življenja in prireditev, ki bi lahko bogatile naše ljudi in spreminjale naše življenje v igro žlahtnih medčloveških odnosov.«

Program za razvoj gospodarstva, izboljšanje delovanja občinske uprave in ureditev občinskih financ

 

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.

Finance in proračun

Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005

1.Mestna občina Ljubljana          921.307
2.Mestna občina Kranj                566.266
3.Občina Bled                             271.458
 

Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.

Pridobljena evropska sredstva v letu 2005

1.Hrastnik                                           332.288
2.Komenda                                         262.175
3.Kuzma                                             227.996
4.Mestna občina Velenje                   193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec       168.908

BLED                                                            0

Gospodarstvo

Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.

Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.

Občinska uprava

Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.

Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv