Archive for the ‘Bled’ Category

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

A survey of aquatic birds occurring on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Power Plant Reservoir

Članek podaja vrstno sestavo, številčnost in fenologijo vodnih ptic treh gorenjskih jezer, kjer so avtorji opravljali popise enkrat na teden prek celega leta med novembrom 1995 in novembrom 1996. Skupaj so našteli 25.877 osebkov 34 vrst vodnih ptic. Od skupnega števila je bilo na Blejskem jezeru zabeleženih 55% osebkov, na jezeru HE Moste 24% in na Bohinjskem jezeru 21%.

Obravnavana jezera so za gnezdenje vodnih ptic relativno nepomembna. V zanemarljivem številu tu gnezdi mlakarica Anas platyrhynchos. Omembe vredna je gnezditev treh parov labodov grbcev Cygnus olor na Bledu. Obravnavana jezera so pomembnejša za prezimovanje. Tu prezimuje med 10% in 20% vodnih ptic, prezimujočih v severozahodni četrtini Slovenije.

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

Avtor(ji):

Jančar, Tomaž (avtor)
Kmecl, Primož (avtor)
Kozinc, Boris (avtor)
Mihelič, Tomaž (avtor)
 
Vir:Acrocephalus, 2007, letnik 28, številka 135
 
 

Bled nekoč in sedaj

Bled v ožjem pomenu obsega cerkveno in politično občino, župnijo in županstvo Bled. To ime je skupno ime za celo kotlino, oziroma za vasi, ki leže ob obrežju blejskega jezera, to so vasi: na severu Grad (kjer je župna cerkev in šola) in Rečica s prijazno cerkvijo na gričku, pod njim pa lep gradič Grimšče, na jugu Mlino , proti vzhodu Želeče in Zagorice . Vasi so zelo lepe, zlasti ob glavnih ulicah oziroma cestah so kar nasejane lepe vile z mičnimi vrtovi. Celo kmečke hiše vedno bolj izgubljajo svoj gorenjski značaj in se utegnejo počasi — kar je pač škoda za idilični  značaj Bleda — izpremeniti v gosposke vile.— Največja stavba na Bledu je krasno ležeči grad kneza Windisch-Graetza na Mlinem, najkrasnejši sta pač vili „Bella" v Želečah in „Pongračeva" v Zagoricah, da ne omenjam drugih, ki kakor gobe po dežju rastejo iz tal.

Bled nekdaj in sedaj. Prijateljem "slovenskega raja" spisal Frančišek Kimovec

Natisnila Katoliška Tiskarna 1908

Zapiski o geologiji Bleda-Notes on the geology of Bled

Da bi dobili geološko podlago za raziskavo toplih vrelcev na Bledu,
smo detajlno kartirali bližnjo okolico. Na osnovi tega podajamo stratigrafski
in tektonski pregled Okolice Bleda in nekaj pripomb o nastanku vrelca Toplice na Bledu.

Anton Grimšičar: Zapiski o geologiji Bleda – Notes on the geology of Bled

Vir: Geologija, 1955, letnik 3, številka 13

Župa Bled

 

Če hočemo govoriti o Bledu v staroslovanskem obdobju, je smiselno, da v obravnavo zajamemo celotni prostor Blejskega kota. Gre za ozemlje, ki se razprostira od Mežakle na severu do Jelovice na jugu in od Pokljuke na zahodu do Save Dolinke na vzhodu. Tu je nastala, skozi vse staroslovansko obdobje živela in hkrati z njim prenehala župa Bled. Kako se je v resnici imenovala, če je sploh imela neko ime, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Andrej Pleterski: (povzetek) ŽUPA BLED v reviji KRONIKA, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3

 

Celoten tekst: Nevidna srednjeveška Evropa-Župa Bled

 

 

Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen

avtor:Amand Schweiger-Lerchenfeld,  Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen, 1889, založil A. Hartleben na Dunaju

Kalcit s Straže na Bledu

 

…Na Mlinem ob Blejskem jezeru zavijemo južno proti vasi Selo pri Bledu. Pred vasjo se severozahodno od ceste dviguje greben Straže (642 m), ki ga gradijo drobnozrnati masivni dolomiti anizijske starosti….

Renato Vidrih, Vili Rakovc: Kalcit s Straže pri Bledu, vir: Scopolia Supplementum Leto: 2006, številka 3

arheološki zemljevid Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku

Ta idilična naravna pokrajina je bila že

zgodaj obljudena. Znani so številni sledovi
človekovega bivanja in delovanja, ki so zapisani
v plasteh arheoloških najdišč. S pridobivanjem
orne zemlje in širjenjem pašnikov
je človek kmalu začel intenzivneje posegati
tudi v okolje,…
 
 
 
 

BLED v FEVDALNEM OBDOBJU DO KONCA 18. STOLETJA_ferdo gestrin

Ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja je nastopil za blejsko ozemlje čas velikih sprememb.

Po porazu Madžarov, zlomu njihovega
gospostva na ozemlju južno od Karantanije,
ki pa vendar ni onemogočalo samostojnih oblik
življenja slovanskega prebivalstva in
utrditvi oblasti nemškega cesarstva nad vsemi
slovenskimi deželami v jugovzhodnem
alpskem prostoru se je tod dokončno zaključilo
predfevdalno obdobje in je nastopila stoletja
trajajoča doba fedalizma….

►BLED v FEVDALNEM OBDOBJU DO KONCA 18. STOLETJA_ferdo gestrin_1984

vir: Digitalna knjižnica Slovenije

Blejsko jezero

Leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu. Jezero je tektonsko ledeniškega izvora in leži na nadmorski višini 475 m. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m, ima površino 1,45 km², najglobja točka pa je v globini 30 m. Povprečna letna temperatura je 12°C. Najvišjo temperaturo 25° C doseže voda v juliju. Večjih naravnih pritokov jezero nima, napaja ga le nekaj studencev, največji je potok Mišca v Zaki. Na Mlinem iz njega izteka potok Jezernica. Termalni vrelci v severovzhodnem delu so zajeti v treh plavalnih bazenih – Grand hotela Toplice, hotelov Park in Golf.

Otoček sredi jezera je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. V daljni preteklosti je bilo na otoku svetišče staroslovanske boginje Žive, ki naj bi ga varovala Bogomila in Staroslav.  Nad jezerom na strmi skali stoji Blejski grad. Jezero je pomembna turistična točka, znano je tudi po mednarodnih veslaških tekmovanjih. Posebnost Blejskega jezera so tudi turistični čolni, imenovani pletne.

Blejsko jezero leži v kotlini čelne kotanje nekdanjega Bohinjskega ledenika. Relief okoli jezera se je oblikoval že v pleistocenu, ko je Bohinjski ledenik v več sunkih prekril ta del kotline. Ob dokončnem umiku je zapustil za seboj več pasov čelnih moren.

Jezero je bilo v začetku obsežnejše in je imelo odtok proti dolini Save Bohinjke. Tektonsko in ledeniško poglobljeno dno, Grajski hrib, Straža, Osojnica in otoček so v debelozrnatem masivnem dolomitu. Na Grajski skali, južnem robu Straže in v manjših krpah nad Bohinjsko Belo je ohranjen greben neoschwagerinskih apnencev iz srednjega permija (265 miljonov let). V tem apnencu so najbolj pogoste fuzulinidne luknjičarke, morske gobe, neoschwagerine. O močnem neotektonskem delovanju pričajo hipotermalni vrelci pod Grajskim hribom.

V jezeru živi vodna postranica (Gammarus lacustris). Ugotovljenih je 19 ribjih vrst.

viri: Wikipedia,

Legenda o nastanku jezera

VILE SO OBLIKOVALE BLEJSKO JEZERO

Tam, kjer je Blejsko jezero, v starih časih ni bilo vode, ampak dolina, sredi katere je stal hrib z velikansko skalo na vrhu. V mesečnih nočeh so se ob tej skali zbirale gorske vile in plesale.
V zeleni dolini in na strmih fratah hriba pa so podnevi pastirji pasli ovce. Ovčice pa so popasle tudi travo, ki je rasla okrog skale na hribu. Zato so se nekega dne vile razjezile in pastirjem zagrozie: "Če ne boste ogradili skale na vrhu hriba, da bi vaše ovce ne popasle naše trave, jo bomo ogradile me!"
Vilinskim grožnjam pa so se pastirji samo smejali in še naprej pustili svoje ovce na hrib, kjer so pomulile vso travo okrog vilinske skale. Zaradi tega si je neko noč najmlajša in najlepša vila med plesom na trdi zemlji zlomila nogo.
Vile so se maščevale nad neposlušnimi pastirji. Z bližnjih planin so priklicale vodo, ki je prihrumela v dolino in jo zalila, da je samo še hribček s skalo gledal in nje.
Tako so si gorske vile ogradile skalo na hrib, kjer so poslej nemoteno plesale v mesečnih nočeh.
Tako je nastalo Blejsko jezero z zelenim otokom.
 
iz knjige Pripoved pod lipo Domačo, Dušica Kunaver
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv