Archive for the ‘Blejsko jezero’ Category

  • Stran 1 od 2
  • 1
  • 2
  • >

O blejskih labodih

labod-vila-presern

Konec lanskega poletja smo v Društvu za varstvo okolja Bled prevzeli skrbništvo nad blejskimi labodi. Skrbnik labodov je sicer podjetje Sava hoteli Bled, mi pa za njih opravljamo to plemenito delo.

Začelo se je avgusta lani z labodko, ki je domovala na travniku pod Zdraviliškim parkom. Tam ji res ni ustrezalo, ponoči so jo motili hrup obiskovalcev, javna razsvetljava in čez dan trume obiskovalcev, ki so ji ponujali raznovrstno (človeško) hrano. Na prsih je imela veliko bulo, ki je bila posledica spanja in ležanja na trdni podlagi, ker jo ostali labodi niso pustili v vodo. Po dolgih klicih, pogovarjanjih in dogovarjanjih so jo le prevzeli v azilu za divje živali iz Mute, kjer je bila operirana. Okrevala je dobro, potem so o preselili na nek ribnik, od koder pa je kmalu odletela novim dogodivščinam naproti.

Prvi par labodov so na Bledu naselili 1902, zadnji uvoz pa je bil leta 1973. Sedaj je v Sloveniji populacija divjih labodov dovolj visoka, da sami naselijo prazne teritorije. Najpopolnejša študija blejskih labodov je iz leta 1996 in je delo dveh takratnih osnovnošolcev Žige Jana in Jureta Slivnika pod mentorstvom Alenke Šimnic in s pomočjo znanega gorenjskega ornitologa Borisa Kozinca, objavljena v strokovni reviji DOPPS: ACROCEPHALUS, letnik 17, številka 77, 1996.

Sicer pa je bilo lansko zelo slabo leto za blejske labode. Že poleti, preden smo jih prevzeli, so našli poginulega laboda pod vilo Rog, konec avgusta so pletnarji našli dva poginula labodja mladiča. Septembra je bil najden labod pri v1-img_2531ili Bled, še živega sem odpeljal k veterinarju, a ni preživel. Dva laboda sta poginila novembra, eden pa decembra. Tako smo v enem letu izgubili pet odraslih labodov in dva mladiča. Tudi v januarju 2017 smo žal izgubili enega. Vse živali so odpeljali na Veterinarski inštitut, ker so jih najprej testirali na viruse in bolezni, pozneje pa še secirali, da bi zagotovo ugotovili vzrok pogina. Vseh rezultatov še nimamo.

Blejsko jezero je majhno, naravne obale skorajda ni in na njem lahko mirno živi in gnezdi en do dva para labodov. Glavna hrana divjih labodov je podvodno rastlinje. Če tega ni, se odpravijo na travnik na pašo, ko zaradi suše, zmrzali ali popašenosti zmanjka tudi te, potem so na vrsti obiskovalci, ki jih krmijo. Velika težava so tuji turisti, predvsem iz območja Azije, ki krmijo ptice predvsem v pristaniščih z vsem, kar imajo v žepih, od čokolade, keksov do slanih prigrizkov. Prav sol ima poguben učinek na ptice. Problem so tudi ognjemeti, ki motijo tudi ostale divje živali ter onesnažujejo zrak in vodo. Izjemen porast ribičev, predvsem kraparjev v letu 2016 je lahko tudi ena od težav blejskih labodov. Problem teh ribičev so »bojli«, kroglice iz različnih vrst sestavin za privabljanje krapov v bližino trnkov. Ti so lahko industrijske izdelave, so pa nekateri ribiči, ki jih delajo sami. Na spletu je kup receptov za izdelavo teh kroglic, nekatere recepture pa vsebujejo tudi snovi, ki v alpsko jezero vsekakor ne sodijo oz. so celo strupene. Drug problem ribičev so tudi svinčene uteži, katere lahko labod poje, misleč, da so semena. Zavzemali se bomo, da se prepove uporaba bojlov v našem alpskem jezeru, ki sploh ni življenjski prostor krapa.

Na koncu še zahvala tistim, ki so nam pomagali pri reševanju ptic, to so: Klinika za male živali Zlate Čop Lesce, Zavetišče za divje živali Muta, Boštjan Kalan, dr. Brigita Slavec iz Veterinarskega inštituta VF Ljubljana, občinski redarji, gasilci, Policijska postaja Bled in vsi, ki nas pokličete zaradi pomoči labodom.

PREPOVED HRANJENJA PROSTOŽIVEČIH VODNIH PTIC

Ta trenutek, sicer pa že od sredine novembra 2016 državne veterinarske službe opozarjajo na prepoved krmljenja vodnih ptic zaradi pojava virusa ptičje gripe H5N8. Ta virus za človeka ni škodljiv, prenaša pa se lahko na domačo perutnino. Ptice se zaradi krmljenja zadržujejo na jezeru, kamor pa vsak dan prilete nove ptice, tudi iz okoliških držav. Med krmljenjem vse ptice priletijo skupaj, se tepejo in lovijo za hrano-kruh in tako se lahko virus širi. Če se jih ne krmi, potem ptice poiščejo tudi okoliške vodne površine, kjer najdejo hrano v naravi in se ne družijo v jatah.

Pritok v Blejsko jezero, zima 2012/2013

23.11. (jasno), smo prvič opazili močno obarvano vodo, ki je iztekala iz dvojne prelivne cevi med štartno hišico in Kavarno hotela Park. Ta del blejske kanalizacije je zgrajen tako, da po ceveh o jezeru tečeta skupaj meteorna in nekaj fekalne kanalizacije. Ob poplavah visoke vode iz cest v cev prinesejo velike količine peska. Ker se s tem pretok cevi zmanjša, začne voda iztekati skozi prelivne cevi.

Obvestili smo občino, ta pa koncesionarja WTE. Klikni na film, shranil se bo v tvoj racunalnik.

film

 

 

 

 

 

 

 

 

 

29.11. (oblačno), sicer po dokaj močnih padavinah voda še kar izteka, barva je mlečno bela. Ob dežju je iztekanje zelo močno, tudi skozi enojno cev bližje štartni hišici. 

 

 

4.12. (sneži). Tokrat se je voda obarvala rjavo belo, izgledalo je kot voda iz luže. Tudi steklenička vode, ki sem jo prestregel iz cevi je bila popolnoma neprosojna.Občinski delavec, zadolžen za kanalizacijo je obljubil, da bodo nekaj storili. Do kalne vode naj bi prišlo zaradi prenove hotela Astoria, menda zaradi izkopavanja in gradnje voda, ki tam izvira ali se drugače znajde na gradbišču, odteče v prvi jašek in naprej proti jezeru. Čeprav direktorica hotela pravi, da so z velikimi gradbenimi deli končali…

Zdaj bodo vod, ki poteka mimo hotela Astoria preusmerili proti čistilni napravi in s tem zmanjšali prelivanje v jezero, posledično pa se bo verjetno zmanjšala čistilna sposobnost čistilne naprave. 

Pobuda za jezero

 

Vabimo na dogodek, kjer bomo ponovno razmislili o stanju Blejskega jezera in državi ter lokalni skupnosti posredovali
 
POBUDO ZA JEZERO
Opozoriti želimo, da za izboljševanje stanja jezera ni veliko časa in je potrebno delovanje v tej smeri pospešiti.
 
Mag. Špela Remec Rekar, univ dipl. biol, Agencija Republike Slovenije za okolje, bo predstavila temo
 
BLEJSKO JEZERO
 
včeraj, danes, jutri
 
Zaradi sanacijskih ukrepov lahko Blejsko jezero danes spet uvrstimo med zmerno onesnažena mezotrofna jezera, vendar kljub temu po novih kriterijih ne dosega dobrega stanja. Ali je stanje Blejskega jezera možno še izboljšati? Je, vendar ne samo s sodelovanjem inštitucij, temveč vseh uporabnikov!
 
Svoje pobude za reševanje jezera bo predstavila tudi gospa Franceska Riolo, domačinka po dedu Petru Florjančiču, ki je trenutno sodelavka Komisije za okolje EU v Bruslju.
 
Pridružite se nam v knjižnici na Bledu v četrtek, dne 4. oktobra ob 18.uri.

Predavanje dr. Tomaž Amon, biolog

 

O jezeru in še kaj

Predavatelj dr. Tomaž Amon je biolog, doktorat je opravil s področja delovanja živčnega sistema žuželk. Po desetih letih službovanja kot raziskovalec na Inštitutu za biologijo je 1997 osnoval svoje podjetje, ki izdeluje izobraževalno programsko opremo ( www.bioanim.com ), v zadnjem času pa se ukvarja tudi z algami ( www.algaehunter.com ). Zakaj bo torej nevrofiziolog predaval o Blejskem jezeru? Tomaž Amon bo predstavil svoj osebni pogled na to tematiko in predlagal nekaj metod, ki gotovo ne bodo “po učbeniku”. Potem bo spregovoril o možnosti povezav modernega spletnega izobraževanja in problematike Blejskega jezera. V Arabskem svetu je internet pomagal do revolucij, mogoče bo tudi pri eko-problemih Gorenjske?

Predavanje bo v četrtek, 26.05.2010 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h. 

 
 

Voščilo ob dnevu vode 2011

(Dopolnjeno 31.3. 2011) Danes ob 10h dopoldan so že čistili cev in jaške pod teraso kavarne Park v neposredni bližini starta veslaške regate, na mestu, kjer je prišlo do preliva. Delavci so mi potrdili, da je bila cev polna peska in listja. Voda se ne preliva več v jezero.

 

(Dopolnjeno 29.3. 2011) S strani občine Bled smo prejeli odgovor, kjer med drugim piše:"Na podlagi pregleda jaškov je bilo ugotovljeno in dogovorjeno, da se še v tem tednu ( najkasneje do 1.4.2011) na predmetnem območju izvede čiščenje meteornih kanalov in jaškov, po katerem se odvajajo meteorne in izvirske vode." Slika, posneta danes kaže, da s čiščenjem še niso pričeli.

(Dopolnjeno 28.3. 2011) Kamion je 25.3.2011 po uri in pol odšel, danes, 28.3. teče voda s kanalizacijo še naprej, zdaj tudi skozi naslednji sve prelivni cevi. Stanje je torej še slabše kot prej.

(Dopolnjeno 25.3. 2011) Danes ob 14h se je pripeljal kamion za čiščenje kanalizacije in po uri in pol tudi odpeljal. Rezultati bodo vidni kmalu.

 

Ob dnevu vode voščimo vsem bralcem teh strani in jim želimo polne kozarce čiste vode zdaj in za vedno.

 

Po svojih močeh lahko pripomorete k čistejšim in bolj zdravim vodam. Z zbiralniki deževnice, pametno rabo vode, vzdrževanimi sistemi in premišljenim varčevanjem.

Predvsem pa si ne smemo lagati. Če je voda umazana, pomeni, da jo je nekdo umazal. Nekdo, ki ni ozaveščen in je enostavno malomaren. Večinoma so onesnaženja vode povzročili ljudje, vzrok pa je treba ugotoviti in odpraviti. Čistilna naprava je zadnja možna rešitev. Če onesnaženja ni, je ne potrebujemo. 

Pazite na vodo, tudi na Bledu.

Slike so posnetena na sončen Dan vode, 22. marca 2011 dopoldan. Niso posnete za tiste, ki ne verjamejo, da kanalizacija teče v jezero. Posnete so bile  v opomin tistim, ki za to vedo, pa prelagajo odgovornosti iz MOP na koncesionarje in občino in spet nazaj, studenci, takšni in drugačni pa tečejo v jezero ali mimo njega…

Poleg okoljskega problema izpostavljamo tudi turistični problem. Tuji turisti radi obiščejo Bled prav zaradi Vode. Bi pokazali te slike tujcu? Te dni se lahko prepriča na lastne oči. Fotografije smo objavili, ker upamo, da bodo te zadnje, ki dejansko kažejo na površnost, malomarnost, ignoranco in še kaj.

 

 

 

Imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor,

 
Bled, 11.1.2011
 
 
V skladu s 17. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled  – UPB  (Ur. list RS, št. 67/2009), vlagam pobudo – postavljam vprašanje:

za imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana.

Komisija bi povezovala strokovnjake različnih strok in predstavnike občin. Skupaj bi pripravili učinkovit prioritetni program ukrepov za zmanjšanje obremenitev in s tem izboljšanje stanja jezera.
 
Pristojnost komisije:
 
- opredeliti vse posamične vzroke za slabo stanje jezera
- pripraviti celovit program upravljanja z jezerom in pojezerjem 
- predlagati hitre in učinkovite ukrepe 
- dajati mnenja k posameznim ukrepom obeh občin (prostorski načrt, kanalizacija, kmetijstvo, ipd.)
- skupaj z občino in županom doseči ukrepanje za izboljšanje stanja jezera na državni ravni
- pridobiti zunanja strokovna mnenja
 
Predlagamo, da strokovno komisijo sestavljajo:
 
predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
predstavnik strokovnih služb Občine Bled,
predstavnik strokovnih služb Občine Gorje,
Ga. mag. Špela Remec Rekar, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, ARSO,  
G. Urban Ilc, Urad za upravljanje z vodami, Izpostava Kranj, ARSO, 
G. Anže Urevc, strokovnjak s področja upravljanja z jezeri,
Predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavod Kranj,
predstavnik Društva za varstvo okolja Bled (poznavalec in opazovalec dogajanja na jezeru).
 
 
Obrazložitev:
 
Bled je mednarodno priznani turistični center. Njegova največja atrakcija je Blejsko jezero, ki ga vsako leto obiščejo številni turisti iz vseh koncev sveta.
 
Največji problem jezera od srede prejšnjega stoletja do danes je njegova preobremenjenost s hranili in s tem povezan proces evtrofikacije. Zaradi izredno slabega stanja jezera, kjer je bilo prisotno stalno »cvetenje« cianobakterij in pomanjkanje kisika in so odmirale občutljivejše rastlinske in živalske vrste, je bila že leta 1955 ustanovljena prva posebna komisija, z nalogo, da pripravi predloge za izboljšanje stanja jezera. Ta se je odločila za dotok Radovne v jezero, kot najbolj primeren dolgoročni ukrep, vendar pod pogojem, da bo istočasno urejena tudi kanalizacija. Dodatno se je pojavil tudi predlog za restavracijo jezera s pomočjo odvajanja hipolimnijske vode z natego. Vsi trije ukrepi so bili realizirani. Radovna je bila v jezero speljana že v letu 1964, natega je začela delovati v začetku 80. let, kanalizacija pa se je začela urejati šele po letu 1984 in se ureja še danes.
 
Vsi trije ukrepi so prispevali k bistvenemu izboljšanju stanja Blejskega jezera, ki pa se v zadnjem obdobju zaradi stopnjujočih pritiskov iz pojezerja ponovno slabša. Ugoden učinek sanacijskih naprav, Radovne in natege je premajhen, da bi omilil vse negativne vplive, ki jih povzročajo pritiski iz pojezerja. 
 
S pritoki in padavinsko vodo je jezero neločljivo povezano s svojo okolico. Izraba prostora in dejavnosti v pojezerju morajo biti usmerjena tako, da se negativni vplivi na kakovost vode v jezeru zmanjšajo na najmanjšo možno mero. V pojezerju Blejskega jezera je za dosego tega cilja potrebno še marsikaj urediti. Pri tem imata s svojimi prostorskimi plani glavno vlogo in najpomembnejše naloge Občina Bled in Občina Gorje. Bledu pripada ožje pojezerje z jezersko skledo, velik del pojezerja pa se na SZ razširi v Gorjanski kot, kjer ima pristojnosti Občina Gorje. Prvi korak za usklajeno delovanje, trajnostno rabo naravnih virov in sonaravno upravljanje s pojezerjem, je ponovna ustanovitev komisije za sanacijo jezera. 
 
Še posebno nujno se nam zdi to v času, ko se je stanje jezera po nekajletnem optimističnem izboljšanju v zadnjem letu zelo hitro in kritično poslabšalo. V lokalnem okolju smo od jezera odvisni in zato tudi odgovorni za aktivno in učinkovito ukrepanje ter to isto zahtevati tudi od države..
 
Mag. Slavko Ažman 
 
 

Vodne rastline Blejskega jezera

Blejsko jezero skoraj vse leto ponuja obiskovalcem najrazličnejše možnosti za rekreacijo. Na žalost pa v zadnjih letih to harmonijo po prvi zimski otoplitvi vse pogosteje moti pojav vodnega cvetenja. Ledena skorja, ki je zaradi milih zim vedno tanjša, najkasneje v marcu že izgine. Kmalu zatem se pojavi drugačna skorja, nelepa in za rekreacijo neuporabna. Govorim o pojavu, ki ga žal pozna vedno več ljudi: imenujemo ga vodni cvet in ne prizanaša niti sladki niti slani vodi. V normalnih razmerah, ko vlada v jezeru dinamično ravnotežje, pa je jezero bogato z različnimi organizmi, ne samo algami. 

 

Olga Urbanc-BerčičVodne rastline Blejskega jezera. Proteus, letnik 53, št. 3, str. 99-102, november 1990.

Cerkev na otoku in izsušitev Blejskega jezera

Kdo bi si mislil, da je mična, prijazna cerkvica na otoku Blejskega jezera dala kdaj prvi in pravi povod nameri popolne ali pa vsaj delne osušitve jezera: saj bi bil ta »kinč nebeški« s tem ob vso svojo lepoto, ob ves svoj privlačni prirodni čar!

In vendar se je ob času, ko tujski promet ni igral še nobene vloge, sprožilo kar naenkrat to vprašanje. In nenadoma kot se je  pojavilo, je tudi izginilo s površja. Naloga zgodovinarja pa je, beležiti take, same po sebi sicer malenkostne pojave, ki so pa za krajevno zgodovino zanimivi in so pravzaprav dostikrat le rahel odmev velikih zgodovinskih dogodkov, ki so pretresali svet, in jih le v tej zvezi moremo docela umeti in prav oceniti.

 

Cerkev na otoku in izsusitev Blejskega jezera

Vir: Dom in svet, 1917, letnik 30, številka 3/4

 

Prispevki k paleolimnologiji Blejskega jezera v Sloveniji in razvoju okoliške vegetacije ter klime

 

Auszug
 
Die spät- und frühpostglazialen Abschnitte einen 675 cm langen Bohrkernes aus dem Ostbecken des Blejsko jezero wurden pollenanalytisch und pigmentanalytisch untersucht und mit Ergebnissen aus ähnlichen Profilen in Kärnten verglichen.
 
Kratka vsebina
 
V 675 cm dolgem jedru kasnoglacialnih do zgodnjepostglacialnih sedimentov z vzhodnega dela Blejskega jezera sta bila raziskana pelod in pigment ter opravljena primerjava podatkov s podobnimi profili na Koroškem.
 
Abstract
 
In a 675 cm long core of late glacial to early postglacial sediments from the east part of the Bled Lake pollen and pigment were investigated and results compared with data from similar profiles in Carinthia (Austria).
 

Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru

Namen naloge je seznaniti slevensko javnost  s problemi naseljevanja labodov grbcev na Bledu s trenutnim stanjem populacije, problemi njihovega razmnoževanja in prezimovanja. S predlogom načrta za izboljšanje živjenskih možnosti in zmanjšanja ogroženosti naj bi seznanili politične in gospodarske dejavnike v občini Bled.

 

 

 

 

Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru

 

 

avtorji:

Jan, Žiga (avtor) O.Š. Bled

Slivnik, Jure (avtor) O.Š. Bled
 
 
vir: Acrocephalus, 1996, letnik 17, številka 77
 
založnik: DOPPS

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv