Archive for the ‘Bled’ Category

Invazivne rastline pripeljane v Zdraviliški park na Bledu

2.7.2015

Občina Bled,

ARBORETUM VOLČJI POTOK

INFRASTRUKTURA BLED

Dva strokovnjaka iz Arboretuma, Aleš M. in ekipa iz Infrastrukture Bled ter jaz, s strani investitorja Občine Bled ni bilo nikogar, smo se zbrali 1.7.2015 ob 10h ob gredah vrtnic in trav v Zdraviliškem parku.

2-IMG_1169

Pokazal sem rastline, ki sem jih odkril v zadnjih tednih na neopletih gredah. Strokovnjak Arboretuma je izkopal rastlino japonskega dresnika z lopatico in našel tudi cca 4-5cm dolgo in manj kot cm debelo koreniko. Tudi za rastlino, ki bi lahko bila tudi navadni pelin je ugotovil, da gre za ambrozijo-pelinolisto žvrkljo.

Potem so delavci Infrastrukture Bled pokazali gredo opleto pred dvema tednoma, na katerem je bilo kar precej poganjkov japonskega dresnika, na celi gredi po moji oceni vsaj 10. Rastejo tudi na drugih gredah, ambrozije pa je veliko povsod tam, kjer še ni opleto, na opletem jo ni več. Glede ambrozije je problem menda manjši, saj gre za enoletnico, a mi v Društvu vidimo problem v tem, da so semena ambrozije kaljiva več desetletij in z vsakim okopavanjem vrtnic bo vrtnar spravil semena na površje, kjer bodo kalila. Vsekakor pa je rastlina bolj obvladljiva kot japonski dresnik, pravi
strokovnjak Arboretuma, s čimer se načeloma strinjamo, a s pomislekom, ker ne vemo nič o zalogi semen v zemlji.
Slikali so drugi, jaz nič, saj smo videli vse, kar je bilo treba. Zemlja, ki jo je nekdo pripeljal v park je mogoče res dobra za vrtnice in trave oziroma bi bila.

86. čl. OPN (9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih
posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih rastlinskih vrst ni
dopustna.

IMG_1358V OPPN Ožje središče Bleda, na katerega naj bi se nanašala ta prenova parka nismo zapisali, da je prepovedano vnašati invazivke, saj smo verjeli, da je ozaveščenost dovolj visoka, da se kaj takega ne bo zgodilo. No, zato pa vsaj v OPN piše zgornji odstavek.

Situacija je težavna, smilijo se nam vrtnice in trave, prav tako delavci Infrastukture, ki bodo morali opravljati delo, ki ga je povzročil nekdo drug in ki je za svojo pripeljano okuženo zemljo morda celo dobil plačilo.

Rešitev, čeprav je to skrajni ukrep, ki pa je za park in okolje najprijaznejši, vidimo v jesenski presaditvi vrtnic in trav in zamenjavo zemlje, razen v primeru, da strokovnjaki ocenijo, da bi se japonski dresnik do jeseni tako razvil, da bi njegove
korenine prišle pod nivo pripeljane zemlje, potem bi to storilil čim prej. Jeseni, ko bodo vrtnice dovolj razvite in močne za prezimovanje se jih izkoplje, izkoplje se pripeljano zemljo in se jo nadomesti z neoporečno ter posadi nazaj vrtnice in trave. Seveda le v primeru, da strokovnjaki Arboretuma potrdijo, da bi vrtnice to preživele brez večjih posledic. Stroške krije dobavitelj zemlje (načelo onesnaževalec plača oz. se zemlja reklamira).

Ena od rešitev je tudi stalno puljenje japonskega dresnika, a na čigave stroške in s kakšnim (nepredvidljivim) rezultatom (tudi na rondoju pri Avsenikovi mareli v Lescah so več mesecev pulili japonski dresnik, ki so ga na podoben način pripeljali tja, čez nekaj časa pa so se odločili celotno zemljo odkopati in zamenjati!)?

Kot smo slišali, naj se herbicidi (uničevalci plevelov-glifosat-bum efekt in drugi) na gredah vrtnic ne bi uporabljali zaradi občutljivosti teh grmov, slišali pa smo tudi, da bi se na gredah s travami lahko uporabljal herbicid za širokolistne plevele, s čimer pa se Društvo za varstvo okolja Bled ne strinja. Uporaba herbicidov v neposredni bližini jezera se nam zdi nesprejemljiva, čeprav mendna učijo, da se herbicidi ne uporabljajo le bližje od 20m od vode. Tudi sicer, zakaj bi polivali herbicide na grede, če vemo, da je zemlja oporečna, ker je v njej še neznano število ostankov korenik japonskega dresnika ter semen ambrozije in da zasaditev ne ustreza zahtevam OPN zaradi invazivnih rastlin. Drugih biocidov naj na gredah ne bi uporabljali, te pokrovne vrtnice so trpežne in nimajo bolezni-plesni, za uši pa strokovnjak Mastnak pravi, da te niso bolezen. Arboretum je tudi ponudil vso pomoč pri negi vrtnic in trav v prvih letih, dokler se vrtnar-ji ne navadijo na delo z njimi, kar zelo podpiramo.

Zahtevamo, da se v blejske parke vozi blejska zemlja, po potrebi obdelana, dodatno humusirana oz. pripravljena za posamezne vrste rastlin, ne pa, da se vozi iz nepreverjenih virov iz cele Slovenije ali pa celo iz tujine. Odkopavajo se velike površine kvalitetne črnice na mestu severne obvoznice, v parke se pa vozi nepreverjena in okužena zemlja, kar je okoljski kriminal.

V upanju na čim bolj okolju prijazno rešitev vas lepo pozdravljamo in vam nudimo tudi našo skromno pomoč pri sanaciji.

 

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, tajnik, sekcija za invazivne rastline pri Društvu

Izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda

torek, 23.6.2015 odpade zaradi dežja!

Vabimo vas na izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda. Izobraževanj se bo pričelo 30.6.2015.

 

nad Brjemtorek, 30. 6. ob 17h na vrhu terase, kjer se makadamska pot sposti v Brje.  Martina Kačičnik Jančar, ZVN:  Posebnosti flore in habitatov, etnobotanične zanimivosti, kaj ogroža naravo, ob 17h. Zborno mesto je na sliki.

piškovicatorek, 1.7.2015. ob 17h pri Piškotarjevem mostu v Piškovici. Dostop je po cesti iz Bleda proti Zasipu, pred vasjo Zasip pa zavijete desno proti Piškovici. Peljete se po asfaltu do Save Dolinke, prečkate most in parkirate desno takoj za mostom. Tema je Varovana območja v blejski občini in Natura 2000. Izobraževanje bo vodil Metod Rogelj iz Zavoda za varstvo narave, območna enota Kranj. Zborno mesto je na sliki.

četrtek, 2.7. Naravovarstveno odgovorno vodenje turistov: lokacijo bomo še določili

torek, 7.7. Novi termini (naravovarstveni, imena vrst…) v angleščini in nemščini in ponovitev slišanega iz prejšnjih predmetov

Zaenkrat sta potrjena prva dva termina, druga dva pa okvirno. Potrebna je primerna terenska obutev.

Izobraževanje vodnikov bo brezplačno, izvajali ga bomo člani našega društva in Zavoda za varstvo narave.

Poleg spremljanja prijavljenih pohodnikov bodo imeli vodniki tudi drugo nalogo-spremljali bodo stanje zaščitenih območij, vrednot in znamenitosti in sproti, preko posebnega obrazca redno, en do dvakrat mesečno sporočali Zavodu za varstvo narave, v primeru ugotovitve škode pa (po preveritvi članov društva) tudi inšpekcijskim službam, policiji in redarstvu.

Prijave sprejemamo na email potipobledu@zavest.net ali  miha@zavest.net oz. na telefon 031-617-851, kjer dobite tudi več informacij.

VABLJENI!

Proti prireditvam na Njivicah v Zaki

Občina Bled

Inšpektorat RS za okolje in prostor

KMETIJSKA INŠPEKCIJA

 

ZADEVA: Prireditveni šotor na obali Blejskega jezera

1-IMG_1309V petek, 12.6.2015 smo na obali Blejskega jezera opazili cca 15x20m velik prireditveni šotor, ki je postavljen na kmetijskem zemljišču na parcelah 1125 oz 1127 KO Želeče, ki sta v lasti RS.

V Društvu za varstvo okolja menimo, da to kmetijsko zemljišče nikakor ni primeren prostor za postavitev in izvajanje prireditev. Namenska raba tega zemljišča je namreč kmetijska, območje med travnikom in naravno vrednoto Trstičje v Zaki ločuje le pešpot. Naravne vrednote so sicer javno dostopne, a neposredna bližina množične prireditve, kakršna se pričakuje v tako velikem šotoru običajno povzroča škodo v naravi.

Prav tako so v bližini druge naravne vrednote, blejski osamelci, ki jih zaradi množice divjih živali (gamsi, mufloni, srnjad, jelenjad), ki se na njih nahajajo in jih prehajajo, lahko imenujemo divjina. Prenos množične prireditve v do sedaj miren del blejske obale je iz vidika trajnostnega turizma in ohranjanja blejske obale prav tako nesprejemljiv. Šotor kazi tudi veduto kulturnega spomenika Ambient Bleda, saj se šotor vidi tudi z vrha Osojnice, sicer enega najlepših blejskih razgledišč.

Za tako veliko množico ljudi, ki se pričakujejo v takem velikem šotoru na tem območju tudi ni parkirnih mest, odločno pa nasprotujemo temu, da bi se parkiralo v bližini šotora.

V Društvu za varstvo okolja Bled zahtevamo, da se takoj prepove izvajanje množičnih prireditev na tem delu Bleda, saj tega »prireditvenega« prostora ne predvideva niti občinski prostorski načrt.

 

Bled, 15.6.2015

Šlamparija v Zdraviliškem parku

2-IMG_1169Občina Bled se je že lani odločila urediti blejske parke in zelenice. Arboretum Volčji potok sedaj odloča o tem, kje bo kaj raslo in katero drevo se bo zamenjalo (beri-posekalo in posadilo novo) in katero bo ostalo živo. O zgornjem delu zdraviliškega parka je bilo že ob javni razgrnitvi OPPN Središče Bleda bolj malo znanega, zato smo presenečeni nad vsakim novim posekom dreves in veseli za vsako novo drevo, ki se ga posadi.

Na zelenicah, kjer so zadnjih par let cvetele medonosne rastline (na platoju parka, kjer je glasbeni paviljon) pa se je Arboretum odločil posaditi vrtnice in krasne trave. Ta lepi in dišeči grm je dobra izbira za tako kvaliteten prostor kot je Zdraviliški park, rabi pa nekaj skrbi, tako pri sajenju kot pri vzdrževanju čez leto (obrezovanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov in okopavanje). Trave so lepe, če so vzdrževane, če rastejo samo one, ne pa da jih plevel preraste.

12.5.2015 so z bagerjem odstranili vrhnji sloj zemlje, jo odpeljali in pripeljali novo zemljo (poreklo???), v katero so vsadili vrtnice in okrasne trave. Potem so vse skupaj prepustili naravi.

Žal ne poznam vseh plevelov, ki so zrasli v tem mesecu, a med njimi sem našel Ambrozijo in Japonski dresnik. Nekateri večji pleveli so že začeli tudi rumeno cveteti in v kratkem bodo že semenili.

Kljub nenehnemu opozarjanju na invazivne rastline očitno problema še vedno nihče ne jemlje resno. Seme ambrozije je kaljivo še 40 let, koščki korenin dresnika pa so očitno precej globoko v zemlji, saj jih z rokami nisem dosegel, čeprav sem prišel vsaj 10cm globoko, tako je velika verjetnost, da se bo rast verjetno še nadaljevala oz. ponavljala.

Društvo za varstvo okolja Bled zahteva od Občine Bled in izvajalcev, naj se nehajo sprenevedati in da se končno zavedo pomena škode, ki jo povzročajo nevzdrževane zelenice (tudi ugledu turističnega kraja, med drugim je med plevelom potekal tudi čarobni dan, kakšne vtise so odnesli s seboj obiskovalci, zdaj bo pa še filmski festival, ki bo ponesel zgodbo o vrtnicah v svet?) in da zahtevajo neokuženo zemljo s poreklom in zavezo dobavitelja za sanacijo (a NE s kemičnimi sredstvi!) območja, ki ga je okužil z nekvalitetno zemljo.

Zaenkrat pa lahko le dodamo novo lokacijo na naš zemljevid rastišč invazivnih rastlin v občini Bled, prvič v centru Bleda tudi ambrozijo.

1-IMG_1339

ambrozija

1-IMG_1341

tukaj vmes nekje so vrtnice


1-IMG_1350 1-IMG_1349 1-IMG_1345 1-IMG_1344 1-IMG_1342

 

Vabilo na 1. eko-dan na Bledu 13.6.2015

Pozdravljeni,

vabimo Vas na prvi Eko dan, ki ga pripravlja Društvo za varstvo okolja Bled s finančno pomočjo občine Bled.

Ta bo v soboto, 13.6.2015 od 10 ure dalje pod Grajsko skalo oziroma na Veslaški promenadi nad Grajskim kopališčem.

Program se začne ob 10h z odstranjevanjem japonskega dresnika na prizorišču, očistili bomo travnik med ograjo kopališča in cesto. Na društveni stojnici bodo v živo predstavljene tudi ostale invazivne tujerodne vrste, ki rastejo v naravi in živijo v jezeru. Predstavili bomo delo društva in načrte za prihodnost.

Sestavljali bomo bonsaje iz homuljic in netreskov, sadili krešo in druge rastline, izdelovali lučke in še kaj, lahko se boste preizkusili v ročnem oblikovanju gline in spremljali znanstveni poskus.

Ker bo vroče, vam bomo ponudili tudi osvežilne pijače in dobro domačo brezmesno zelenjavno juho. Ker bomo prireditev poizkušali izvesti po sistemu Zero-Waste (brez odpadkov), lahko posode in kozarce prinesete s seboj.

Ves izkupiček prireditve je namenjen zadnjim obrokom kredita, ki smo ga najeli za odkup zemljišča v zaščitenem območju Natura 2000 v leta 2004 obranjeni dolini Brje. Prav zato še posebej vabimo vas, ki poznate borbo Za Brje, prav tako pa vabimo tudi vas, ki tega še ne veste, pa bi morda radi izvedeli.

Prireditev bo trajala od 10h do 23h. Vabljeni!

Za več informacij sem vam na voljo Miha Žvan, 031-617-851

2. junij 2015 ob 17h: Akcija odstranjevanja kanadske rozge

kanadska rozga 1VABILO NA AKCIJO ODSTRANJEVANJA ZLATE ROZGE

Invazivne vrste izpodrivajo domorodno floro in favno, spreminjajo ekosisteme, škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in nenazadnje tudi na gospodarstvo. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Bled v sklopu projekta Proč z invazivkami za občino Bled organizira akcijo odstranjevanja invazivnih rastlin.

Akcija bo potekala na območju za Savo, v območju Natura 2000 v Svetju, povirju vzhodno od Bodešč, v torek, 2. junija 2015. Zbor bo ob 17. uri na parkirišču Kampa Šobec. Prijave zbiramo na naslov nina.kobal@ragor.si ali številki 04 581 34 16, info Miha Žvan 031-617-851 .

V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena. Spremljajte obvestila na radiu Triglav ter druge medije in el. pošto.

Projekt financira Občina Bled.

Vabljeni!

Prosim za razširitev novice.

Lep pozdrav!

Nov ukrep EU za zaščito biotske raznovrstnosti pred problematičnimi invazivnimi vrstami

Evropska komisija je 29.9.2014 sprejela novo zakonodajo za preprečevanje in nadzorovanje hitro rastoče nevarnosti, ki jo predstavljajo invazivne vrste. Trenutno je v Evropi več kot 12 000 tujerodnih vrst. Približno 15 % jih je invazivnih in se hitro razmnožujejo. Predlog predvideva ukrepanje za reševanje rastočih problemov, ki jih povzročajo te vrste, med drugim:

V Društvu za varstvo okolja Bled nas je zanimalo, kaj točno je bilo sprejeto te dni, kakšne bodo nadaljne aktivnosti v EU in kaj mora storiti naša država. Odgovore smo dobili od tiskovne predstavnice Andreje Škerl, ki nam je prijazno odgovorila sledeče:

"Pozdravljeni,

Evropski svet je v ponedeljek sprejel zakonodajo, katere namen je preprečevanje in nadzorovanje hitro rastoče nevarnosti, ki jo predstavljajo invazivne vrste. (izjava za javnost: http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-14-286_en.htm).

Glede nadaljnjih aktivnosti:

Zakonodaja bo stopila v veljavo 1. januarja 2015, zato formalno pred tem rokom ne bo nobenih aktivnosti. Vseeno pa pričakujemo, da organi držav članic začnejo načrtovati implementacijo in začeti oblikovati strukture, ki jih potrebujejo, da vzpostavijo uskladitev z uredbo: uredba opredeljuje, kaj morajo države članice narediti,  skupaj z roki, ki jih morajo spoštovati. To vključuje na primer razvoj sistema za nadzor in vzpostavitev postopkov za opravljanje mejne kontrole. Za večino teh obveznosti ni potrebno, da so vzpostavljene takoj, ampak postopoma, časovni rok je odvisen od datuma začetka veljavnosti seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Vse podrobnosti bodo javno dostopne, ko bo uredba objavljena v uradnem listu (Official Journal) (predvidoma v novembru).

V prihodnjem letu bo večina dela osredotočena na razvoj seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Seznam bo sestavila Komisija skupaj z odborom predstavnikov držav članic. Komisija bo imela eno leto časa, da naredi osnutek prvega seznama, ki ga bo predstavila odboru (to je pravna obveznost, ki jo določa uredba). Nato je težko predvideti, kako dolgo bo odbor razpravljal o seznamu, preden bo o njem glasoval.

Odbor ne bo ustanovljen, dokler uredba ne stopi v veljavo, tako da pred naslednjim letom ne bo sestanov oz. srečanj odbora. Trenutno sestavljamo izvedbeni načrt za naše delo v naslednjem letu, vendar natančni datumi še niso na voljo. Koledar bomo sporočili državam članicam. Člani odbora bodo države članice, organi držav članic bodo tisti, ki bodo imenovali svoje predstavnike.

Lep pozdrav,

Andreja ŠKERL

Press Officer for Environment

European Commissioner Janez Potočnik

2. prostovoljna akcija odstranjevanja invazivnih rastlin

Društvo za varstvo okolja Bled v sodelovanju z RAGOR-razvojno agencijo za zgornjo Gorenjsko in občino Bled v okviru projekta Proč z invazivkami organizira drugo prostovoljno akcijo na Bledu, odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst-tokrat japonskega dresnika.

Očistili bomo območje nad grajskim kopališčem in pobočje pod grajsko skalo, kjer se razrašča japonski dresnik, zaradi podrtega drevja po  žledolomu pa je posledično velika nevarnost, da se razširi še na druge dele grajskega hriba.

Zbor udeležencev bo v soboto, 28.6.2014 pri OŠ Bled ob 8h, lahko pa se nam pridružite tudi na samem kraju odstranjevanja. Dobrodošlo je orodje, kot so krampi, motike in rovnice, prav tako dobri čevlji in zaščita proti soncu in klopom… Za malico, pijačo in rokavice bomo poskrbeli mi. Akcija bo trajala do predvidoma 13 ure.

Vljudno vabljeni vsi, ki vam ni vseeno za Blejsko okolje in tisti, ki bi radi kaj več izvedeli o invazivnih tujerodnih vrstah in o njihovem odstranjevanju.

Prijave sprejemamo na številko 04 581 34 16 ali na naslovu nina.kobal@ragor.si in miha@zavest.net, gsm 031-617-851. Prijave so dobrodošle zaradi organizacije malice in rokavic. V primeru slabega vremena se akcija prestavi, v primeru nejasnosti pokličite zgornje številke ali pišite na emaila.

vabilo: 2014_06_28_RAGOR Grajska skala Plakat-invazivke akcije

Izlet v Švico

 

Društvo za varstvo okolja Bled in Alpetour organizirata izlet -

BISERI ŠVICE

27. – 30. junij 2013
 
Spoštovani popotniki!
 
Prišel je čas, da izpolnimo obljubo, se odpravimo na pot in si ogledamo nekaj biserov Švice.
 
1. in 2. dan:
 
Od doma se bomo odpravili ob 27.6. ob 23.00 uri iz avtobusne postaje Bled, 23.15 iz Radovljice, ostalo po dogovoru. Noč bomo  izkoristili za nabiranje moči in vožnjo preko severne Italije proti Švici. Zjutraj se bomo predramili v Luganu. Stari del mesta z izrazito italijansko zasnovo in čudovito jezero sta preveč romantična, da se tu ne bi ustavili in se sprehodili po trgih nad katerimi se kitijo pročelja bogatih meščanskih hiš….
 
 
Vožnjo bomo nadaljevali v smeri proti mestu Bellinzone, ki je pod UNESCOVO zaščito. Kmalu nas bodo pričakali prvi resni vzponi, kjer bosta naša voznika na preizkušnji. Prevozili bomo tri gorske prelaze, ki presegajo 2.000 m nadmorske višine. Prvi med njimi bo prelaz St. Gotthard, ki je skozi zgodovino predstavljal pomembno strateško in vojaško točko. Seveda se bomo vsaj za kratek čas ustavili in naužili novih vtisov.
 
 
Nadaljevali bomo proti prelazu Furka, kjer bomo naredili postanek saj nas tam čakajo ledeniške jame in izvir reke Rone.  Navdušeni bomo nadaljevali proti prelazu Grimsel in nato v mesto Interlaken, ki je eno od najodličnejših središč švicarskega turizma in izhodiščni kraj za vzpon z znamenito zobato železnico Jungfraujoch. Sprehodili se bomo po mestnem jedru, ki vse leto diha s turizmom. Mesto je ujeto med dve alpski očesi, saj ga na enem delu omejuje jezero Thun na drugem pa jezero Brienz. Tu nas čakata večerja in prenočevanje. Seveda bo na voljo tudi nekaj prostega časa za samostojna ali skupna raziskovanja (če bo čas dopuščal, možnost vzpona na hrib Harder Kulm severno od Interlakna – ob doplačilu).
 
Prijave še vedno sprejema Maja Vrtačnik, maja.vrtacnik@gmail.com, 041-653-479
 

Pritok v Blejsko jezero, zima 2012/2013

23.11. (jasno), smo prvič opazili močno obarvano vodo, ki je iztekala iz dvojne prelivne cevi med štartno hišico in Kavarno hotela Park. Ta del blejske kanalizacije je zgrajen tako, da po ceveh o jezeru tečeta skupaj meteorna in nekaj fekalne kanalizacije. Ob poplavah visoke vode iz cest v cev prinesejo velike količine peska. Ker se s tem pretok cevi zmanjša, začne voda iztekati skozi prelivne cevi.

Obvestili smo občino, ta pa koncesionarja WTE. Klikni na film, shranil se bo v tvoj racunalnik.

film

 

 

 

 

 

 

 

 

 

29.11. (oblačno), sicer po dokaj močnih padavinah voda še kar izteka, barva je mlečno bela. Ob dežju je iztekanje zelo močno, tudi skozi enojno cev bližje štartni hišici. 

 

 

4.12. (sneži). Tokrat se je voda obarvala rjavo belo, izgledalo je kot voda iz luže. Tudi steklenička vode, ki sem jo prestregel iz cevi je bila popolnoma neprosojna.Občinski delavec, zadolžen za kanalizacijo je obljubil, da bodo nekaj storili. Do kalne vode naj bi prišlo zaradi prenove hotela Astoria, menda zaradi izkopavanja in gradnje voda, ki tam izvira ali se drugače znajde na gradbišču, odteče v prvi jašek in naprej proti jezeru. Čeprav direktorica hotela pravi, da so z velikimi gradbenimi deli končali…

Zdaj bodo vod, ki poteka mimo hotela Astoria preusmerili proti čistilni napravi in s tem zmanjšali prelivanje v jezero, posledično pa se bo verjetno zmanjšala čistilna sposobnost čistilne naprave. 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv