Archive for the ‘Bled’ Category

Izsušitev Blejskega jezera

Slavko Ažman

Nekaterim se zdijo Brje neizkoriščene in to uporabljajo kot izgovor za izgradnjo jezu. Prepričanje, da kar ni pozidano, ni izkoriščeno, je bilo na Bledu že v preteklosti skoraj pogubno, ne samo za turizem, ampak za celoten kraj.

Leta 1782 se je grajskemu oskrbniku Ignacu Novaku zazdelo, da je blejsko jezero neizkoriščeno, zato je predlagal, naj se izsuši, da bi ilovico z jezerskega dna lahko uporabili za izdelavo opeke. Očitno se je tudi on zavzemal za gospodarski razvoj na račun razvoja v prihodnosti.

Zaradi razumnosti Kranjskega deželnega zbora takrat do tega na srečo ni prišlo. Pri tem je zanimiva še ena paralela z današnjo situacijo. Gospod Novak v svoji vnemi ni počival in je čez natanko pet let poskusil znova. Savske elektrarne na Bledu s svojim projektom, ki je bil prvič zavrnjen leta 1999, poskušajo znova leta 2004. Torej natanko po petih letih.

 

Izjave nekaterih občinskih svetnikov 2004

 

Žerovec Bojan, SDS, podžupan občine Bled – turizem

Smatram, da je področje Brja prečudovita narava, ki zasluži veliko pozornost, posebej v turističnem smislu.

Gre za označene sprehajalne poti, urejene razgledne točke,vodene sprehode domačih in tujih gostov…

Potrebno bo nameniti sredstva, da se to področje čimprej uredi.

Pogačar Franci, SDS, občinski svetnik

Kapital, ki je prostorsko slep, ne sme krojiti politike izkoriščanja narave. Napake pri prostorskih odločitvah se ne dajo popraviti in trajno razvrednotijo našo krajino.

Poklukar Alojz, Lista za naš kraj, občinski svetnik

Iz pričevanja Savskih elektrarn je razvidno,  da ne gre za sanacijo, ampak za novo pridobitveno dejavnost. Obstoječa sanacija da, nova pridobitvena dejavnost ne!

Ana Marija Kovač, Lista za ljudi in prostor, občinska svetnica, predsednica odbora za družbene dejavnosti

Nesporno bogastvo naše občine je v ohranjeni naravi, ki predstavlja osnovo za zdravje prebivalcev, gospodarski in turistični razvoj. Potopitev Brja v neposredni bližini Bleda bi uničila krhko ravnotežje narave v prostoru, nepopravljivo poslabšala kakovost bivanja in Bled prekrila z meglo.

Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?

 

Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.

Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.

Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.

Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.

Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Rastlinski svet

Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.

Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).

Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.

Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!

Živalski svet

Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.

 

 

Zahvala občanom Bleda 2004

 

Ljuba Kapus

Zahvaljujemo se vsem 1200 občankam in občanom,

 ki so v dobrih dveh dneh podprli našo pobudo in vsem 825 občankam in občanom, ki so si vzeli čas in prišli pred krajevni urad podpisat zahtevo za demokratično odločanje. Vaš odziv je utrdil naše prepričanje, da je prostor Bleda in z njim Brje za vse tako pomemben, da se je zanj vredno zavzemati. Dali ste nam dodatno moč za to, kar delamo.

Z množično podporo občank in občanov smo dosegli, da o našem zdravju in o prelepi naravi okoli nas ne bodo odločali posamezniki, ki vidijo v projektu Modro sožitje priliko za materialno obogatitev, ampak mi sami na referendumu 3. oktobra. Demokratično in s polno vestjo lahko prispevamo k temu, da ohranimo zdravo in naravno okolje v neposredni bližini Bleda, s katerim se ponašamo ne le mi, ki tu živimo, temveč celotna država. Našli so se nekateri, ki so nas zelo premeteno in po tihem nameravali prepričati (in nas še hočejo), da nam je ubogih tri tisočinke pridobljene električne energije večji interes kot to, na kar smo ponosni in kar je večno bogastvo.

Meni se ne bo težko odločiti. Prepričana sem zaradi najmanj treh razlogov.

Betonski bazen ne sodi v ta prostor, ker bi za večno uničil del neokrnjene narave in ob tem zmanjšal možnosti za razvoj kvalitetnejšega turizma Bleda. Današnji (in bodoči) gostje za svoj oddih že intenzivno iščejo stik s prvobitno naravo, saj se zavedajo, da jim le ta lahko omogoči duhovno, duševno in telesno sprostitev. To jim bomo lahko ponudili le, če bomo očuvali
širok prostor blejskega okolja.
 

Neobhodne mikroklimatske spremembe bi nujno vplivale na pogoje bivanja in posledično na zdravje ljudi. Negotovost o teh spremembah je vendarle tolikšna, da ne želim tvegati. Naše zdravje je soodvisno od narave, širitev onesnaženja (karcinogenih strupov) iz zgornjega bazena v našo bližino pa bi bila neizogibna.

Snovalcem “sožitja” ne zaupam. S poskusom nepoštenega pritiska za spremembo odloka, s katerim je območje Brje zaščiteno, so jasno pokazali, da jih želje in hotenja občanov ne zanimajo in hočejo z vsemi sredstvi uveljaviti le svoje interese. S takim delovanjem tudi nadaljujejo. Poleg javnih predstavitev v občini, kjer zavajajo s podatki, “prepričujejo” tudi na inkognito sklicanih sestankih upravnih odborov društev, skupnosti, pa tudi posameznike. Ponujeno “sodelovanje” se, smo slišali, splača.

Kakorkoli že, drage občanke in občani, jaz verjamem, da boste prepoznali pomembnejšo vrednoto zase, za soljudi in naše zanamce in se nam pridružili na referendumu s svojim glasom ZA zavrnitev ukinitve zaščite Brja. Referendumsko vprašanje ni neposredno povezano z namenom gradnje jezera, temveč se nanaša na sklep Občinskega sveta o ukinitvi zaščite Save Dolinke. Glasilo se bo “Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki UKINJA REŽIM VAROVANJA na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?”

Ker sem proti uničujočemu izravnalnemu bazenu,
bom obkrožila ZA in s tem glasovala za trajno varovanje doline Brje.

Vabim vas, da se mi pridružite.

 

Ljuba Kapus

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv