Archive for the ‘Aktualno’ Category

Jurski park na Bledu?

Poletna sezona. Peljemo se na Bled in na poti v obljubljeno deželo čakamo in čakamo v koloni, ki se nikamor ne premakne. Ko dolgčas doseže svojo najvišjo točko, nas z desne strani pozdravi prijetno presenečenje. Nekaj enkratnega, novega. Sedanja civilizacija časti Novo. To Novo je hkrati Staro: pradavni Misteriji. In v to Staro sodijo tudi dinozavri, ki so pred koncem 20. stoletja ponovno oživeli. Pa saj niso bili nikoli iztrebljeni! Megalomanija je človeška lastnost, ki nikoli ni izumrla. Tanki so po svojem okostju in še zlasti po svojem namenu tragična replika dinozavrov. Vzporedno s ponovnim utelešenjem strašil iz pradavnine opazujemo tudi razvojne cikluse multinacionalk, »vsejedih« zveri z nepremagljivimi oklepi.

dino-park-brasovPo filmu Jurski park so se dinozavri začeli pojavljati povsod: na vrečkah v hipermarketu, na embalaži žvečilnih gumijev, na brisačah, otroških majicah. Zmajčki so bili demokratično izvoljeni v panteon otroških igrač. Zeleni, modri, pisani, plastični ali plišasti, simpatični zmajčki nikakor ne morejo vzbujati asociacij na apokaliptično Zver. Ne, to je samo igra. In toliko kitajskih restavracij nosi ime Zlati zmaj … Vendar zmaj ostaja zmaj in ga uvrščamo med plazilce, ki so postali kultni liki novodobnih babilonskih kozmogonij. S sestrično kačo si deli enak jezikovni koren (»zmija«). S kačo si deli tudi enako obsodbo v svetopisemskih besedilih.

Modrost 11 : 15 Za nespametne misli njihove krivičnosti,
ki so jih zapeljale v čaščenje brezumnih plazilcev in zoprnih živali, si nadnje za kazen poslal nešteto brezumnih živali, 16 da bi se zavedeli, kako človeka tepe prav tisto, v čemer greši.

Rimljanom 1: 22 Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli 23 in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in plazilcev.

Večina ljudi zamahne z roko: »Pa saj ne častimo teh zveri, saj niso resnične in navsezadnje, otroci morajo spoznavati zgodovino. Jurski park nudi izjemno priložnost, da vstopimo v svet pradavnine.«
Res? Priložnost za ponovno čaščenje Velike Matere, evolucijske Moči? Ali lahko občudujemo smešno repliko svetišča Stonehenge in pri tem pozabimo, da so druidski obredi zahtevali človeške žrtve? Moralna nevtralnost postmodernega človeka opravičuje vse in spregleda, da grozljivi bogovi Velikonočnih otokov niso samo virtualna računalniška igrica. V postmodernem relativizmu je občutek groze banaliziran, zreduciran na zlagano psihoanalitično katarzo. Saj smo vendar presegli črno-beli dualizem dobrega in zla. Zlo ne obstaja – vsaj tako smo se učili že od otroških let: kdo se boji črnega moža? Nihčee! … To je, Nietzsche, ki se ni bal posledic »volje po môči«, samouničevalne množične histerije ob prihodu Nadčloveka, »črnega moža«, utelešenega duha starogermanskih run, in pojava ostalih diktatorjev, ki so zaznamovali zgodovino 20. stoletja. Čaščenje stvarstva namesto Stvarnika poraja zmaje iz kozmičnega jajca zlagane evolucijske dogme.
Jurski park pod Bledom ima seveda tudi svojo podružnico: ko se turisti sprehajajo ob jezeru, v idilični »podobi raja« naletijo na kipe parkljastih satirov, ki vstopajo skozi nevidni »portal«. Kaj torej vstopa na Bled? Zgodba, pisana v jeziku simbolov. A ne pozabimo: Ouroboros, kozmična kača, grize lastni rep.

Marisa Monti

Sadno zelenjavni gozd

gozdČloveku, celotni družbi je skozi premišljeni vzgojno izobraževalni sistem, bilo vsiljeno pridelovanje hrane, ki ima za človeka, živali in naravo pogubne posledice! Ne samo,da si zaradi uporabe sredstev za zatiranje škodljivcev uničujemo lastno zdravje, da bolehamo vsi, da s tem uničujemo naravo, na ta način pridelana hrana povečuje tudi stroške pridelovalcem. Če k temu dodamo še globalni trg s hrano ni čudno, da delo pa naj bo kakršnokoli že ni cenjeno, ni dovolj stimulirano! Vsekakor je ta način pridelave hrane, ki je v veljavi sedaj ena od stvari, ki so jo želeli uresničiti, da bi vpeljali novo svetovno ureditev!

Kaj dobimo, kakšne prednosti, kakšen vpliv na naše življenje na lokalni ravni bi imela zasaditev Sadno zelenjavnega gozda?

Pri postavitvi sadno zelenjavnega gozda samo posnemamo kaj se dogaja v pravem gozdu, kjer se na nek način vrši permakultura, to je prekrivanje tal z odpadlim listjem, vejevjem, kjer se na ta način ne samo ohranja vrhnja humusna plast, ampak se le ta celo debeli in kar ima za  posledico bujno visoko rast. Vsi vemo,da nam gozd nudi obilo svojih darov in postavitev sadno zelenjavnega gozda bi nam ponudila v življenju take pozitivne spremembe, ki bi v vseh pogledih obogatile naše življenje!

  • Najvažneše je, da je hrana pridelana na ta način zdrava brez uporabe kakršnih koli strupov! Posledično bi se povrnilo zdravje ljudem, živalim in rastlinam!
  • Narava bi si opomogla, reke in morja bi bile zopet čiste!
  • Če govorimo samo za Bled; pričela bi se odvijati čisto druga oblika turizma, kjer bi bil poudarek na zdravi lokalno pridelani hrani. Višji nivo ponudbe, ki bi za sabo potegnil še druge podobne dejavnosti povezane z zdravjem!
  • Donos na ha obdelovalne površine je daleč najvišji!
  • Postavitev sadno zelenjavnega gozda zahteva razen v prvih treh letih daleč najmanj vloženega dela. Človek postane na ta način samo še nabiralec in nič več suženj dela, ker se narava in rastline v njej same obnavljajo in človek kasneje samo še malenkostno posega v dogajanje v tem gozdu!
  • Življenje na tak način mu zopet povrne čas  (katerega mu v tem načinu tako zelo primanjkuje) Čas, ki ga lahko preživi za svojo dušo, ali za svojega ljubečega partnerja in čas, ki ga bo lahko v veliko večji meri posvetil svojim otrokom!

Če k temu dodamo še pridelovanje žit po knjigi Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice (njega je gnala misel kako tudi na zemlji živeti in pridelovati rastline in sadeže brez odvečnega in mukotrpnega dela) pa že dobimo obilo pridelkov, ki lahko razen mesa in mlečnih izdelkov obogatijo naš jedilnik z zdravo lokalno pridelano hrano!

Mladen Makarov

glej tudi:

http://rastline.mojforum.si/rastline-about3261-0-asc-0.html

Boris Kozinc in Aljaž Mulej

nilska

četrtek, 24.novembra 2016 ob 18h v Knjižnici Bled

Trenutki iz življenja ptic

Društvo za varstvo okolja Bled vas vabi na predavanje in pogovor o pticah. Ornitologa in ljubitelja narave Boris Kozinc in Aljaž Mulej bosta predstavila 13 ptic, ki bodo vsaka s svojo zanimivo zgodbo objavljene tudi v koledarju 2017, pogovarjali pa se bomo tudi o pticah na Blejskem jezeru.

SHOD V PODPORO VZPOSTAVITVI PARKA

 

 

1994-2005

Društvo za varstvo okolja Bled vabi novinarje slovenskih medijev, občane in prijatelje Bleda, da svojo pozornost namenijo dogodku /shodu, ki ga načrtujemo v nedeljo, dne 6.11.2016 ob 10.30 uri, ko se bomo zbrali v parku med občino in spodnjim prostorom ob TVD Partizan na Bledu.

Namen shoda je, da na mestu dogodka opozorimo blejsko in tudi širšo slovensko javnost na dogajanje v najožjem središču Bleda. Zasebni lastnik zemljišča, ki je podjetje Taxus&co., je brezobzirno posegel v prostor na način, ki ni skladen niti z občinskimi načrti niti z režimom varstva kulturne dediščine. Celotno zemljišče (površine 2300 m2) je v višini okoli 1m nasul z gramoznim materialom, ga s škarpami razmejil do sosednjih zemljišč in s tem spremenil konfiguracijo / relief terena ter samovoljno spremenil namembnost rabe prostora iz parka v parkirišče, ki ga že neovirano trži. Dobesedno pred občinskimi vrati. Dodati je potrebno, da indici dopuščajo domnevo, da se to ni zgodilo brez predhodnih dogovorov z občinskimi predstavniki oziroma brez njihovega tihega soglasja.

1Pri zemljišču gre za območje TVD Partizan (Sokolski dom), ki obsega 4 parcele, dve od njih je sedanji lastnik pred letom dni kupil na dražbi. Celotno območje je območje registrirane kulturne dediščine EŠD 14172 Bled – Sokolski dom, obenem leži znotraj kulturne dediščine EŠD 13232 Bled Ambient Bleda ter v vplivnem območju spomenika državnega pomena EŠD 24 Bled – Blejski grad. V prostorskih aktih je območje opredeljeno kot območje parka z objekti. In prav parkovne površine na vzhodni jezerski obali, kamor sodi tudi predmetno zemljišče, predstavljajo eno od najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda (h katerim štejemo tudi Blejsko jezero, otok, grad, cerkev sv. Martina, gručasta stara vaška jedra, obdana s sadovnjaki, območja vil in starejših hotelov, zelene površine na jezerski obali, gozd na osamelcih okrog jezera, ledeniške morene v okolici jezerske sklede in dolinah Save Dolinke in Save Bohinjke).

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje Bleda z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine opredeljeno kot pomembno na nacionalni ravni. Opredelitev zavezuje, da se v nadaljnjem prostorskem razvoju varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno dediščino. Brezobzirnost in samovolja lastnika zemljišča je pri poseganju v ta prostor nedopustna in nevzdržna. Najnevarnejša oblika samovolje so prav posegi v prostor, še posebej, ko gre za prostor kulturne dediščine, za katere pa lastnik kulturno varstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa ni pridobil.

Primer podjetja Taxus&co ni edini. Iz obdobja zadnjih let naj naštejemo le tiste, ki se nahajajo v doživljajskem prostoru obiskovalcev Bleda.
V Zdraviliškem parku, ki ga ščiti opredeljen status vrtno arhitekturne dediščine, so bila v sklopu saniranja škode, ki je na drevnini nastala po žledolomu leta 2014, odstranjena tudi drevesa, ki niso bila neobnovljivo poškodovana. Nastalo praznino so nadomestili z okrasnimi travami. Izgled vzhodnega dela parka po pretiranem posegu vzbuja asociacijo na oskubljeno kuro.

njivceObčina je na neustrezen in nedopusten način posegla tudi v naravno vrednoto mokrišče Njivice, ki se nahaja v priobalnem pasu v območju zahodno od Vile Bled.

Na Mlinem, čez cesto pri Vili Bled, na pobočju pod zasebnim zdravstvenim zavodom, je občina dopustila, da je lastnik zemljišča v skalno steno posegel na način, da je pridobil prostor za postavitev novih zgradb. Gre za ambientalno zaščiteno območje. V prostoru ostaja »velika rana«.

Za kakšen namen je občina poškodovala naravno vrednoto ledeniška morena v območju otroškega vrtca, ni znano. V prostoru ostaja degradirana morena in preveliko parkirišče pod njo.

Iz okoljevarstvenega vidika pa posebno izstopa problem gospodarjenja z Blejskim jezerom – varovano naravno vrednoto, ki v neločljivi družbi z otokom in gradom uteleša podobo Bleda – svetovno znano turistično destinacijo.

Dejstvo, da je jezero je ledeniškega izvora, torej po svoji izvorni naravi posebno občutljivo za nadaljnji obstoj, zavezuje, da se z njim upravlja in gospodari posebno preudarno in skrbno, skladno z varstvenim režimom. Ohranjanje kakovosti vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnega okolja je torej vitalnega pomena za dobro stanje jezera.

Čista in prosojna voda v jezeru je tisto, kar vsi pričakujemo od »alpskega bisera« in ne nazadnje kvaliteta, ki omogoča tudi najvišjo kakovostno raven blejskega turizma, na katero pa ima zlasti v zadnjih dveh letih izrazito negativen vpliv prav njegova intenzivnost in masovnost. Ta se odraža tudi v vedno večjih interesih in potrebi po rabi prostora zlasti v območju jezerske sklede, kjer bi moral biti vsak poseg še posebej skrbno načrtovan in premišljen. Člani društva za varstvo okolja Bled smo še posebej zaskrbljeni, ker so se posamezni posegi z negativnimi vplivi na okolje in jezero izvedli čez noč, brez ustreznih dovoljenj pristojnih inštitucij. Posledice so očitne. Poraslost z naravnim rastlinjem je vse manjša, vse bolj pa se razraščata invazivni drevesni vrsti “akacija” in visoki pajesen, kar poleg negativnega estetskega učinka zaradi zmanjšane biodiverzitete vpliva tudi na povečano spiranje hranil v jezero. Ključnega pomena za trajnostno rabo in ohranjanje vodnih virov je, da se intenzivnost turizma prilagodi kapacitetam prostora ter poleg ukrepov, kot so popolna sanacija kanalizacije, ureditev odvajanja meteorne vode ob jezeru, izgradnja čistilne naprave in preusmeritev prometa in parkirišč od jezera, sprejme tudi dolgoročni občinski program za gospodarjenje z jezerom. Akt bo v izredno občutljivem ožjem prostoru pojezerja, s strožjimi določili preprečeval oziroma omejil posege in posamezne dejavnosti z negativnimi vplivi na stanje jezera.

Dobro oz. odlično stanje jezera je nujno za uspešno turistično trženje, kar pomeni, da je potrebno dejavnosti v pojezerju skrbno načrtovati in uskladiti z zahtevo in potrebo po čisti vodi v jezeru. Vplivno območje Blejskega jezera je majhno (>10 km2) in ob primerni infrastrukturni ureditvi razmeroma lahko obvladljivo. Prostorski in ureditveni načrti so ključni dokumenti, ki urejajo prostorsko ureditev in narekujejo intenzivnost izrabe v vplivnem območju jezera.

Zaradi teh razlogov smo pred leti predlagali predstavnikom občine, da se ustanovi strokovna komisija, ki bi s stališča varovanja jezera presojala posege na jezeru in v vplivnem območju jezera. Občina predloga o strokovni obravnavi problematike ni sprejela.

sept-2016-mlinoA se dogaja, da naraščajoče število obiskovalcev Bleda, ki je posebno izrazito v času kopalne sezone in v območju jezerske sklede, povzroča probleme, ki jih občina ne obvladuje. Gre za probleme, ki se navezujejo na rabo vodnih površin, priobalnega območja in vplivnega območja jezera. Občina je s sprejetjem odloka o vodnem režimu pomembno razširila krog uporabnikov vodnih površin, ne zagotavlja pa učinkovitega nadzora nad spoštovanjem tega odloka. Kopanja izven za to določenih lokacij občina ne obvladuje. Parkiranje »na črno« v istih območjih je seveda spremljajoč pojav.

S povečanim obiskom Bleda, ki ga spremlja povečana prometna obremenitev, je vse večji problem zagotavljanje urejenih parkirišč. Pri reševanju te problematike je občina nekonsistentna. Usmeritve za postopno razreševanje te problematike so v OPN jasno opredeljene in določajo največji možen umik prometa in parkirišč izven jezerske sklede. Med drugim se navezujejo na izgradnjo severne obvoznice in področja Seliš. Oboje je praktično v teku. Z lokacijskim načrtom je bilo pred leti določeno večje število parkirišč (čez 200) na Selišah, v zadnjem popravku tega je občina, upoštevajoč želje investitorjev, zmanjšala število na 75.

Na koncu lahko ugotovimo, da gre proces razvoja turistične dejavnosti na Bledu očitno v smeri množičnega turizma, katerega značilnost je prav ekspanzija v prostor. Kolateralna škoda so posegi v prostor in raba prostora, ki je v nasprotju z režimi varstva okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine. Z vidika trajnostnega razvoja, torej v smislu ohranjanja tega prostora tudi za bodoče rodove, je tak razvoj nesprejemljiv.

Na Bledu imamo problem, da nam lokalna oblast ni ravno zaveznik v naših prizadevanjih, ki so usmerjena v spoštovanje varstvenih režimov, ki določajo varovanje, ohranjanje in vzdrževanje naravno ohranjenih območij in kulturne dediščine, saj v tem vidi bolj omejitve in oviro za gospodarski razvoj, manj pa prednosti.

V prostoru Blejskega kota se nam dogaja nekaj podobnega, kot se nam je zgodilo na področju gospodarstva s privatizacijo nekdaj skupne družbene lastnine. Brezobzirni in samovoljni posegi privatnih in kapitalskih interesov v varovani prostor naravnih vrednot, kulturne dediščine in v območja najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda, v svojem bistvu niso nič drugega kot prisvajanje javnega dobra. Sebični interesi lastnikov nepremičnin in investitorjev kapitala v prostor, gre za »strateško zanimive investicije«, brezobzirno uresničujejo svoje načrte. Da kot kolateralna škoda njihovega početja v prostoru ostaja degradirana ali celo uničena kulturna dediščina in naravne vrednote jih ne zanima. Svoj osebni interes brezkompromisno postavljajo nad javnega. Utemeljeno se postavlja vprašanje, kako ta trend ustaviti? Kdo ga sploh lahko ustavi?
Ker ohranjanje Blejskega kota z vsemi prepoznavnimi značilnostmi ni le lokalni interes, temveč gre za interes na nacionalni ravni, bi si pri naših prizadevanjih želeli širše podpore in pozornosti.

Društvo za varstvo okolja Bled Bled, 31.10.2016

Miro Kapus, predsednik

 

http://www.delo.si/arhiv/namesto-parka-na-bledu-parkirisce.html

http://www.gorenjskiglas.si/article/20160816/C/160819880/1082/1009/naj-bo-park–ne-parkirisce-

partizan

2. eko dan na Lipju

1. in 2. oktober vas vabimo na 2.eko dan na Lipje

 

lipje-svit

 

 

 

 

zloženka

plakat

program za facebook

Obdani smo z naravo. Občudujemo rastlinje in živalski svet, ki nas obdaja. Samoumevno nam je, da se med seboj sporazumevamo z govorom in kretnjami, da prepoznavamo razpoloženja živali glede na njihovo mimiko in glasove. Vendar pa je mnogim med nami že misel na komunikacijo z rastlinami ali vodo dokaj nov svet, izven okvirjev možnega razmišljanja. Dejstvo, da smo vsa živa bitja sestavljeni vpretežni meri iz vode, smo sprejeli. Skok v miselnem dojemanju vode nam je omogočil raziskovalec Masuru Emoto ki trdi, da ima ta življenjsko pomembna tekočina spomin. Raziskovalci skupnosti Damanhur iz Italije pa so se posvetili še možnosti, da spoznamo svet rastlin. Ne le vizuelno; zadali so si cilj, da spoznajo morebitne zvoke rastlinskega sveta.

Program

Sobota, 1. oktober 2016

11:00-12:00 Predstavitev Društva za ezoterijska raziskovanja Damanhur Slovenija

11:00-15:00 Otroška delavnica

12:00-19:00 Glasba rastlin

13:00 Pozdravni nagovor predstavnikov Društva za varstvo okolja Bled, EDDS, podžupana občine Bled, g.Tonija Mežana

13.15 Predstava KUD Teater za vse Jesenice: Čudežni zdravilni kamen

14:00 Predstavitev Društva za varstvo okolja Bled, predstavnik Miha Žvan.

15:00 Nastop Mine in Ane Kunstelj: vokal, zveneči inštrumenti

17:00-18:30 Bachovi cvetni plesi z Igorjem in Ireno Kononenko

19:00 Zaključek

 

Nedelja 2. oktober 2016

10:00-18:00 Glasba rastlin (Prinesite svoje rastline v loncih na poslušanje)

10:00 Vodeni izlet skozi dolino Brje. (Zbor na Lipju, 15 min pred odhodom v dolino.)

11:00-17:00 Otroška igralnica

11:00-12:00 Predstavitev ezoterijskega društva Damanhur Slovenija

15:00 Delavnica zlatarke Doroteje Zupan: Odlivanje nakita v vosku, akontacija 8€

19:00 Zaključek

O vseh navedenih dognanjih so mnenja deljena; ZA in PROTI. Na dogodku Festival glasbe rastlin nimamo namena nikogar prepričevati, kaj so zvoki, katere slišimo skozi aparature. Edino, kar si dovolimo je, da vas na dogodek povabimo in vam dopustimo, da si mnenje ustvarite sami. V srčnem upanju, da vam bo všeč!

Odziv na nespoštovanje okolja v zadnjem času

Odziv na uvodnik julijskih Blejskih novic Julija 2016

Bled, 15.8.2016

Ker tudi skrajšana verzija našega članka ni našla prostora v javnem glasilu občine Bled Blejske novice, oba članka objavjamo na FB in tu.
V Društvu za varstvo (v nadaljevanju Društvo) okolja Bled zadnje leto še bolj pozorno spremljamo dogodke, povezane s plovnim režimom na Blejskem jezeru in druge stvari, povezane s prostorsko tematiko na obali jezera in v občini ter prometni kaos v kraju.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Namen društva je varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer, varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini, opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor. Duštvo opravlja naloge na naslednje načine:
-s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
-opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
-izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
-daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
-na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor (iz statuta Društva).

V Društvu se zavzemamo za varovanje samega okolja kot tudi zakonodaje, povezane z varovanjem okolja Bleda. V Sloveniji smo uspeli ohraniti javno dobro na obalah jezer in rek, kar pozitivno vpliva tudi na varovanje le teh. Tako se ob spoštovanju zakonodaje na obalah ne sme dogajati nič, kar bi lahko onemogočalo neovirano uporabo za vse ljubitelje voda in bi posredno ali neposredno lahko onesnažilo vodno in obalno okolje. Prosto gibanje omogoča tako zakon o vodah kot tudi zakon o ohranjanju narave in zakon o varstvu okolja. Društvo nima neposredne moči preprečiti ali prepovedati neko dejavnost, za katero meni, da ne ustreza enemu od teh zakonov. Po statutu smo dolžni na to opozoriti pristojne državne ali občinske službe, ki s svojimi strokovnjaki končno ugotovijo, ali je dejavnost v skladu z okoljsko zakonodajo. Pritisk na inšpekcijske službe je smiseln in koristen takrat, ko je poseg, ki mu oporekamo šele v fazi gradnje, ki bi jo lahko ob ustreznem ukrepanju inšpekcije ustavili in počakali na ugotovitve strokovnih služb (parkirišče v Sokolskem parku, stopnice pod Koširjevo vilo, morena pri vrtcu, sprememba vodnega režima na območju naravne vrednote trstiče na Njivicah, igrišče ob osnovni šoli Bled, divja komercialna parkirišča…).

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar kažejo redni tudi sestanki z občinsko upravo, kjer se pogovarjamo o perečih okoljskih temah v občini in iščemo skupne rešitve, a žal velikokrat neuspešno . Ignoriranje okoljske zakonodaje in nespoštovanje okolja in narave bodo večni konflikti med deležniki, društvom in drugimi občani. Samo z dialogom in oblikovanjem skupnih optimalnih rešitev se lahko izognemo dejanjem prijav nadzornim inštitucijam in s tem povzročeni škodi v okolju. Dokler ne bo delovala in odločala strokovna komisija za Blejsko jezero, za katero si prizadevamo že leta, bodo posegi v jezerski skledi in pojezerju škodljivi in nezakoniti. Zakoni so pogosto tarča osebnih ocen, ker so prav zaradi varovanja okolja oblikovani strogo. Prav zaradi tega nihče ne smo postavljati svojih lastnih pravil spoštovanja ali nespoštovanja zakonodaje.

V tem letu smo bili tako dolžni opozoriti na nered na plaži v Zaki in pri občinskem posegu brez naravovarstvenega soglasja na Njivicah in nazadnje pri ignorantskem posegu gradnje parkirišča v Sokolskem parku. Žal pa okolje še vedno trpi, tako se je zgodil poseg pod bivšo Koširjevo vilo, kjer novi ruski lastnik brez dovoljenja posega v naravo. Priča smo bili tudi “igranju” z zaščiteno moreno pri vrtcu, kjer je naše delo “opravil” Zavod za varstvo narave, ki je pravilno ugotovil, da bi za tak poseg občina potrebovala njihovo soglasje. Ignoranca varovanja okolja se kaže tudi z košnjo ob Blejskem jezeru, kot da gre za nek nepomemben cestni odsek ob avtocesti. Vsako leto tako odškrtnejo del zaščitenega lehnjakotvornega izvira pod Višcami. Erozija, ki jo z neprimerno metodo košnje povzročajo kazi videz parkovne ureditve obale in škodi drevesom, rastlinju in ljudem. Prav tako se ne strinjamo z začasnimi parkirišči, ki nastajajo ob sezoni, če ta ležijo neposredno ob vodi oziroma na neprimernih mestih v jezerski skledi. Večina naših članov posredno ali neposredno živi od turizma, tako da mi nismo tisti, ki bi turizem zavirali, želimo ga le spraviti v okvire, prijazne ljudem, naravi, okolju in neokrnjenim pogledom na lepote, kar si želi tudi občina s strategijo zelenega turizma in s tem ne žagati vejo, na kateri vsi sedimo.

Pri napovedanih spremembah prostorskih načrtov, tudi v obliki začasnih ukrepov, bomo v Društvu aktivno in z vsemi sredstvi zagovarjali vse, kar bo v skladu z okoljsko zakonodajo ter vizijo zelenega turizma in ne bomo popuščali posameznikom in družbam na račun varovanja okolja, voda in narave ter prostega dostopa do obale in varovanih delov narave, kar smo izrazili že v statutu društva, katerega član lahko postanete tudi vi na www.zavest.net.
Za konec ponovimo stavek, izrečen ob odstranitvi nezakonite ograje ob Vili Rog: NA BLEDU SO VSI DOBRODOŠLI, TUDI BOGATI, TI SO ŠE BOLJ DOBRODOŠLI, A VSI SMO DOLŽNI SPOŠTOVATI ZAKONODAJO.

P.S. Ob tej priložnosti vas vabimo na letošnji Eko dan z naslovom Festival glasbe rastlin, ki bo 1. oktobra. Več v naslednji številki Blejskih novic.

Miro Kapus, Društvo za varstvo okolja Bled

povzetek, namenen objavi v Blejskih novicah:

V Društvu za varstvo okolja Bled (v nadaljevanju Društvo) zadnje leto še bolj pozorno spremljamo dogodke, povezane s prostorsko tematiko na obali jezera in v občini ter prometni kaos v kraju. Zavzemamo se za varovanje samega okolja kot tudi zakonodaje, povezane z varovanjem okolja Bleda. V Sloveniji smo uspeli ohraniti javno dobro na obalah jezer in rek, kar pozitivno vpliva tudi na varovanje le teh. Prosto gibanje omogočajo Ustava, zakon o vodah kot tudi zakon o ohranjanju narave in zakon o varstvu okolja. Društvo nima neposredne moči preprečiti ali prepovedati neko dejavnost, za katero meni, da škodi okolju. Po statutu smo dolžni na to opozoriti pristojne državne ali občinske službe, ki s svojimi strokovnjaki končno ugotovijo, ali je dejavnost v skladu z okoljsko zakonodajo. Pritisk na inšpekcijske službe je smiseln in koristen takrat, ko je poseg, ki mu oporekamo šele v začetni fazi, ki bi jo lahko ob ustreznem ukrepanju ustavili in počakali na ugotovitve (parkirišče v Sokolskem parku, stopnice pod Koširjevo vilo, morena pri vrtcu, odvodnjavanje v naravno vrednoto Trstičje na Njivicah, igrišče ob osnovni šoli Bled, …).

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar kažejo redni tudi sestanki z občinsko upravo, kjer se pogovarjamo o perečih okoljskih temah v občini in iščemo skupne rešitve, a žal velikokrat neuspešno. Samo z dialogom in oblikovanjem skupnih rešitev se lahko izognemo dejanjem prijav nadzornim inštitucijam in s tem povzročeni škodi v okolju.
Pri napovedanih spremembah prostorskih načrtov, tudi v obliki začasnih ukrepov, bomo v Društvu aktivno in z vsemi sredstvi zagovarjali vse, kar bo v skladu z okoljsko zakonodajo ter vizijo zelenega turizma in ne bomo popuščali posameznikom in družbam na račun varovanja okolja, voda in narave ter prostega dostopa do obale in varovanih delov narave, kar smo izrazili že v statutu društva.

P.S. Ob tej priložnosti vas vabimo na letošnji Eko dan z naslovom Festival glasbe rastlin, ki bo 1. oktobra.

Invazivne rastline pripeljane v Zdraviliški park na Bledu

2.7.2015

Občina Bled,

ARBORETUM VOLČJI POTOK

INFRASTRUKTURA BLED

Dva strokovnjaka iz Arboretuma, Aleš M. in ekipa iz Infrastrukture Bled ter jaz, s strani investitorja Občine Bled ni bilo nikogar, smo se zbrali 1.7.2015 ob 10h ob gredah vrtnic in trav v Zdraviliškem parku.

2-IMG_1169

Pokazal sem rastline, ki sem jih odkril v zadnjih tednih na neopletih gredah. Strokovnjak Arboretuma je izkopal rastlino japonskega dresnika z lopatico in našel tudi cca 4-5cm dolgo in manj kot cm debelo koreniko. Tudi za rastlino, ki bi lahko bila tudi navadni pelin je ugotovil, da gre za ambrozijo-pelinolisto žvrkljo.

Potem so delavci Infrastrukture Bled pokazali gredo opleto pred dvema tednoma, na katerem je bilo kar precej poganjkov japonskega dresnika, na celi gredi po moji oceni vsaj 10. Rastejo tudi na drugih gredah, ambrozije pa je veliko povsod tam, kjer še ni opleto, na opletem jo ni več. Glede ambrozije je problem menda manjši, saj gre za enoletnico, a mi v Društvu vidimo problem v tem, da so semena ambrozije kaljiva več desetletij in z vsakim okopavanjem vrtnic bo vrtnar spravil semena na površje, kjer bodo kalila. Vsekakor pa je rastlina bolj obvladljiva kot japonski dresnik, pravi
strokovnjak Arboretuma, s čimer se načeloma strinjamo, a s pomislekom, ker ne vemo nič o zalogi semen v zemlji.
Slikali so drugi, jaz nič, saj smo videli vse, kar je bilo treba. Zemlja, ki jo je nekdo pripeljal v park je mogoče res dobra za vrtnice in trave oziroma bi bila.

86. čl. OPN (9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih
posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih rastlinskih vrst ni
dopustna.

IMG_1358V OPPN Ožje središče Bleda, na katerega naj bi se nanašala ta prenova parka nismo zapisali, da je prepovedano vnašati invazivke, saj smo verjeli, da je ozaveščenost dovolj visoka, da se kaj takega ne bo zgodilo. No, zato pa vsaj v OPN piše zgornji odstavek.

Situacija je težavna, smilijo se nam vrtnice in trave, prav tako delavci Infrastukture, ki bodo morali opravljati delo, ki ga je povzročil nekdo drug in ki je za svojo pripeljano okuženo zemljo morda celo dobil plačilo.

Rešitev, čeprav je to skrajni ukrep, ki pa je za park in okolje najprijaznejši, vidimo v jesenski presaditvi vrtnic in trav in zamenjavo zemlje, razen v primeru, da strokovnjaki ocenijo, da bi se japonski dresnik do jeseni tako razvil, da bi njegove
korenine prišle pod nivo pripeljane zemlje, potem bi to storilil čim prej. Jeseni, ko bodo vrtnice dovolj razvite in močne za prezimovanje se jih izkoplje, izkoplje se pripeljano zemljo in se jo nadomesti z neoporečno ter posadi nazaj vrtnice in trave. Seveda le v primeru, da strokovnjaki Arboretuma potrdijo, da bi vrtnice to preživele brez večjih posledic. Stroške krije dobavitelj zemlje (načelo onesnaževalec plača oz. se zemlja reklamira).

Ena od rešitev je tudi stalno puljenje japonskega dresnika, a na čigave stroške in s kakšnim (nepredvidljivim) rezultatom (tudi na rondoju pri Avsenikovi mareli v Lescah so več mesecev pulili japonski dresnik, ki so ga na podoben način pripeljali tja, čez nekaj časa pa so se odločili celotno zemljo odkopati in zamenjati!)?

Kot smo slišali, naj se herbicidi (uničevalci plevelov-glifosat-bum efekt in drugi) na gredah vrtnic ne bi uporabljali zaradi občutljivosti teh grmov, slišali pa smo tudi, da bi se na gredah s travami lahko uporabljal herbicid za širokolistne plevele, s čimer pa se Društvo za varstvo okolja Bled ne strinja. Uporaba herbicidov v neposredni bližini jezera se nam zdi nesprejemljiva, čeprav mendna učijo, da se herbicidi ne uporabljajo le bližje od 20m od vode. Tudi sicer, zakaj bi polivali herbicide na grede, če vemo, da je zemlja oporečna, ker je v njej še neznano število ostankov korenik japonskega dresnika ter semen ambrozije in da zasaditev ne ustreza zahtevam OPN zaradi invazivnih rastlin. Drugih biocidov naj na gredah ne bi uporabljali, te pokrovne vrtnice so trpežne in nimajo bolezni-plesni, za uši pa strokovnjak Mastnak pravi, da te niso bolezen. Arboretum je tudi ponudil vso pomoč pri negi vrtnic in trav v prvih letih, dokler se vrtnar-ji ne navadijo na delo z njimi, kar zelo podpiramo.

Zahtevamo, da se v blejske parke vozi blejska zemlja, po potrebi obdelana, dodatno humusirana oz. pripravljena za posamezne vrste rastlin, ne pa, da se vozi iz nepreverjenih virov iz cele Slovenije ali pa celo iz tujine. Odkopavajo se velike površine kvalitetne črnice na mestu severne obvoznice, v parke se pa vozi nepreverjena in okužena zemlja, kar je okoljski kriminal.

V upanju na čim bolj okolju prijazno rešitev vas lepo pozdravljamo in vam nudimo tudi našo skromno pomoč pri sanaciji.

 

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, tajnik, sekcija za invazivne rastline pri Društvu

Izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda

torek, 23.6.2015 odpade zaradi dežja!

Vabimo vas na izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda. Izobraževanj se bo pričelo 30.6.2015.

 

nad Brjemtorek, 30. 6. ob 17h na vrhu terase, kjer se makadamska pot sposti v Brje.  Martina Kačičnik Jančar, ZVN:  Posebnosti flore in habitatov, etnobotanične zanimivosti, kaj ogroža naravo, ob 17h. Zborno mesto je na sliki.

piškovicatorek, 1.7.2015. ob 17h pri Piškotarjevem mostu v Piškovici. Dostop je po cesti iz Bleda proti Zasipu, pred vasjo Zasip pa zavijete desno proti Piškovici. Peljete se po asfaltu do Save Dolinke, prečkate most in parkirate desno takoj za mostom. Tema je Varovana območja v blejski občini in Natura 2000. Izobraževanje bo vodil Metod Rogelj iz Zavoda za varstvo narave, območna enota Kranj. Zborno mesto je na sliki.

četrtek, 2.7. Naravovarstveno odgovorno vodenje turistov: lokacijo bomo še določili

torek, 7.7. Novi termini (naravovarstveni, imena vrst…) v angleščini in nemščini in ponovitev slišanega iz prejšnjih predmetov

Zaenkrat sta potrjena prva dva termina, druga dva pa okvirno. Potrebna je primerna terenska obutev.

Izobraževanje vodnikov bo brezplačno, izvajali ga bomo člani našega društva in Zavoda za varstvo narave.

Poleg spremljanja prijavljenih pohodnikov bodo imeli vodniki tudi drugo nalogo-spremljali bodo stanje zaščitenih območij, vrednot in znamenitosti in sproti, preko posebnega obrazca redno, en do dvakrat mesečno sporočali Zavodu za varstvo narave, v primeru ugotovitve škode pa (po preveritvi članov društva) tudi inšpekcijskim službam, policiji in redarstvu.

Prijave sprejemamo na email potipobledu@zavest.net ali  miha@zavest.net oz. na telefon 031-617-851, kjer dobite tudi več informacij.

VABLJENI!

Proti prireditvam na Njivicah v Zaki

Občina Bled

Inšpektorat RS za okolje in prostor

KMETIJSKA INŠPEKCIJA

 

ZADEVA: Prireditveni šotor na obali Blejskega jezera

1-IMG_1309V petek, 12.6.2015 smo na obali Blejskega jezera opazili cca 15x20m velik prireditveni šotor, ki je postavljen na kmetijskem zemljišču na parcelah 1125 oz 1127 KO Želeče, ki sta v lasti RS.

V Društvu za varstvo okolja menimo, da to kmetijsko zemljišče nikakor ni primeren prostor za postavitev in izvajanje prireditev. Namenska raba tega zemljišča je namreč kmetijska, območje med travnikom in naravno vrednoto Trstičje v Zaki ločuje le pešpot. Naravne vrednote so sicer javno dostopne, a neposredna bližina množične prireditve, kakršna se pričakuje v tako velikem šotoru običajno povzroča škodo v naravi.

Prav tako so v bližini druge naravne vrednote, blejski osamelci, ki jih zaradi množice divjih živali (gamsi, mufloni, srnjad, jelenjad), ki se na njih nahajajo in jih prehajajo, lahko imenujemo divjina. Prenos množične prireditve v do sedaj miren del blejske obale je iz vidika trajnostnega turizma in ohranjanja blejske obale prav tako nesprejemljiv. Šotor kazi tudi veduto kulturnega spomenika Ambient Bleda, saj se šotor vidi tudi z vrha Osojnice, sicer enega najlepših blejskih razgledišč.

Za tako veliko množico ljudi, ki se pričakujejo v takem velikem šotoru na tem območju tudi ni parkirnih mest, odločno pa nasprotujemo temu, da bi se parkiralo v bližini šotora.

V Društvu za varstvo okolja Bled zahtevamo, da se takoj prepove izvajanje množičnih prireditev na tem delu Bleda, saj tega »prireditvenega« prostora ne predvideva niti občinski prostorski načrt.

 

Bled, 15.6.2015

Šlamparija v Zdraviliškem parku

2-IMG_1169Občina Bled se je že lani odločila urediti blejske parke in zelenice. Arboretum Volčji potok sedaj odloča o tem, kje bo kaj raslo in katero drevo se bo zamenjalo (beri-posekalo in posadilo novo) in katero bo ostalo živo. O zgornjem delu zdraviliškega parka je bilo že ob javni razgrnitvi OPPN Središče Bleda bolj malo znanega, zato smo presenečeni nad vsakim novim posekom dreves in veseli za vsako novo drevo, ki se ga posadi.

Na zelenicah, kjer so zadnjih par let cvetele medonosne rastline (na platoju parka, kjer je glasbeni paviljon) pa se je Arboretum odločil posaditi vrtnice in krasne trave. Ta lepi in dišeči grm je dobra izbira za tako kvaliteten prostor kot je Zdraviliški park, rabi pa nekaj skrbi, tako pri sajenju kot pri vzdrževanju čez leto (obrezovanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov in okopavanje). Trave so lepe, če so vzdrževane, če rastejo samo one, ne pa da jih plevel preraste.

12.5.2015 so z bagerjem odstranili vrhnji sloj zemlje, jo odpeljali in pripeljali novo zemljo (poreklo???), v katero so vsadili vrtnice in okrasne trave. Potem so vse skupaj prepustili naravi.

Žal ne poznam vseh plevelov, ki so zrasli v tem mesecu, a med njimi sem našel Ambrozijo in Japonski dresnik. Nekateri večji pleveli so že začeli tudi rumeno cveteti in v kratkem bodo že semenili.

Kljub nenehnemu opozarjanju na invazivne rastline očitno problema še vedno nihče ne jemlje resno. Seme ambrozije je kaljivo še 40 let, koščki korenin dresnika pa so očitno precej globoko v zemlji, saj jih z rokami nisem dosegel, čeprav sem prišel vsaj 10cm globoko, tako je velika verjetnost, da se bo rast verjetno še nadaljevala oz. ponavljala.

Društvo za varstvo okolja Bled zahteva od Občine Bled in izvajalcev, naj se nehajo sprenevedati in da se končno zavedo pomena škode, ki jo povzročajo nevzdrževane zelenice (tudi ugledu turističnega kraja, med drugim je med plevelom potekal tudi čarobni dan, kakšne vtise so odnesli s seboj obiskovalci, zdaj bo pa še filmski festival, ki bo ponesel zgodbo o vrtnicah v svet?) in da zahtevajo neokuženo zemljo s poreklom in zavezo dobavitelja za sanacijo (a NE s kemičnimi sredstvi!) območja, ki ga je okužil z nekvalitetno zemljo.

Zaenkrat pa lahko le dodamo novo lokacijo na naš zemljevid rastišč invazivnih rastlin v občini Bled, prvič v centru Bleda tudi ambrozijo.

1-IMG_1339

ambrozija

1-IMG_1341

tukaj vmes nekje so vrtnice


1-IMG_1350 1-IMG_1349 1-IMG_1345 1-IMG_1344 1-IMG_1342

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv