Archive for the ‘Bled’ Category

Ribenska gora

Sredi aprila smo bili v Društvu za varstvo okolja Bled obveščeni o spravilu lesa in pretiranem posegu na tem lepem hribu, Ribenski gori. Nekdaj prijetne gozdne poti za intimen stik z gozdom in njegovimi prebivalci, prekrasnimi pogledi na Savo Bohinjko in Jelovico je zamenjala tri metre, ponekod tudi več, široka gozdna vlaka, posekana drevesa in razrita okolica. 

 

Samo brezobziren pohlep je vodil tega človeka, ki je tej mali gori prizadajal tako velike rane. Vsi vemo, da se to ne bi zgodilo, če bi bil izvajalec ozaveščen in bi se  o idejah prej vsaj s kom posvetoval. Kje je bil revirni gozdar? Kje smo bili mi?

Menimo, da je devastacija Ribenske gore nevaren negativen zgled za podobne posege tudi na ostalih osamelcih v Blejskem kotu in nasploh. Znano je podobno »pretiravanje« (tehnocentrizem) v blejskem občinskem parku (letos pozimi), na Višcah pred nekaj leti; na Homu, na Boštu, v Radovni, na Pokljuki in tudi drugod se dogajajo podobne kršitve.

Ne nazadnje si zaradi izjemnega ambienta okrog Blejskega jezera z veličastnim razgledom z Blejskega gradu po celem Blejskem kotu kakršnegakoli tudi vizualnega onesnaženja ne smemo privoščiti. V želji, da se to ne bi več dogajalo nas pravočasno obvestite o podobnih dejanjih, preden so dokončna!   Pišite nam, pokličite.

Občinski svet občine Bled je leta 2002 sprejel odlok  o ureditvenem načrtu Ribenska gora, ki še vedno velja. po Odloku (izvlečki so poudarjeni) je območje Ribenske gore razdeljeno na več območij urejanja, nas zanima gozd:

"Gozdne površine se maksimalno ohranjajo, s tem da je dopustno varovalno gospodarjenje in povečanje biološke pestrosti gozda. Pri urejanju je potrebno upoštevati gozdno gospodarske načrte in soglasja za posege v prostor Zavoda za gozdove.

Vse dejavnosti, ki so v tem prostoru dovoljene, morajo v največji možni meri tudi ostali prostor ohranjati v obstoječem naravnem stanju. Preoblikovanje prostora je dovoljeno le, če prostor pridobi na kvaliteti in v primeru sanacije degradiranih površin, ki naj se sanirajo v prvotno stanje. Konkretne usmeritve za krajinsko oblikovanje na posameznih območjih urejanja tega ureditvenega načrta so razvidne v nadaljnjih določilih odloka."

"Obveznosti investitorjev in izvajalcev

Ureditveni načrt je potrebno upoštevati pri vseh posegih v prostor. Investitorji, projektanti, izvajalci in uporabniki morajo pri vsakem posegu upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, sanitarno-higienske, varnostne, prometne in druge predpise.

Dovoljuje se ureditev obstoječih sprehajalnih poti in steza z občasnimi razgledišči, ki morajo biti izvedene v obliki gozdnih in planinskih poti."

Poti ni več možno urejati, vzdrževati, ker jih je zamenjala gozdna vlaka. Uničena je podrast, polomljeno je drevje in vlaka se ponekod zarije v nestabilne plasti grušča. 

"Trasa poti , ki poteka od območja urejanja Rekreacija in poteka okrog Ribenske gore do območja urejanja Hotel, se priredi in uredi kot programska – učna pot , za kar se izdela poseben projekt."

Ravno ta krožna pot je bila spremenjena v to grobo vlako. 

"Ob poteh je dovoljeno postaviti klopi, smetnjake, ograje in v omejenem obsegu opozorilne in informativne table."

Ob vlaki so zdaj le polomljeno grmovje, veje, ostanki štorov in debel in opustošenje.

"Dovoljujejo se posegi , ki so potrebni za opravljanje gozdarske dejavnosti,vendar se ne dovoljuje gradnje novih gozdarskih poti niti povečevanje profila starih. Poti je potrebno redno vzdrževati. V primeru naravne nesreče ali požara se morajo vse posledice potrebnih interventnih posegov v prostor obvezno takoj sanirati zaradi preprečitve erozije in drugih škod."

V prijavi inšpekcijam za okolje in kmetijstvo-gozdarstvo smo poudarili kršenje vseh točk tega 8. člena odloka. izvleček iz prijave: 

"Poleg kršenja zgoraj navedenega posebnega predpisa gre za hud moralno etični in kulturni spodrsljaj. Gre za ravnanje v nasprotju z Zakonom o gozdovih  v območju s poudarjenimi ekološkimi (pestrostna) in socialnimi funkcijami gozda (turistično rekreacijska, estetska, dediščinsko varstvena) in manj pomembno lesnoproizvodno funkcijo .

Če je gradnja vlake, zaradi sanacije ujme, neobhodna, jo je potrebno narediti v sprejemljivih dimenzijah in glede na relief ekološko in okoljsko sprejemljivo. Zaradi nevarnosti prevelikih poškodb obstajajo drugi načini spravila. Razvita Evropa zna spravljati les razen s težkimi stroji v podobnih primerih tudi s konjem ali helikopterjem, pa tudi kakšen meter ročnega predspravila bi se dalo narediti!

Sam poseg v naravno okolje- izdelava gozdnih vlak za spravilo lesa- se je izvajal tudi brez vsakršnega predhodnega obveščanja ostalih deležnikov."

Še enkrat poudarjamo, če opazite kaj podobnega, preden je dokončno nas takoj obvestite!

 

Voščilo ob dnevu vode 2011

(Dopolnjeno 31.3. 2011) Danes ob 10h dopoldan so že čistili cev in jaške pod teraso kavarne Park v neposredni bližini starta veslaške regate, na mestu, kjer je prišlo do preliva. Delavci so mi potrdili, da je bila cev polna peska in listja. Voda se ne preliva več v jezero.

 

(Dopolnjeno 29.3. 2011) S strani občine Bled smo prejeli odgovor, kjer med drugim piše:"Na podlagi pregleda jaškov je bilo ugotovljeno in dogovorjeno, da se še v tem tednu ( najkasneje do 1.4.2011) na predmetnem območju izvede čiščenje meteornih kanalov in jaškov, po katerem se odvajajo meteorne in izvirske vode." Slika, posneta danes kaže, da s čiščenjem še niso pričeli.

(Dopolnjeno 28.3. 2011) Kamion je 25.3.2011 po uri in pol odšel, danes, 28.3. teče voda s kanalizacijo še naprej, zdaj tudi skozi naslednji sve prelivni cevi. Stanje je torej še slabše kot prej.

(Dopolnjeno 25.3. 2011) Danes ob 14h se je pripeljal kamion za čiščenje kanalizacije in po uri in pol tudi odpeljal. Rezultati bodo vidni kmalu.

 

Ob dnevu vode voščimo vsem bralcem teh strani in jim želimo polne kozarce čiste vode zdaj in za vedno.

 

Po svojih močeh lahko pripomorete k čistejšim in bolj zdravim vodam. Z zbiralniki deževnice, pametno rabo vode, vzdrževanimi sistemi in premišljenim varčevanjem.

Predvsem pa si ne smemo lagati. Če je voda umazana, pomeni, da jo je nekdo umazal. Nekdo, ki ni ozaveščen in je enostavno malomaren. Večinoma so onesnaženja vode povzročili ljudje, vzrok pa je treba ugotoviti in odpraviti. Čistilna naprava je zadnja možna rešitev. Če onesnaženja ni, je ne potrebujemo. 

Pazite na vodo, tudi na Bledu.

Slike so posnetena na sončen Dan vode, 22. marca 2011 dopoldan. Niso posnete za tiste, ki ne verjamejo, da kanalizacija teče v jezero. Posnete so bile  v opomin tistim, ki za to vedo, pa prelagajo odgovornosti iz MOP na koncesionarje in občino in spet nazaj, studenci, takšni in drugačni pa tečejo v jezero ali mimo njega…

Poleg okoljskega problema izpostavljamo tudi turistični problem. Tuji turisti radi obiščejo Bled prav zaradi Vode. Bi pokazali te slike tujcu? Te dni se lahko prepriča na lastne oči. Fotografije smo objavili, ker upamo, da bodo te zadnje, ki dejansko kažejo na površnost, malomarnost, ignoranco in še kaj.

 

 

 

Čistilna akcija Piškovica

Vabimo vas na

PIŠKOVICA 2011

Po zaščitenem območju Piškovice in okolici. Pregledali in očistili bi širše območje Piškovice z obalo Save Dolinke proti Vintgarju.
 
Priporočamo delovne rokavice, primerno obutev in dobro voljo, poskrbeli bomo za vreče. Po zaključku akcije Blejski mladinski center vabi na Olimpijski trg na prigrizek in zabavo. 
 
Zbor udeležencev je v SOBOTO,26.marca2011 ob 8.30h pri prostoru za Rafting v Piškovici.
 
Pridite na prijeten in koristen dogodek!
 
 

BARON SCHWEGEL V SVOJIH SPOMINIH

Avtor(ji): Rozman, Franc (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3
Narodna in univerzitetna knjižnica

prenos .pdf datoteke: Baron Schwegel v svojih spominih

BOHINJSKA BELA V ČASU GRADNJE BOHINJSKE PROGE

Avtor(ji): Pleterski, Maruša (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1988, letnik 36, številka 1/2

Bohinjska Bela v času gradnje bohinjske proge
 

Na Gorenjskem, Bled

 

Janko Leban
 
vir: Zvonček
Leto: 01.03.1907, letnik 8, številka 3
 
Učakal sen prekrasen sem nocoj:
V oblakih zlatih gledal nad seboj
V daljavi nedosežni sem Boga —
Plašč bil njegov iz čistega zlata,
In v kroni biseri so mu žareli;
Ob njem so bili angeli neba,
Molili so ga in mu slavo peli. —•
Pod njim pa plaval je naš lepi svet,
Pomlad na njem je čarno kraljevala,
Morda je bila prva, ki je vstala
 
Na božji glas pred milijoni let . . .
In biser Bog iz krone svoje vzel,
Izpustil ga na zemljo, zasolzile
Po njem so angelov oči se mile —
Solza nebroj ta biser je objel . . .
 
V tem hipu sem se vzbudil, in šepet
Ljudij, valov mi je na sluh udaril,
In na otok moj vsplaval je pogled —
O, ti si, Bled, ki Bog te je ustvaril!

Na blejskem jezeru

 

Avtor: Zazula, Jožef (J, Z)

Vir: Dom in svet, 1899, letnik 12, številka 18, 
 
 
V zkipi, vzkipi, močni val,
stopi drzno čez obal,
moč pokaži maščevavca
za pravice zatiravca.
 
Da še pomniš, dobro znam,
kadar je Slovenec sam
po obrežju ribič hodil,
po vodovju tvojem brodil
 
Dober oče si mu bil,
s plenom rib si ga redil;
travnike si mu namakal,
ko je v suši k tebi plakal.
 
Oh! okrog poglej sedaj:
mar spoznaš še rojstni kraj ?
Skoraj vsi sinovi vrh
so nekdanji ti pomrli.
 
Kar je bila tvoja last,
tujca zdaj drži oblast;
tvoje ribe sam pobira,
glada zadnji sin umira.
 
Kjer so bila prej polja,
tujec igre zdaj igra;
kjer so bila njih selišča,
tujec dela šetališča.
 
Nisi zabil še sinov,
še spominjaš se domov,
tvoja skrb še ni minila,
ni minila tvoja sila.
 
Vzkipi, vzkipi močni val,
stopi drzno čez obal,
sina zadnjega obrani,
dom pred tujci mu ohrani.
 

Nastop Blejskega jezera

 

Karlovčan Serafin (nabral in zapisal), 

Vir: Loški razgledi, 1989, letnik 36

Nekdaj so bili ondi, kjer je zdaj Blejsko jezero, jako lepi travniki in vrtovi. Skratka, bil je to pravi zemeljski raj. Stala pa je ondi tudi cerkev Marije Device in okoli nje mnogo bivališč.

Vse drugo je bilo lepo v redu, le pokopališča še niso imeli. Morali so torej mrliče drugje zagrebati.
 
Neke jako prijetne poletne noči, ko se vaščani pozno v noč zunaj, blizu cerkve, hlade in o vsakovrstnih rečeh pomenkujejo, zasliši se sem od cerkve jako mil pa otožen glas: »Naredite in pripravite še pokopališče, ako ne, bode se samo.« Ta glas se je ponavljal trikrat in vsakokrat močneje.
 
Vaščani pa, prevzetni kakor so bili, se ne zmenijo mnogo za to svarilo, temveč reko: »Tem bolje, naj se le naredi pokopališče samo, ga pa nam ne bode treba.«
 
In glej! Drugo jutro, ko se prikaže veličastno solnce izzad gora, lesketa se ondi, kjer so bili poprej lepi in cvetoči vrtovi i travniki, prelepo bisernato jezero s cerkvico Marije Device v sredi.

Imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor,

 
Bled, 11.1.2011
 
 
V skladu s 17. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled  – UPB  (Ur. list RS, št. 67/2009), vlagam pobudo – postavljam vprašanje:

za imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana.

Komisija bi povezovala strokovnjake različnih strok in predstavnike občin. Skupaj bi pripravili učinkovit prioritetni program ukrepov za zmanjšanje obremenitev in s tem izboljšanje stanja jezera.
 
Pristojnost komisije:
 
- opredeliti vse posamične vzroke za slabo stanje jezera
- pripraviti celovit program upravljanja z jezerom in pojezerjem 
- predlagati hitre in učinkovite ukrepe 
- dajati mnenja k posameznim ukrepom obeh občin (prostorski načrt, kanalizacija, kmetijstvo, ipd.)
- skupaj z občino in županom doseči ukrepanje za izboljšanje stanja jezera na državni ravni
- pridobiti zunanja strokovna mnenja
 
Predlagamo, da strokovno komisijo sestavljajo:
 
predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
predstavnik strokovnih služb Občine Bled,
predstavnik strokovnih služb Občine Gorje,
Ga. mag. Špela Remec Rekar, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, ARSO,  
G. Urban Ilc, Urad za upravljanje z vodami, Izpostava Kranj, ARSO, 
G. Anže Urevc, strokovnjak s področja upravljanja z jezeri,
Predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavod Kranj,
predstavnik Društva za varstvo okolja Bled (poznavalec in opazovalec dogajanja na jezeru).
 
 
Obrazložitev:
 
Bled je mednarodno priznani turistični center. Njegova največja atrakcija je Blejsko jezero, ki ga vsako leto obiščejo številni turisti iz vseh koncev sveta.
 
Največji problem jezera od srede prejšnjega stoletja do danes je njegova preobremenjenost s hranili in s tem povezan proces evtrofikacije. Zaradi izredno slabega stanja jezera, kjer je bilo prisotno stalno »cvetenje« cianobakterij in pomanjkanje kisika in so odmirale občutljivejše rastlinske in živalske vrste, je bila že leta 1955 ustanovljena prva posebna komisija, z nalogo, da pripravi predloge za izboljšanje stanja jezera. Ta se je odločila za dotok Radovne v jezero, kot najbolj primeren dolgoročni ukrep, vendar pod pogojem, da bo istočasno urejena tudi kanalizacija. Dodatno se je pojavil tudi predlog za restavracijo jezera s pomočjo odvajanja hipolimnijske vode z natego. Vsi trije ukrepi so bili realizirani. Radovna je bila v jezero speljana že v letu 1964, natega je začela delovati v začetku 80. let, kanalizacija pa se je začela urejati šele po letu 1984 in se ureja še danes.
 
Vsi trije ukrepi so prispevali k bistvenemu izboljšanju stanja Blejskega jezera, ki pa se v zadnjem obdobju zaradi stopnjujočih pritiskov iz pojezerja ponovno slabša. Ugoden učinek sanacijskih naprav, Radovne in natege je premajhen, da bi omilil vse negativne vplive, ki jih povzročajo pritiski iz pojezerja. 
 
S pritoki in padavinsko vodo je jezero neločljivo povezano s svojo okolico. Izraba prostora in dejavnosti v pojezerju morajo biti usmerjena tako, da se negativni vplivi na kakovost vode v jezeru zmanjšajo na najmanjšo možno mero. V pojezerju Blejskega jezera je za dosego tega cilja potrebno še marsikaj urediti. Pri tem imata s svojimi prostorskimi plani glavno vlogo in najpomembnejše naloge Občina Bled in Občina Gorje. Bledu pripada ožje pojezerje z jezersko skledo, velik del pojezerja pa se na SZ razširi v Gorjanski kot, kjer ima pristojnosti Občina Gorje. Prvi korak za usklajeno delovanje, trajnostno rabo naravnih virov in sonaravno upravljanje s pojezerjem, je ponovna ustanovitev komisije za sanacijo jezera. 
 
Še posebno nujno se nam zdi to v času, ko se je stanje jezera po nekajletnem optimističnem izboljšanju v zadnjem letu zelo hitro in kritično poslabšalo. V lokalnem okolju smo od jezera odvisni in zato tudi odgovorni za aktivno in učinkovito ukrepanje ter to isto zahtevati tudi od države..
 
Mag. Slavko Ažman 
 
 

GEOMETRIJSKI LIKI V SLOVENSKEM PROSTORU: Andrej Skvarča

Andrej Skvarča se ukvarja z raziskovanjem geometrijskih likov v slovenskem prostoru. Zakaj cerkve, gradovi in druge pomembne točke, ko jih med seboj povežemo z navideznimi črtami tvorijo tako zanimive like? Predavatelj  je uporabljal najmodernejše računalniške pripomočke.

Predavanje je bilo v četrtek, 27.1.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.

 

 

Članek: Uporaba metra v Sloveniji že pred tisočletji

Posnetek: posnetek predavanja Andrej Skvarča

GEOpedia:  Geopedia-vrisani liki

Revija SRP:  Kapelice, cerkve in samostani

Powerpoint predstavitev: GEOMETRIJSKI LIKI V SLOVENSKI POKRAJINI IN NA BLEJSKEM KONCU MED CERKVAMI

 

 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv