Archive for the ‘Bled’ Category

Pobuda za jezero

 

Vabimo na dogodek, kjer bomo ponovno razmislili o stanju Blejskega jezera in državi ter lokalni skupnosti posredovali
 
POBUDO ZA JEZERO
Opozoriti želimo, da za izboljševanje stanja jezera ni veliko časa in je potrebno delovanje v tej smeri pospešiti.
 
Mag. Špela Remec Rekar, univ dipl. biol, Agencija Republike Slovenije za okolje, bo predstavila temo
 
BLEJSKO JEZERO
 
včeraj, danes, jutri
 
Zaradi sanacijskih ukrepov lahko Blejsko jezero danes spet uvrstimo med zmerno onesnažena mezotrofna jezera, vendar kljub temu po novih kriterijih ne dosega dobrega stanja. Ali je stanje Blejskega jezera možno še izboljšati? Je, vendar ne samo s sodelovanjem inštitucij, temveč vseh uporabnikov!
 
Svoje pobude za reševanje jezera bo predstavila tudi gospa Franceska Riolo, domačinka po dedu Petru Florjančiču, ki je trenutno sodelavka Komisije za okolje EU v Bruslju.
 
Pridružite se nam v knjižnici na Bledu v četrtek, dne 4. oktobra ob 18.uri.

LOOP AIR SHOW BLED 2012

Turizem Bled

Občina Bled
 

LOOP AIR SHOW BLED 2012

 
Društvo za varstvo okolja Bled se že od ustanovitve bori za ohranjanje našega lepega okolja na Bledu. Med varovanje okolja spadajo tudi dejavnosti, povezane z omejevanjem hrupa, borbo za čistejši zrak in skrbjo za naše Blejsko jezero. Zato tudi sodelujemo v občinski strokovni skupini za Blejsko jezero. Vsled tega nas je močno začudila napoved dogodka, ki se je pojavil v tiskani izdaji programa prireditev za čas Blejskih dnevov in Blejske noči.
 
Pred nekaj leti je nastala študija (http://www.ekokrog.org/2011/01/19/ognjemet-ogroza-zdravje/), ki dokazuje škodljivost ognjemetov povečano število prašnih delcev v zraku posledično na zdravje ljudi, ki se znajdejo na območju ognjemeta. Prašni delci, povzročeni z ognjemetom se zadržujejo v ozračju in na tleh še več dni, odvisno od vremenskih razmer (veter, dež). Vemo, da se ognjemet izvaja iz Grajskega kopališča, na katerem se dnevno kopa večje število ljudi, za kar celo plačajo. Plačajo zato, da dobijo storitev varnega kopanja, kar pa po ognjemetu sigurno ni, saj vdihavajo ostanke razstreliv:
 
»Ognjemeti povzročajo kratkotrajne izjemno povišane koncentracije delcev v zraku, dušikovih oksidov (NOx) in žveplovega dioksida (SO2). Delci, ki so posledica ognjemetov, so zelo majhni (okrog 1 μm) in vsebujejo kalij (K), stroncij (Sr),vanadij (V), titan (Ti), barij (Ba), baker (Cu), svinec (Pb),magnezij (Mg), aluminij (Al), antimon (Sb), žveplo (S), mangan(Mn), cink (Zn) in saje.« vir: Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (PDF, 4,18 MB, str. 196-197To pomeni, da kopanje v Grajskem kopališču kljub plačilu vstopnice in modri zastavi nekaj dni po ognjemetu ni priporočljivo oziroma NI VARNO!
 
Temu onesnaženju se bo letos pridružil še omenjeni letalski spektakel. Ne glede na to, na kateri višini se bo »show« dogajal, povečana količina izpuhov motornih letal bo še poslabšala kvaliteto zraka nad sicer tako opevano Blejsko krajino. Show bo povzročil onesnaženje s hrupom, prašnjimi delci in meglo nepopolno izgorelega letalskega goriva in olja. Ne moremo pa spregledati tudi vidika varnosti. V programu piše, da bo show potekal med piloni nad Blejskim jezerom. To so cca 10m ali več visoke napihljive boje, med katerimi tekmujejo akrobatska letala. To pa v resnici pomeni, da se cel spektakel dogaja na višini cca 20m! V dobrih časih in lepem vremenu je na obali na vrhuncu sezone 10.000 ljudi, med njimi so plavalci, jadrnice, čolni, pletne, otroci in starši. Na jezeru je nekaj 100 rac, 20 labodov, gosi in še kaj, če se samo ena ptica »bližnje sreča« z akrobatskim letalom, lahko pride do tragedije za ljudi in okolje. Tudi če se spektakel dogaja na način akrobatskih showov, kjer letala »le« delajo akrobacije (na precej večji višini) je varnost obiskovalcev precej ogrožena, da ne govorimo o jezeru.
 
Višek vsega pa je omenjeni prelet reaktivnega letala v nedeljo.
 
V Društvu za varstvo okolja torej vnaprej nasprotujemo takemu dogodku, ki grobo posega v t. im. Ambient Bleda tudi v najširšem pomenu besede, saj omenjena dejavnost pač sodi le v okolje brezdušne betonske džungle. Nasprotujemo dogodku, ki ni v skladu z zelenim turizmom, s katerim se nekateri turistični delavci tako radi hvalijo. Tudi ni v skladu z trudom, da Blejsko jezero po evropski vodni direktivi do 2015 doseže dobro biološko stanje glede onesnaženosti, kot tudi iz vidika varnosti. Oboje, tako ognjemeti kot letalski spektakel po našem mnenju škodujeta tako okolju kot prebivalcem in turistom!
 
Lepo pozdravljamo!
 
Društvo za varstvo okolja Bled
Miro Kapus, predsednik

Pripombe k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za Južno razbremenilno cesto

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

 

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

 

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

 

 

Predavanje dr. Tomaž Amon, biolog

 

O jezeru in še kaj

Predavatelj dr. Tomaž Amon je biolog, doktorat je opravil s področja delovanja živčnega sistema žuželk. Po desetih letih službovanja kot raziskovalec na Inštitutu za biologijo je 1997 osnoval svoje podjetje, ki izdeluje izobraževalno programsko opremo ( www.bioanim.com ), v zadnjem času pa se ukvarja tudi z algami ( www.algaehunter.com ). Zakaj bo torej nevrofiziolog predaval o Blejskem jezeru? Tomaž Amon bo predstavil svoj osebni pogled na to tematiko in predlagal nekaj metod, ki gotovo ne bodo “po učbeniku”. Potem bo spregovoril o možnosti povezav modernega spletnega izobraževanja in problematike Blejskega jezera. V Arabskem svetu je internet pomagal do revolucij, mogoče bo tudi pri eko-problemih Gorenjske?

Predavanje bo v četrtek, 26.05.2010 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h. 

 
 

Ribenska gora

Sredi aprila smo bili v Društvu za varstvo okolja Bled obveščeni o spravilu lesa in pretiranem posegu na tem lepem hribu, Ribenski gori. Nekdaj prijetne gozdne poti za intimen stik z gozdom in njegovimi prebivalci, prekrasnimi pogledi na Savo Bohinjko in Jelovico je zamenjala tri metre, ponekod tudi več, široka gozdna vlaka, posekana drevesa in razrita okolica. 

 

Samo brezobziren pohlep je vodil tega človeka, ki je tej mali gori prizadajal tako velike rane. Vsi vemo, da se to ne bi zgodilo, če bi bil izvajalec ozaveščen in bi se  o idejah prej vsaj s kom posvetoval. Kje je bil revirni gozdar? Kje smo bili mi?

Menimo, da je devastacija Ribenske gore nevaren negativen zgled za podobne posege tudi na ostalih osamelcih v Blejskem kotu in nasploh. Znano je podobno »pretiravanje« (tehnocentrizem) v blejskem občinskem parku (letos pozimi), na Višcah pred nekaj leti; na Homu, na Boštu, v Radovni, na Pokljuki in tudi drugod se dogajajo podobne kršitve.

Ne nazadnje si zaradi izjemnega ambienta okrog Blejskega jezera z veličastnim razgledom z Blejskega gradu po celem Blejskem kotu kakršnegakoli tudi vizualnega onesnaženja ne smemo privoščiti. V želji, da se to ne bi več dogajalo nas pravočasno obvestite o podobnih dejanjih, preden so dokončna!   Pišite nam, pokličite.

Občinski svet občine Bled je leta 2002 sprejel odlok  o ureditvenem načrtu Ribenska gora, ki še vedno velja. po Odloku (izvlečki so poudarjeni) je območje Ribenske gore razdeljeno na več območij urejanja, nas zanima gozd:

"Gozdne površine se maksimalno ohranjajo, s tem da je dopustno varovalno gospodarjenje in povečanje biološke pestrosti gozda. Pri urejanju je potrebno upoštevati gozdno gospodarske načrte in soglasja za posege v prostor Zavoda za gozdove.

Vse dejavnosti, ki so v tem prostoru dovoljene, morajo v največji možni meri tudi ostali prostor ohranjati v obstoječem naravnem stanju. Preoblikovanje prostora je dovoljeno le, če prostor pridobi na kvaliteti in v primeru sanacije degradiranih površin, ki naj se sanirajo v prvotno stanje. Konkretne usmeritve za krajinsko oblikovanje na posameznih območjih urejanja tega ureditvenega načrta so razvidne v nadaljnjih določilih odloka."

"Obveznosti investitorjev in izvajalcev

Ureditveni načrt je potrebno upoštevati pri vseh posegih v prostor. Investitorji, projektanti, izvajalci in uporabniki morajo pri vsakem posegu upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, sanitarno-higienske, varnostne, prometne in druge predpise.

Dovoljuje se ureditev obstoječih sprehajalnih poti in steza z občasnimi razgledišči, ki morajo biti izvedene v obliki gozdnih in planinskih poti."

Poti ni več možno urejati, vzdrževati, ker jih je zamenjala gozdna vlaka. Uničena je podrast, polomljeno je drevje in vlaka se ponekod zarije v nestabilne plasti grušča. 

"Trasa poti , ki poteka od območja urejanja Rekreacija in poteka okrog Ribenske gore do območja urejanja Hotel, se priredi in uredi kot programska – učna pot , za kar se izdela poseben projekt."

Ravno ta krožna pot je bila spremenjena v to grobo vlako. 

"Ob poteh je dovoljeno postaviti klopi, smetnjake, ograje in v omejenem obsegu opozorilne in informativne table."

Ob vlaki so zdaj le polomljeno grmovje, veje, ostanki štorov in debel in opustošenje.

"Dovoljujejo se posegi , ki so potrebni za opravljanje gozdarske dejavnosti,vendar se ne dovoljuje gradnje novih gozdarskih poti niti povečevanje profila starih. Poti je potrebno redno vzdrževati. V primeru naravne nesreče ali požara se morajo vse posledice potrebnih interventnih posegov v prostor obvezno takoj sanirati zaradi preprečitve erozije in drugih škod."

V prijavi inšpekcijam za okolje in kmetijstvo-gozdarstvo smo poudarili kršenje vseh točk tega 8. člena odloka. izvleček iz prijave: 

"Poleg kršenja zgoraj navedenega posebnega predpisa gre za hud moralno etični in kulturni spodrsljaj. Gre za ravnanje v nasprotju z Zakonom o gozdovih  v območju s poudarjenimi ekološkimi (pestrostna) in socialnimi funkcijami gozda (turistično rekreacijska, estetska, dediščinsko varstvena) in manj pomembno lesnoproizvodno funkcijo .

Če je gradnja vlake, zaradi sanacije ujme, neobhodna, jo je potrebno narediti v sprejemljivih dimenzijah in glede na relief ekološko in okoljsko sprejemljivo. Zaradi nevarnosti prevelikih poškodb obstajajo drugi načini spravila. Razvita Evropa zna spravljati les razen s težkimi stroji v podobnih primerih tudi s konjem ali helikopterjem, pa tudi kakšen meter ročnega predspravila bi se dalo narediti!

Sam poseg v naravno okolje- izdelava gozdnih vlak za spravilo lesa- se je izvajal tudi brez vsakršnega predhodnega obveščanja ostalih deležnikov."

Še enkrat poudarjamo, če opazite kaj podobnega, preden je dokončno nas takoj obvestite!

 

Voščilo ob dnevu vode 2011

(Dopolnjeno 31.3. 2011) Danes ob 10h dopoldan so že čistili cev in jaške pod teraso kavarne Park v neposredni bližini starta veslaške regate, na mestu, kjer je prišlo do preliva. Delavci so mi potrdili, da je bila cev polna peska in listja. Voda se ne preliva več v jezero.

 

(Dopolnjeno 29.3. 2011) S strani občine Bled smo prejeli odgovor, kjer med drugim piše:"Na podlagi pregleda jaškov je bilo ugotovljeno in dogovorjeno, da se še v tem tednu ( najkasneje do 1.4.2011) na predmetnem območju izvede čiščenje meteornih kanalov in jaškov, po katerem se odvajajo meteorne in izvirske vode." Slika, posneta danes kaže, da s čiščenjem še niso pričeli.

(Dopolnjeno 28.3. 2011) Kamion je 25.3.2011 po uri in pol odšel, danes, 28.3. teče voda s kanalizacijo še naprej, zdaj tudi skozi naslednji sve prelivni cevi. Stanje je torej še slabše kot prej.

(Dopolnjeno 25.3. 2011) Danes ob 14h se je pripeljal kamion za čiščenje kanalizacije in po uri in pol tudi odpeljal. Rezultati bodo vidni kmalu.

 

Ob dnevu vode voščimo vsem bralcem teh strani in jim želimo polne kozarce čiste vode zdaj in za vedno.

 

Po svojih močeh lahko pripomorete k čistejšim in bolj zdravim vodam. Z zbiralniki deževnice, pametno rabo vode, vzdrževanimi sistemi in premišljenim varčevanjem.

Predvsem pa si ne smemo lagati. Če je voda umazana, pomeni, da jo je nekdo umazal. Nekdo, ki ni ozaveščen in je enostavno malomaren. Večinoma so onesnaženja vode povzročili ljudje, vzrok pa je treba ugotoviti in odpraviti. Čistilna naprava je zadnja možna rešitev. Če onesnaženja ni, je ne potrebujemo. 

Pazite na vodo, tudi na Bledu.

Slike so posnetena na sončen Dan vode, 22. marca 2011 dopoldan. Niso posnete za tiste, ki ne verjamejo, da kanalizacija teče v jezero. Posnete so bile  v opomin tistim, ki za to vedo, pa prelagajo odgovornosti iz MOP na koncesionarje in občino in spet nazaj, studenci, takšni in drugačni pa tečejo v jezero ali mimo njega…

Poleg okoljskega problema izpostavljamo tudi turistični problem. Tuji turisti radi obiščejo Bled prav zaradi Vode. Bi pokazali te slike tujcu? Te dni se lahko prepriča na lastne oči. Fotografije smo objavili, ker upamo, da bodo te zadnje, ki dejansko kažejo na površnost, malomarnost, ignoranco in še kaj.

 

 

 

Čistilna akcija Piškovica

Vabimo vas na

PIŠKOVICA 2011

Po zaščitenem območju Piškovice in okolici. Pregledali in očistili bi širše območje Piškovice z obalo Save Dolinke proti Vintgarju.
 
Priporočamo delovne rokavice, primerno obutev in dobro voljo, poskrbeli bomo za vreče. Po zaključku akcije Blejski mladinski center vabi na Olimpijski trg na prigrizek in zabavo. 
 
Zbor udeležencev je v SOBOTO,26.marca2011 ob 8.30h pri prostoru za Rafting v Piškovici.
 
Pridite na prijeten in koristen dogodek!
 
 

BARON SCHWEGEL V SVOJIH SPOMINIH

Avtor(ji): Rozman, Franc (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3
Narodna in univerzitetna knjižnica

prenos .pdf datoteke: Baron Schwegel v svojih spominih

BOHINJSKA BELA V ČASU GRADNJE BOHINJSKE PROGE

Avtor(ji): Pleterski, Maruša (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1988, letnik 36, številka 1/2

Bohinjska Bela v času gradnje bohinjske proge
 

Na Gorenjskem, Bled

 

Janko Leban
 
vir: Zvonček
Leto: 01.03.1907, letnik 8, številka 3
 
Učakal sen prekrasen sem nocoj:
V oblakih zlatih gledal nad seboj
V daljavi nedosežni sem Boga —
Plašč bil njegov iz čistega zlata,
In v kroni biseri so mu žareli;
Ob njem so bili angeli neba,
Molili so ga in mu slavo peli. —•
Pod njim pa plaval je naš lepi svet,
Pomlad na njem je čarno kraljevala,
Morda je bila prva, ki je vstala
 
Na božji glas pred milijoni let . . .
In biser Bog iz krone svoje vzel,
Izpustil ga na zemljo, zasolzile
Po njem so angelov oči se mile —
Solza nebroj ta biser je objel . . .
 
V tem hipu sem se vzbudil, in šepet
Ljudij, valov mi je na sluh udaril,
In na otok moj vsplaval je pogled —
O, ti si, Bled, ki Bog te je ustvaril!
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv