Archive for the ‘Bled’ Category

Čolnarji in izvoščki na Bledu

Čolnarji in izvoščki na Bledu so zrasli iz potreb blejskega vsakdanjega življenja. Še danes, čeprav postajajo v vedno večji meri turistična znamenitost, ni povsem prešla njihova stara vloga in pomen. Po času nastanka se obe dejavnosti, ki sta v nekem smislu blejska posebnost, bistveno razlikujeta, čeprav služita, na splošno vzeto, prevozu ljudi, turistov, čolnarji na blejski otok, izvoščki za prijeten izlet okoli jezera ali v bližnjo okolico.

Pojav blejskih čolnarjev je treba postaviti daleč v zgodovino, izvoščki pa so na Bledu pojav modernega časa in posledica turističnega razvoja.
 
 
Avtor: Božo Benedik
 
vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3

Cerkev na otoku in izsušitev Blejskega jezera

Kdo bi si mislil, da je mična, prijazna cerkvica na otoku Blejskega jezera dala kdaj prvi in pravi povod nameri popolne ali pa vsaj delne osušitve jezera: saj bi bil ta »kinč nebeški« s tem ob vso svojo lepoto, ob ves svoj privlačni prirodni čar!

In vendar se je ob času, ko tujski promet ni igral še nobene vloge, sprožilo kar naenkrat to vprašanje. In nenadoma kot se je  pojavilo, je tudi izginilo s površja. Naloga zgodovinarja pa je, beležiti take, same po sebi sicer malenkostne pojave, ki so pa za krajevno zgodovino zanimivi in so pravzaprav dostikrat le rahel odmev velikih zgodovinskih dogodkov, ki so pretresali svet, in jih le v tej zvezi moremo docela umeti in prav oceniti.

 

Cerkev na otoku in izsusitev Blejskega jezera

Vir: Dom in svet, 1917, letnik 30, številka 3/4

 

Prispevki k paleolimnologiji Blejskega jezera v Sloveniji in razvoju okoliške vegetacije ter klime

 

Auszug
 
Die spät- und frühpostglazialen Abschnitte einen 675 cm langen Bohrkernes aus dem Ostbecken des Blejsko jezero wurden pollenanalytisch und pigmentanalytisch untersucht und mit Ergebnissen aus ähnlichen Profilen in Kärnten verglichen.
 
Kratka vsebina
 
V 675 cm dolgem jedru kasnoglacialnih do zgodnjepostglacialnih sedimentov z vzhodnega dela Blejskega jezera sta bila raziskana pelod in pigment ter opravljena primerjava podatkov s podobnimi profili na Koroškem.
 
Abstract
 
In a 675 cm long core of late glacial to early postglacial sediments from the east part of the Bled Lake pollen and pigment were investigated and results compared with data from similar profiles in Carinthia (Austria).
 

Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru

Namen naloge je seznaniti slevensko javnost  s problemi naseljevanja labodov grbcev na Bledu s trenutnim stanjem populacije, problemi njihovega razmnoževanja in prezimovanja. S predlogom načrta za izboljšanje živjenskih možnosti in zmanjšanja ogroženosti naj bi seznanili politične in gospodarske dejavnike v občini Bled.

 

 

 

 

Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru

 

 

avtorji:

Jan, Žiga (avtor) O.Š. Bled

Slivnik, Jure (avtor) O.Š. Bled
 
 
vir: Acrocephalus, 1996, letnik 17, številka 77
 
založnik: DOPPS

 

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

A survey of aquatic birds occurring on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Power Plant Reservoir

Članek podaja vrstno sestavo, številčnost in fenologijo vodnih ptic treh gorenjskih jezer, kjer so avtorji opravljali popise enkrat na teden prek celega leta med novembrom 1995 in novembrom 1996. Skupaj so našteli 25.877 osebkov 34 vrst vodnih ptic. Od skupnega števila je bilo na Blejskem jezeru zabeleženih 55% osebkov, na jezeru HE Moste 24% in na Bohinjskem jezeru 21%.

Obravnavana jezera so za gnezdenje vodnih ptic relativno nepomembna. V zanemarljivem številu tu gnezdi mlakarica Anas platyrhynchos. Omembe vredna je gnezditev treh parov labodov grbcev Cygnus olor na Bledu. Obravnavana jezera so pomembnejša za prezimovanje. Tu prezimuje med 10% in 20% vodnih ptic, prezimujočih v severozahodni četrtini Slovenije.

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

Avtor(ji):

Jančar, Tomaž (avtor)
Kmecl, Primož (avtor)
Kozinc, Boris (avtor)
Mihelič, Tomaž (avtor)
 
Vir:Acrocephalus, 2007, letnik 28, številka 135
 
 

Bled nekoč in sedaj

Bled v ožjem pomenu obsega cerkveno in politično občino, župnijo in županstvo Bled. To ime je skupno ime za celo kotlino, oziroma za vasi, ki leže ob obrežju blejskega jezera, to so vasi: na severu Grad (kjer je župna cerkev in šola) in Rečica s prijazno cerkvijo na gričku, pod njim pa lep gradič Grimšče, na jugu Mlino , proti vzhodu Želeče in Zagorice . Vasi so zelo lepe, zlasti ob glavnih ulicah oziroma cestah so kar nasejane lepe vile z mičnimi vrtovi. Celo kmečke hiše vedno bolj izgubljajo svoj gorenjski značaj in se utegnejo počasi — kar je pač škoda za idilični  značaj Bleda — izpremeniti v gosposke vile.— Največja stavba na Bledu je krasno ležeči grad kneza Windisch-Graetza na Mlinem, najkrasnejši sta pač vili „Bella" v Želečah in „Pongračeva" v Zagoricah, da ne omenjam drugih, ki kakor gobe po dežju rastejo iz tal.

Bled nekdaj in sedaj. Prijateljem "slovenskega raja" spisal Frančišek Kimovec

Natisnila Katoliška Tiskarna 1908

Zapiski o geologiji Bleda-Notes on the geology of Bled

Da bi dobili geološko podlago za raziskavo toplih vrelcev na Bledu,
smo detajlno kartirali bližnjo okolico. Na osnovi tega podajamo stratigrafski
in tektonski pregled Okolice Bleda in nekaj pripomb o nastanku vrelca Toplice na Bledu.

Anton Grimšičar: Zapiski o geologiji Bleda – Notes on the geology of Bled

Vir: Geologija, 1955, letnik 3, številka 13

Župa Bled

 

Če hočemo govoriti o Bledu v staroslovanskem obdobju, je smiselno, da v obravnavo zajamemo celotni prostor Blejskega kota. Gre za ozemlje, ki se razprostira od Mežakle na severu do Jelovice na jugu in od Pokljuke na zahodu do Save Dolinke na vzhodu. Tu je nastala, skozi vse staroslovansko obdobje živela in hkrati z njim prenehala župa Bled. Kako se je v resnici imenovala, če je sploh imela neko ime, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Andrej Pleterski: (povzetek) ŽUPA BLED v reviji KRONIKA, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3

 

Celoten tekst: Nevidna srednjeveška Evropa-Župa Bled

 

 

Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen

avtor:Amand Schweiger-Lerchenfeld,  Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen, 1889, založil A. Hartleben na Dunaju

Kalcit s Straže na Bledu

 

…Na Mlinem ob Blejskem jezeru zavijemo južno proti vasi Selo pri Bledu. Pred vasjo se severozahodno od ceste dviguje greben Straže (642 m), ki ga gradijo drobnozrnati masivni dolomiti anizijske starosti….

Renato Vidrih, Vili Rakovc: Kalcit s Straže pri Bledu, vir: Scopolia Supplementum Leto: 2006, številka 3

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv