Archive for the ‘Aktualno’ Category

  • Stran 1 od 3
  • 1
  • 2
  • 3
  • >

PRIJAVA NEDOPUSTNE GRADNJE VLAKE/CESTE NA STRAŽI NA BLEDU

Bled, 5.3.2017

Če si ogledamo postopek sprejemanja načrta in posega za vlako-cesto na Stražo, ki se ga je občina Bled očitno lotila v letu 2015 in ga brez sodelovanja javnosti dokončuje v tem času, vidimo, da klub opominu Evropske komisije državi in občini glede postopka za južno razbremenilno cesti Bled, ki je prav tako potekal brez sodelovanja javnosti in je s strani komisije zato ustavljen, občina še vedno deluje po svoje, izven zakonitih in pravno legalnih okvirjev, z zlorabo postopka in (prizadete) javnosti.

Blejski osamelec Straža ni le »navaden hrib«, pač pa dejansko in pravno zaščiten z več akti pravnega varovanja, ki jih morajo vsi nosilci javne oblasti na vseh ravneh upoštevati, saj so splošno veljavni in zanje, za vso javnost ter za vsakogar obvezujoči. To zaščito določajo različni dejavniki, med drugim tudi vplivno območje jezera in gradu, ki imata posebno državno zaščito, in Zeleni pas Bleda. Vsa ta zaščita mora biti pri določanju posegov na Straži dejansko in pravno upoštevana. Dejavniki zaščite so enakovredni in vsak mora biti pri presoji vplivov na okolje enakovredno in popolnoma upoštevan.

Pravne zaščite (akti zavarovanja) za območje Straže na Bledu:

Državno zavarovano območje: Blejski grad in hrib Straža nad Blejskim jezerom, naravni spomenik, državni pomen, 1.12.1955 (24.11.2004), UL LRS št. 48/55; id. oznaka 1056 3651, id.z. 3932, id.p. 365;

Naravna vrednota: Straža-nahajališče fosilov, geološko, lokalni pomen; id. oznaka 6369, id.z. 5294;

Naravna vrednota: Straža na Bledu-parkovni gozd, narava, lokalni pomen; id. oznaka 6197, id.z. 304;

Nepremična kulturna dediščina: Bled-Parkovni gozd Straža, kulturna krajina, državni pomen, park, Odločba o zavarovanju Blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom, UL LRS št. 48/55-159 ; id. oznaka 13107

Kulturna dedišina: Naselbina na Straži, EŠD13073

Kulturna deiščina: Ambient Bleda, EŠD13232

.

Na Straži so dopustni le posegi, ki v naštete dejavnike zaščite posegajo le minimalno in nebistveno.

Straža se nahaja v Zelenem pasu Bleda, ki predstavlja ambientalno okolje Blejskega jezera in Blejskega gradu ter mora kot tako uživati poseben status in tudi zaščito. Gozdovi v tem pasu so gozdovi s posebnim namenom, ki so po Zakonu o gozdovih pred posegi posebej zavarovani. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom(44. člen Zakona o gozdovih). Straža je naravni spomenik državnega pomena (zavarovana poleg Blejskega gradu in jezera), dvakrat naravna vrednota lokalnega pomena (parkovni gozd, fosili) in zaradi svojega Parkovnega gozda Straže kulturna dediščina oziroma krajina državnega pomena. Posegi v njeno okolje morajo biti zato izjeme in do skrajnosti premišljeni.

Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave (Zakon o gozdovih, 44. člen/3. odstavek). Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.(44/1 Zakona o ohranjanju narave-ZON-NPB7). Akt o zavarovanju določa zlasti: naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami; namen zavarovanja; pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve; določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja (49/2 ZON-NPB7). Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu s predpisanimi pravili ravnanja (54 ZON-NPB7). Upravljanje zavarovanega območja je opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju. (59 ZON-NPB7).

Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.(64 ZON-NPB7) Lokalne skupnosti sprejemajo programe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena na svojem območju. Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. (95 ZON-NPB7). Za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Za plane, ki lahko pomembno vplivajo na območja in je njihov vpliv še potrebno preveriti, se štejejo plani: ki obsegajo ta območja ali bi izvedba plana lahko na njih vplivala in plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo posegi v naravo (101a. ZON NPB7). Prav to velja za predvideni poseg oziroma projekt vlake/ceste na Stražo: njegov vpliv na naravo in krajino ni bil ustrezno vsebinsko in postopkovno preverjen, zato je nedopusten.

Ob zdajšnji več kot zadostni odprtosti Straže je s posegom ceste/vlake predvidena nesorazmerno velika rana v njenem strmem pobočju. Dostop na Stražo je preko smučišča več kot zadovoljiv, zato je prometnica tam nepotrebna.

Za popolno ohranitev mreže Riklijevih sprehajalnih poti-sprehajalnih stez kot izvirne dediščine in doživljanja gozda s posebnim namenom (Zeleni pas Bleda), ko so kakršni koli večji gradbeni posegi na dotični površini izključeni, ostaja kot doslej spravilo lesa s traktorjem goseničarjem in ročnim predspravilom edina izbira. Na razvitem zahodu (Avstrija, Švica) podobne probleme rešujejo ali s spravilom s konjem (lahka bremena, spravilo navzdol, kratke razdalje) ali pa s helikopterjem kot sploh najskladnejšo rešitvijo. Od žledoloma dalje, pospravila se izvajajo z nesprejemljivo velikim časovnim zamikom, so prej solidno vzdrževane Riklijeve poti-steze zalomljene, zaraščene, polne sečnih ostankov, porušene zaradi koreninskih izval, in gozdni red je z nepravilno zloženimi vejami v kupe nasploh neprimeren.

Gozd na Straži sodi v gozd s posebnim namenom, v katerem so ekosocialne in javne funkcije gozda izjemno poudarjene ter varovane. Doživljajska vloga gozdnega prostora, ki ga je znal primerno ceniti že omenjeni in tako opevani Rikli, je zaradi zgoraj naštetega močno razvrednotena. Njegovi »nasledniki, novodobni skrbniki«, kaj slabo skrbijo za izvirno dediščino Zelenega pasu Bleda. Mreža Riklijevih poti-stez je zelo gosta in zelo zanimiva, zato mora kot del kulturne in naravne krajine Straže ostati nedotaknjena. Projekt ceste/vlake bi sistem Riklijevih poti-stez v dobršni meri porušil in uničil. S tem bi nepovratno posegel v naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino Straže, ki je s svojim zaščitenim parkovnim gozdom kulturna krajina in naravni spomenik državnega pomena. Kot taka predstavlja simbol trajnostnega turizma in ravnanja z okoljem na Bledu, ki naj bi bil svetovni turistični biser, zdaj pa ji grozi nepovratno razvrednotenje okolja.

Projekt vlake/ceste na Stražo je nastal brez sodelovanja splošne in prizadete javnosti, mimo postopkov sprejemanja načrta zanj oziroma brez njega. Trasa za vlako/cesto ne poteka ves čas po isti trasi, kot je potekala stara vlaka, prav tako pa je prevelika (predimenzionirana), iz česar upravičeno sumimo, da gre za poskus trasiranja in gradnje nove ceste in ne gozdne vlake na zavarovani osamelec Stražo. Takšnega posega v starem prostorskem načrtu ni, za nov načrt in projekt/poseg pa nista bila speljana postopka sprejemanja oziroma presoje (oziroma sta bila speljana na pravno nepravilen in nezakonit način). Poleg drugih udeležencev je vsaj javnost tista, ki v tem postopku ni (pravilno in zakonito) sodelovala. Sumljivo je tudi dejstvo, da je nosilec posega občina. Prav mogoče je, da so nosilci občinske oblasti s takim načinom skušali obiti predpise, ki omejujejo rabo narave, okolja in prostora ter načrte in posege na zaščitenem/zavarovanem območju Straže.
Protipravno je tudi stanje »zakoličenja« v naravi, za katerega lastniki niso vedeli, zato to predstavlja nedopusten poseg v lastnino, ki je pravno pregonljiv.

Pristojne prosimo, da temu primerno ravnajo in apelirajo na občino Bled, da ustavi nameravani poseg oziroma protipravno gradnjo. V kolikor tega ne bo storila, bo javnost ustrezno in zakonito ukrepala.

Občina Bled, ZVN OE Kranj, ZGS OE Bled, ZVKDKranj
ARSO, Ministrstvo za okolje in prostor, v vednost Vlada RS, Ministrstvo za javno upravo- Inšpekcija za javno upravo, Računsko sodišče RS, Zavod za kulturo Ljubljana, Zavod za naravo Ljubljana UE Radovljica

O blejskih labodih

labod-vila-presern

Konec lanskega poletja smo v Društvu za varstvo okolja Bled prevzeli skrbništvo nad blejskimi labodi. Skrbnik labodov je sicer podjetje Sava hoteli Bled, mi pa za njih opravljamo to plemenito delo.

Začelo se je avgusta lani z labodko, ki je domovala na travniku pod Zdraviliškim parkom. Tam ji res ni ustrezalo, ponoči so jo motili hrup obiskovalcev, javna razsvetljava in čez dan trume obiskovalcev, ki so ji ponujali raznovrstno (človeško) hrano. Na prsih je imela veliko bulo, ki je bila posledica spanja in ležanja na trdni podlagi, ker jo ostali labodi niso pustili v vodo. Po dolgih klicih, pogovarjanjih in dogovarjanjih so jo le prevzeli v azilu za divje živali iz Mute, kjer je bila operirana. Okrevala je dobro, potem so o preselili na nek ribnik, od koder pa je kmalu odletela novim dogodivščinam naproti.

Prvi par labodov so na Bledu naselili 1902, zadnji uvoz pa je bil leta 1973. Sedaj je v Sloveniji populacija divjih labodov dovolj visoka, da sami naselijo prazne teritorije. Najpopolnejša študija blejskih labodov je iz leta 1996 in je delo dveh takratnih osnovnošolcev Žige Jana in Jureta Slivnika pod mentorstvom Alenke Šimnic in s pomočjo znanega gorenjskega ornitologa Borisa Kozinca, objavljena v strokovni reviji DOPPS: ACROCEPHALUS, letnik 17, številka 77, 1996.

Sicer pa je bilo lansko zelo slabo leto za blejske labode. Že poleti, preden smo jih prevzeli, so našli poginulega laboda pod vilo Rog, konec avgusta so pletnarji našli dva poginula labodja mladiča. Septembra je bil najden labod pri v1-img_2531ili Bled, še živega sem odpeljal k veterinarju, a ni preživel. Dva laboda sta poginila novembra, eden pa decembra. Tako smo v enem letu izgubili pet odraslih labodov in dva mladiča. Tudi v januarju 2017 smo žal izgubili enega. Vse živali so odpeljali na Veterinarski inštitut, ker so jih najprej testirali na viruse in bolezni, pozneje pa še secirali, da bi zagotovo ugotovili vzrok pogina. Vseh rezultatov še nimamo.

Blejsko jezero je majhno, naravne obale skorajda ni in na njem lahko mirno živi in gnezdi en do dva para labodov. Glavna hrana divjih labodov je podvodno rastlinje. Če tega ni, se odpravijo na travnik na pašo, ko zaradi suše, zmrzali ali popašenosti zmanjka tudi te, potem so na vrsti obiskovalci, ki jih krmijo. Velika težava so tuji turisti, predvsem iz območja Azije, ki krmijo ptice predvsem v pristaniščih z vsem, kar imajo v žepih, od čokolade, keksov do slanih prigrizkov. Prav sol ima poguben učinek na ptice. Problem so tudi ognjemeti, ki motijo tudi ostale divje živali ter onesnažujejo zrak in vodo. Izjemen porast ribičev, predvsem kraparjev v letu 2016 je lahko tudi ena od težav blejskih labodov. Problem teh ribičev so »bojli«, kroglice iz različnih vrst sestavin za privabljanje krapov v bližino trnkov. Ti so lahko industrijske izdelave, so pa nekateri ribiči, ki jih delajo sami. Na spletu je kup receptov za izdelavo teh kroglic, nekatere recepture pa vsebujejo tudi snovi, ki v alpsko jezero vsekakor ne sodijo oz. so celo strupene. Drug problem ribičev so tudi svinčene uteži, katere lahko labod poje, misleč, da so semena. Zavzemali se bomo, da se prepove uporaba bojlov v našem alpskem jezeru, ki sploh ni življenjski prostor krapa.

Na koncu še zahvala tistim, ki so nam pomagali pri reševanju ptic, to so: Klinika za male živali Zlate Čop Lesce, Zavetišče za divje živali Muta, Boštjan Kalan, dr. Brigita Slavec iz Veterinarskega inštituta VF Ljubljana, občinski redarji, gasilci, Policijska postaja Bled in vsi, ki nas pokličete zaradi pomoči labodom.

PREPOVED HRANJENJA PROSTOŽIVEČIH VODNIH PTIC

Ta trenutek, sicer pa že od sredine novembra 2016 državne veterinarske službe opozarjajo na prepoved krmljenja vodnih ptic zaradi pojava virusa ptičje gripe H5N8. Ta virus za človeka ni škodljiv, prenaša pa se lahko na domačo perutnino. Ptice se zaradi krmljenja zadržujejo na jezeru, kamor pa vsak dan prilete nove ptice, tudi iz okoliških držav. Med krmljenjem vse ptice priletijo skupaj, se tepejo in lovijo za hrano-kruh in tako se lahko virus širi. Če se jih ne krmi, potem ptice poiščejo tudi okoliške vodne površine, kjer najdejo hrano v naravi in se ne družijo v jatah.

Jurski park na Bledu?

Poletna sezona. Peljemo se na Bled in na poti v obljubljeno deželo čakamo in čakamo v koloni, ki se nikamor ne premakne. Ko dolgčas doseže svojo najvišjo točko, nas z desne strani pozdravi prijetno presenečenje. Nekaj enkratnega, novega. Sedanja civilizacija časti Novo. To Novo je hkrati Staro: pradavni Misteriji. In v to Staro sodijo tudi dinozavri, ki so pred koncem 20. stoletja ponovno oživeli. Pa saj niso bili nikoli iztrebljeni! Megalomanija je človeška lastnost, ki nikoli ni izumrla. Tanki so po svojem okostju in še zlasti po svojem namenu tragična replika dinozavrov. Vzporedno s ponovnim utelešenjem strašil iz pradavnine opazujemo tudi razvojne cikluse multinacionalk, »vsejedih« zveri z nepremagljivimi oklepi.

dino-park-brasovPo filmu Jurski park so se dinozavri začeli pojavljati povsod: na vrečkah v hipermarketu, na embalaži žvečilnih gumijev, na brisačah, otroških majicah. Zmajčki so bili demokratično izvoljeni v panteon otroških igrač. Zeleni, modri, pisani, plastični ali plišasti, simpatični zmajčki nikakor ne morejo vzbujati asociacij na apokaliptično Zver. Ne, to je samo igra. In toliko kitajskih restavracij nosi ime Zlati zmaj … Vendar zmaj ostaja zmaj in ga uvrščamo med plazilce, ki so postali kultni liki novodobnih babilonskih kozmogonij. S sestrično kačo si deli enak jezikovni koren (»zmija«). S kačo si deli tudi enako obsodbo v svetopisemskih besedilih.

Modrost 11 : 15 Za nespametne misli njihove krivičnosti,
ki so jih zapeljale v čaščenje brezumnih plazilcev in zoprnih živali, si nadnje za kazen poslal nešteto brezumnih živali, 16 da bi se zavedeli, kako človeka tepe prav tisto, v čemer greši.

Rimljanom 1: 22 Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli 23 in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in plazilcev.

Večina ljudi zamahne z roko: »Pa saj ne častimo teh zveri, saj niso resnične in navsezadnje, otroci morajo spoznavati zgodovino. Jurski park nudi izjemno priložnost, da vstopimo v svet pradavnine.«
Res? Priložnost za ponovno čaščenje Velike Matere, evolucijske Moči? Ali lahko občudujemo smešno repliko svetišča Stonehenge in pri tem pozabimo, da so druidski obredi zahtevali človeške žrtve? Moralna nevtralnost postmodernega človeka opravičuje vse in spregleda, da grozljivi bogovi Velikonočnih otokov niso samo virtualna računalniška igrica. V postmodernem relativizmu je občutek groze banaliziran, zreduciran na zlagano psihoanalitično katarzo. Saj smo vendar presegli črno-beli dualizem dobrega in zla. Zlo ne obstaja – vsaj tako smo se učili že od otroških let: kdo se boji črnega moža? Nihčee! … To je, Nietzsche, ki se ni bal posledic »volje po môči«, samouničevalne množične histerije ob prihodu Nadčloveka, »črnega moža«, utelešenega duha starogermanskih run, in pojava ostalih diktatorjev, ki so zaznamovali zgodovino 20. stoletja. Čaščenje stvarstva namesto Stvarnika poraja zmaje iz kozmičnega jajca zlagane evolucijske dogme.
Jurski park pod Bledom ima seveda tudi svojo podružnico: ko se turisti sprehajajo ob jezeru, v idilični »podobi raja« naletijo na kipe parkljastih satirov, ki vstopajo skozi nevidni »portal«. Kaj torej vstopa na Bled? Zgodba, pisana v jeziku simbolov. A ne pozabimo: Ouroboros, kozmična kača, grize lastni rep.

Marisa Monti

Sadno zelenjavni gozd

gozdČloveku, celotni družbi je skozi premišljeni vzgojno izobraževalni sistem, bilo vsiljeno pridelovanje hrane, ki ima za človeka, živali in naravo pogubne posledice! Ne samo,da si zaradi uporabe sredstev za zatiranje škodljivcev uničujemo lastno zdravje, da bolehamo vsi, da s tem uničujemo naravo, na ta način pridelana hrana povečuje tudi stroške pridelovalcem. Če k temu dodamo še globalni trg s hrano ni čudno, da delo pa naj bo kakršnokoli že ni cenjeno, ni dovolj stimulirano! Vsekakor je ta način pridelave hrane, ki je v veljavi sedaj ena od stvari, ki so jo želeli uresničiti, da bi vpeljali novo svetovno ureditev!

Kaj dobimo, kakšne prednosti, kakšen vpliv na naše življenje na lokalni ravni bi imela zasaditev Sadno zelenjavnega gozda?

Pri postavitvi sadno zelenjavnega gozda samo posnemamo kaj se dogaja v pravem gozdu, kjer se na nek način vrši permakultura, to je prekrivanje tal z odpadlim listjem, vejevjem, kjer se na ta način ne samo ohranja vrhnja humusna plast, ampak se le ta celo debeli in kar ima za  posledico bujno visoko rast. Vsi vemo,da nam gozd nudi obilo svojih darov in postavitev sadno zelenjavnega gozda bi nam ponudila v življenju take pozitivne spremembe, ki bi v vseh pogledih obogatile naše življenje!

  • Najvažneše je, da je hrana pridelana na ta način zdrava brez uporabe kakršnih koli strupov! Posledično bi se povrnilo zdravje ljudem, živalim in rastlinam!
  • Narava bi si opomogla, reke in morja bi bile zopet čiste!
  • Če govorimo samo za Bled; pričela bi se odvijati čisto druga oblika turizma, kjer bi bil poudarek na zdravi lokalno pridelani hrani. Višji nivo ponudbe, ki bi za sabo potegnil še druge podobne dejavnosti povezane z zdravjem!
  • Donos na ha obdelovalne površine je daleč najvišji!
  • Postavitev sadno zelenjavnega gozda zahteva razen v prvih treh letih daleč najmanj vloženega dela. Človek postane na ta način samo še nabiralec in nič več suženj dela, ker se narava in rastline v njej same obnavljajo in človek kasneje samo še malenkostno posega v dogajanje v tem gozdu!
  • Življenje na tak način mu zopet povrne čas  (katerega mu v tem načinu tako zelo primanjkuje) Čas, ki ga lahko preživi za svojo dušo, ali za svojega ljubečega partnerja in čas, ki ga bo lahko v veliko večji meri posvetil svojim otrokom!

Če k temu dodamo še pridelovanje žit po knjigi Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice (njega je gnala misel kako tudi na zemlji živeti in pridelovati rastline in sadeže brez odvečnega in mukotrpnega dela) pa že dobimo obilo pridelkov, ki lahko razen mesa in mlečnih izdelkov obogatijo naš jedilnik z zdravo lokalno pridelano hrano!

Mladen Makarov

glej tudi:

http://rastline.mojforum.si/rastline-about3261-0-asc-0.html

Boris Kozinc in Aljaž Mulej

nilska

četrtek, 24.novembra 2016 ob 18h v Knjižnici Bled

Trenutki iz življenja ptic

Društvo za varstvo okolja Bled vas vabi na predavanje in pogovor o pticah. Ornitologa in ljubitelja narave Boris Kozinc in Aljaž Mulej bosta predstavila 13 ptic, ki bodo vsaka s svojo zanimivo zgodbo objavljene tudi v koledarju 2017, pogovarjali pa se bomo tudi o pticah na Blejskem jezeru.

SHOD V PODPORO VZPOSTAVITVI PARKA

 

 

1994-2005

Društvo za varstvo okolja Bled vabi novinarje slovenskih medijev, občane in prijatelje Bleda, da svojo pozornost namenijo dogodku /shodu, ki ga načrtujemo v nedeljo, dne 6.11.2016 ob 10.30 uri, ko se bomo zbrali v parku med občino in spodnjim prostorom ob TVD Partizan na Bledu.

Namen shoda je, da na mestu dogodka opozorimo blejsko in tudi širšo slovensko javnost na dogajanje v najožjem središču Bleda. Zasebni lastnik zemljišča, ki je podjetje Taxus&co., je brezobzirno posegel v prostor na način, ki ni skladen niti z občinskimi načrti niti z režimom varstva kulturne dediščine. Celotno zemljišče (površine 2300 m2) je v višini okoli 1m nasul z gramoznim materialom, ga s škarpami razmejil do sosednjih zemljišč in s tem spremenil konfiguracijo / relief terena ter samovoljno spremenil namembnost rabe prostora iz parka v parkirišče, ki ga že neovirano trži. Dobesedno pred občinskimi vrati. Dodati je potrebno, da indici dopuščajo domnevo, da se to ni zgodilo brez predhodnih dogovorov z občinskimi predstavniki oziroma brez njihovega tihega soglasja.

1Pri zemljišču gre za območje TVD Partizan (Sokolski dom), ki obsega 4 parcele, dve od njih je sedanji lastnik pred letom dni kupil na dražbi. Celotno območje je območje registrirane kulturne dediščine EŠD 14172 Bled – Sokolski dom, obenem leži znotraj kulturne dediščine EŠD 13232 Bled Ambient Bleda ter v vplivnem območju spomenika državnega pomena EŠD 24 Bled – Blejski grad. V prostorskih aktih je območje opredeljeno kot območje parka z objekti. In prav parkovne površine na vzhodni jezerski obali, kamor sodi tudi predmetno zemljišče, predstavljajo eno od najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda (h katerim štejemo tudi Blejsko jezero, otok, grad, cerkev sv. Martina, gručasta stara vaška jedra, obdana s sadovnjaki, območja vil in starejših hotelov, zelene površine na jezerski obali, gozd na osamelcih okrog jezera, ledeniške morene v okolici jezerske sklede in dolinah Save Dolinke in Save Bohinjke).

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje Bleda z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine opredeljeno kot pomembno na nacionalni ravni. Opredelitev zavezuje, da se v nadaljnjem prostorskem razvoju varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno dediščino. Brezobzirnost in samovolja lastnika zemljišča je pri poseganju v ta prostor nedopustna in nevzdržna. Najnevarnejša oblika samovolje so prav posegi v prostor, še posebej, ko gre za prostor kulturne dediščine, za katere pa lastnik kulturno varstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa ni pridobil.

Primer podjetja Taxus&co ni edini. Iz obdobja zadnjih let naj naštejemo le tiste, ki se nahajajo v doživljajskem prostoru obiskovalcev Bleda.
V Zdraviliškem parku, ki ga ščiti opredeljen status vrtno arhitekturne dediščine, so bila v sklopu saniranja škode, ki je na drevnini nastala po žledolomu leta 2014, odstranjena tudi drevesa, ki niso bila neobnovljivo poškodovana. Nastalo praznino so nadomestili z okrasnimi travami. Izgled vzhodnega dela parka po pretiranem posegu vzbuja asociacijo na oskubljeno kuro.

njivceObčina je na neustrezen in nedopusten način posegla tudi v naravno vrednoto mokrišče Njivice, ki se nahaja v priobalnem pasu v območju zahodno od Vile Bled.

Na Mlinem, čez cesto pri Vili Bled, na pobočju pod zasebnim zdravstvenim zavodom, je občina dopustila, da je lastnik zemljišča v skalno steno posegel na način, da je pridobil prostor za postavitev novih zgradb. Gre za ambientalno zaščiteno območje. V prostoru ostaja »velika rana«.

Za kakšen namen je občina poškodovala naravno vrednoto ledeniška morena v območju otroškega vrtca, ni znano. V prostoru ostaja degradirana morena in preveliko parkirišče pod njo.

Iz okoljevarstvenega vidika pa posebno izstopa problem gospodarjenja z Blejskim jezerom – varovano naravno vrednoto, ki v neločljivi družbi z otokom in gradom uteleša podobo Bleda – svetovno znano turistično destinacijo.

Dejstvo, da je jezero je ledeniškega izvora, torej po svoji izvorni naravi posebno občutljivo za nadaljnji obstoj, zavezuje, da se z njim upravlja in gospodari posebno preudarno in skrbno, skladno z varstvenim režimom. Ohranjanje kakovosti vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnega okolja je torej vitalnega pomena za dobro stanje jezera.

Čista in prosojna voda v jezeru je tisto, kar vsi pričakujemo od »alpskega bisera« in ne nazadnje kvaliteta, ki omogoča tudi najvišjo kakovostno raven blejskega turizma, na katero pa ima zlasti v zadnjih dveh letih izrazito negativen vpliv prav njegova intenzivnost in masovnost. Ta se odraža tudi v vedno večjih interesih in potrebi po rabi prostora zlasti v območju jezerske sklede, kjer bi moral biti vsak poseg še posebej skrbno načrtovan in premišljen. Člani društva za varstvo okolja Bled smo še posebej zaskrbljeni, ker so se posamezni posegi z negativnimi vplivi na okolje in jezero izvedli čez noč, brez ustreznih dovoljenj pristojnih inštitucij. Posledice so očitne. Poraslost z naravnim rastlinjem je vse manjša, vse bolj pa se razraščata invazivni drevesni vrsti “akacija” in visoki pajesen, kar poleg negativnega estetskega učinka zaradi zmanjšane biodiverzitete vpliva tudi na povečano spiranje hranil v jezero. Ključnega pomena za trajnostno rabo in ohranjanje vodnih virov je, da se intenzivnost turizma prilagodi kapacitetam prostora ter poleg ukrepov, kot so popolna sanacija kanalizacije, ureditev odvajanja meteorne vode ob jezeru, izgradnja čistilne naprave in preusmeritev prometa in parkirišč od jezera, sprejme tudi dolgoročni občinski program za gospodarjenje z jezerom. Akt bo v izredno občutljivem ožjem prostoru pojezerja, s strožjimi določili preprečeval oziroma omejil posege in posamezne dejavnosti z negativnimi vplivi na stanje jezera.

Dobro oz. odlično stanje jezera je nujno za uspešno turistično trženje, kar pomeni, da je potrebno dejavnosti v pojezerju skrbno načrtovati in uskladiti z zahtevo in potrebo po čisti vodi v jezeru. Vplivno območje Blejskega jezera je majhno (>10 km2) in ob primerni infrastrukturni ureditvi razmeroma lahko obvladljivo. Prostorski in ureditveni načrti so ključni dokumenti, ki urejajo prostorsko ureditev in narekujejo intenzivnost izrabe v vplivnem območju jezera.

Zaradi teh razlogov smo pred leti predlagali predstavnikom občine, da se ustanovi strokovna komisija, ki bi s stališča varovanja jezera presojala posege na jezeru in v vplivnem območju jezera. Občina predloga o strokovni obravnavi problematike ni sprejela.

sept-2016-mlinoA se dogaja, da naraščajoče število obiskovalcev Bleda, ki je posebno izrazito v času kopalne sezone in v območju jezerske sklede, povzroča probleme, ki jih občina ne obvladuje. Gre za probleme, ki se navezujejo na rabo vodnih površin, priobalnega območja in vplivnega območja jezera. Občina je s sprejetjem odloka o vodnem režimu pomembno razširila krog uporabnikov vodnih površin, ne zagotavlja pa učinkovitega nadzora nad spoštovanjem tega odloka. Kopanja izven za to določenih lokacij občina ne obvladuje. Parkiranje »na črno« v istih območjih je seveda spremljajoč pojav.

S povečanim obiskom Bleda, ki ga spremlja povečana prometna obremenitev, je vse večji problem zagotavljanje urejenih parkirišč. Pri reševanju te problematike je občina nekonsistentna. Usmeritve za postopno razreševanje te problematike so v OPN jasno opredeljene in določajo največji možen umik prometa in parkirišč izven jezerske sklede. Med drugim se navezujejo na izgradnjo severne obvoznice in področja Seliš. Oboje je praktično v teku. Z lokacijskim načrtom je bilo pred leti določeno večje število parkirišč (čez 200) na Selišah, v zadnjem popravku tega je občina, upoštevajoč želje investitorjev, zmanjšala število na 75.

Na koncu lahko ugotovimo, da gre proces razvoja turistične dejavnosti na Bledu očitno v smeri množičnega turizma, katerega značilnost je prav ekspanzija v prostor. Kolateralna škoda so posegi v prostor in raba prostora, ki je v nasprotju z režimi varstva okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine. Z vidika trajnostnega razvoja, torej v smislu ohranjanja tega prostora tudi za bodoče rodove, je tak razvoj nesprejemljiv.

Na Bledu imamo problem, da nam lokalna oblast ni ravno zaveznik v naših prizadevanjih, ki so usmerjena v spoštovanje varstvenih režimov, ki določajo varovanje, ohranjanje in vzdrževanje naravno ohranjenih območij in kulturne dediščine, saj v tem vidi bolj omejitve in oviro za gospodarski razvoj, manj pa prednosti.

V prostoru Blejskega kota se nam dogaja nekaj podobnega, kot se nam je zgodilo na področju gospodarstva s privatizacijo nekdaj skupne družbene lastnine. Brezobzirni in samovoljni posegi privatnih in kapitalskih interesov v varovani prostor naravnih vrednot, kulturne dediščine in v območja najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda, v svojem bistvu niso nič drugega kot prisvajanje javnega dobra. Sebični interesi lastnikov nepremičnin in investitorjev kapitala v prostor, gre za »strateško zanimive investicije«, brezobzirno uresničujejo svoje načrte. Da kot kolateralna škoda njihovega početja v prostoru ostaja degradirana ali celo uničena kulturna dediščina in naravne vrednote jih ne zanima. Svoj osebni interes brezkompromisno postavljajo nad javnega. Utemeljeno se postavlja vprašanje, kako ta trend ustaviti? Kdo ga sploh lahko ustavi?
Ker ohranjanje Blejskega kota z vsemi prepoznavnimi značilnostmi ni le lokalni interes, temveč gre za interes na nacionalni ravni, bi si pri naših prizadevanjih želeli širše podpore in pozornosti.

Društvo za varstvo okolja Bled Bled, 31.10.2016

Miro Kapus, predsednik

 

http://www.delo.si/arhiv/namesto-parka-na-bledu-parkirisce.html

http://www.gorenjskiglas.si/article/20160816/C/160819880/1082/1009/naj-bo-park–ne-parkirisce-

partizan

2. eko dan na Lipju

1. in 2. oktober vas vabimo na 2.eko dan na Lipje

 

lipje-svit

 

 

 

 

zloženka

plakat

program za facebook

Obdani smo z naravo. Občudujemo rastlinje in živalski svet, ki nas obdaja. Samoumevno nam je, da se med seboj sporazumevamo z govorom in kretnjami, da prepoznavamo razpoloženja živali glede na njihovo mimiko in glasove. Vendar pa je mnogim med nami že misel na komunikacijo z rastlinami ali vodo dokaj nov svet, izven okvirjev možnega razmišljanja. Dejstvo, da smo vsa živa bitja sestavljeni vpretežni meri iz vode, smo sprejeli. Skok v miselnem dojemanju vode nam je omogočil raziskovalec Masuru Emoto ki trdi, da ima ta življenjsko pomembna tekočina spomin. Raziskovalci skupnosti Damanhur iz Italije pa so se posvetili še možnosti, da spoznamo svet rastlin. Ne le vizuelno; zadali so si cilj, da spoznajo morebitne zvoke rastlinskega sveta.

Program

Sobota, 1. oktober 2016

11:00-12:00 Predstavitev Društva za ezoterijska raziskovanja Damanhur Slovenija

11:00-15:00 Otroška delavnica

12:00-19:00 Glasba rastlin

13:00 Pozdravni nagovor predstavnikov Društva za varstvo okolja Bled, EDDS, podžupana občine Bled, g.Tonija Mežana

13.15 Predstava KUD Teater za vse Jesenice: Čudežni zdravilni kamen

14:00 Predstavitev Društva za varstvo okolja Bled, predstavnik Miha Žvan.

15:00 Nastop Mine in Ane Kunstelj: vokal, zveneči inštrumenti

17:00-18:30 Bachovi cvetni plesi z Igorjem in Ireno Kononenko

19:00 Zaključek

 

Nedelja 2. oktober 2016

10:00-18:00 Glasba rastlin (Prinesite svoje rastline v loncih na poslušanje)

10:00 Vodeni izlet skozi dolino Brje. (Zbor na Lipju, 15 min pred odhodom v dolino.)

11:00-17:00 Otroška igralnica

11:00-12:00 Predstavitev ezoterijskega društva Damanhur Slovenija

15:00 Delavnica zlatarke Doroteje Zupan: Odlivanje nakita v vosku, akontacija 8€

19:00 Zaključek

O vseh navedenih dognanjih so mnenja deljena; ZA in PROTI. Na dogodku Festival glasbe rastlin nimamo namena nikogar prepričevati, kaj so zvoki, katere slišimo skozi aparature. Edino, kar si dovolimo je, da vas na dogodek povabimo in vam dopustimo, da si mnenje ustvarite sami. V srčnem upanju, da vam bo všeč!

Odziv na nespoštovanje okolja v zadnjem času

Odziv na uvodnik julijskih Blejskih novic Julija 2016

Bled, 15.8.2016

Ker tudi skrajšana verzija našega članka ni našla prostora v javnem glasilu občine Bled Blejske novice, oba članka objavjamo na FB in tu.
V Društvu za varstvo (v nadaljevanju Društvo) okolja Bled zadnje leto še bolj pozorno spremljamo dogodke, povezane s plovnim režimom na Blejskem jezeru in druge stvari, povezane s prostorsko tematiko na obali jezera in v občini ter prometni kaos v kraju.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Namen društva je varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer, varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini, opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor. Duštvo opravlja naloge na naslednje načine:
-s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
-opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
-izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
-daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
-na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor (iz statuta Društva).

V Društvu se zavzemamo za varovanje samega okolja kot tudi zakonodaje, povezane z varovanjem okolja Bleda. V Sloveniji smo uspeli ohraniti javno dobro na obalah jezer in rek, kar pozitivno vpliva tudi na varovanje le teh. Tako se ob spoštovanju zakonodaje na obalah ne sme dogajati nič, kar bi lahko onemogočalo neovirano uporabo za vse ljubitelje voda in bi posredno ali neposredno lahko onesnažilo vodno in obalno okolje. Prosto gibanje omogoča tako zakon o vodah kot tudi zakon o ohranjanju narave in zakon o varstvu okolja. Društvo nima neposredne moči preprečiti ali prepovedati neko dejavnost, za katero meni, da ne ustreza enemu od teh zakonov. Po statutu smo dolžni na to opozoriti pristojne državne ali občinske službe, ki s svojimi strokovnjaki končno ugotovijo, ali je dejavnost v skladu z okoljsko zakonodajo. Pritisk na inšpekcijske službe je smiseln in koristen takrat, ko je poseg, ki mu oporekamo šele v fazi gradnje, ki bi jo lahko ob ustreznem ukrepanju inšpekcije ustavili in počakali na ugotovitve strokovnih služb (parkirišče v Sokolskem parku, stopnice pod Koširjevo vilo, morena pri vrtcu, sprememba vodnega režima na območju naravne vrednote trstiče na Njivicah, igrišče ob osnovni šoli Bled, divja komercialna parkirišča…).

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar kažejo redni tudi sestanki z občinsko upravo, kjer se pogovarjamo o perečih okoljskih temah v občini in iščemo skupne rešitve, a žal velikokrat neuspešno . Ignoriranje okoljske zakonodaje in nespoštovanje okolja in narave bodo večni konflikti med deležniki, društvom in drugimi občani. Samo z dialogom in oblikovanjem skupnih optimalnih rešitev se lahko izognemo dejanjem prijav nadzornim inštitucijam in s tem povzročeni škodi v okolju. Dokler ne bo delovala in odločala strokovna komisija za Blejsko jezero, za katero si prizadevamo že leta, bodo posegi v jezerski skledi in pojezerju škodljivi in nezakoniti. Zakoni so pogosto tarča osebnih ocen, ker so prav zaradi varovanja okolja oblikovani strogo. Prav zaradi tega nihče ne smo postavljati svojih lastnih pravil spoštovanja ali nespoštovanja zakonodaje.

V tem letu smo bili tako dolžni opozoriti na nered na plaži v Zaki in pri občinskem posegu brez naravovarstvenega soglasja na Njivicah in nazadnje pri ignorantskem posegu gradnje parkirišča v Sokolskem parku. Žal pa okolje še vedno trpi, tako se je zgodil poseg pod bivšo Koširjevo vilo, kjer novi ruski lastnik brez dovoljenja posega v naravo. Priča smo bili tudi “igranju” z zaščiteno moreno pri vrtcu, kjer je naše delo “opravil” Zavod za varstvo narave, ki je pravilno ugotovil, da bi za tak poseg občina potrebovala njihovo soglasje. Ignoranca varovanja okolja se kaže tudi z košnjo ob Blejskem jezeru, kot da gre za nek nepomemben cestni odsek ob avtocesti. Vsako leto tako odškrtnejo del zaščitenega lehnjakotvornega izvira pod Višcami. Erozija, ki jo z neprimerno metodo košnje povzročajo kazi videz parkovne ureditve obale in škodi drevesom, rastlinju in ljudem. Prav tako se ne strinjamo z začasnimi parkirišči, ki nastajajo ob sezoni, če ta ležijo neposredno ob vodi oziroma na neprimernih mestih v jezerski skledi. Večina naših članov posredno ali neposredno živi od turizma, tako da mi nismo tisti, ki bi turizem zavirali, želimo ga le spraviti v okvire, prijazne ljudem, naravi, okolju in neokrnjenim pogledom na lepote, kar si želi tudi občina s strategijo zelenega turizma in s tem ne žagati vejo, na kateri vsi sedimo.

Pri napovedanih spremembah prostorskih načrtov, tudi v obliki začasnih ukrepov, bomo v Društvu aktivno in z vsemi sredstvi zagovarjali vse, kar bo v skladu z okoljsko zakonodajo ter vizijo zelenega turizma in ne bomo popuščali posameznikom in družbam na račun varovanja okolja, voda in narave ter prostega dostopa do obale in varovanih delov narave, kar smo izrazili že v statutu društva, katerega član lahko postanete tudi vi na www.zavest.net.
Za konec ponovimo stavek, izrečen ob odstranitvi nezakonite ograje ob Vili Rog: NA BLEDU SO VSI DOBRODOŠLI, TUDI BOGATI, TI SO ŠE BOLJ DOBRODOŠLI, A VSI SMO DOLŽNI SPOŠTOVATI ZAKONODAJO.

P.S. Ob tej priložnosti vas vabimo na letošnji Eko dan z naslovom Festival glasbe rastlin, ki bo 1. oktobra. Več v naslednji številki Blejskih novic.

Miro Kapus, Društvo za varstvo okolja Bled

povzetek, namenen objavi v Blejskih novicah:

V Društvu za varstvo okolja Bled (v nadaljevanju Društvo) zadnje leto še bolj pozorno spremljamo dogodke, povezane s prostorsko tematiko na obali jezera in v občini ter prometni kaos v kraju. Zavzemamo se za varovanje samega okolja kot tudi zakonodaje, povezane z varovanjem okolja Bleda. V Sloveniji smo uspeli ohraniti javno dobro na obalah jezer in rek, kar pozitivno vpliva tudi na varovanje le teh. Prosto gibanje omogočajo Ustava, zakon o vodah kot tudi zakon o ohranjanju narave in zakon o varstvu okolja. Društvo nima neposredne moči preprečiti ali prepovedati neko dejavnost, za katero meni, da škodi okolju. Po statutu smo dolžni na to opozoriti pristojne državne ali občinske službe, ki s svojimi strokovnjaki končno ugotovijo, ali je dejavnost v skladu z okoljsko zakonodajo. Pritisk na inšpekcijske službe je smiseln in koristen takrat, ko je poseg, ki mu oporekamo šele v začetni fazi, ki bi jo lahko ob ustreznem ukrepanju ustavili in počakali na ugotovitve (parkirišče v Sokolskem parku, stopnice pod Koširjevo vilo, morena pri vrtcu, odvodnjavanje v naravno vrednoto Trstičje na Njivicah, igrišče ob osnovni šoli Bled, …).

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar kažejo redni tudi sestanki z občinsko upravo, kjer se pogovarjamo o perečih okoljskih temah v občini in iščemo skupne rešitve, a žal velikokrat neuspešno. Samo z dialogom in oblikovanjem skupnih rešitev se lahko izognemo dejanjem prijav nadzornim inštitucijam in s tem povzročeni škodi v okolju.
Pri napovedanih spremembah prostorskih načrtov, tudi v obliki začasnih ukrepov, bomo v Društvu aktivno in z vsemi sredstvi zagovarjali vse, kar bo v skladu z okoljsko zakonodajo ter vizijo zelenega turizma in ne bomo popuščali posameznikom in družbam na račun varovanja okolja, voda in narave ter prostega dostopa do obale in varovanih delov narave, kar smo izrazili že v statutu društva.

P.S. Ob tej priložnosti vas vabimo na letošnji Eko dan z naslovom Festival glasbe rastlin, ki bo 1. oktobra.

Invazivne rastline pripeljane v Zdraviliški park na Bledu

2.7.2015

Občina Bled,

ARBORETUM VOLČJI POTOK

INFRASTRUKTURA BLED

Dva strokovnjaka iz Arboretuma, Aleš M. in ekipa iz Infrastrukture Bled ter jaz, s strani investitorja Občine Bled ni bilo nikogar, smo se zbrali 1.7.2015 ob 10h ob gredah vrtnic in trav v Zdraviliškem parku.

2-IMG_1169

Pokazal sem rastline, ki sem jih odkril v zadnjih tednih na neopletih gredah. Strokovnjak Arboretuma je izkopal rastlino japonskega dresnika z lopatico in našel tudi cca 4-5cm dolgo in manj kot cm debelo koreniko. Tudi za rastlino, ki bi lahko bila tudi navadni pelin je ugotovil, da gre za ambrozijo-pelinolisto žvrkljo.

Potem so delavci Infrastrukture Bled pokazali gredo opleto pred dvema tednoma, na katerem je bilo kar precej poganjkov japonskega dresnika, na celi gredi po moji oceni vsaj 10. Rastejo tudi na drugih gredah, ambrozije pa je veliko povsod tam, kjer še ni opleto, na opletem jo ni več. Glede ambrozije je problem menda manjši, saj gre za enoletnico, a mi v Društvu vidimo problem v tem, da so semena ambrozije kaljiva več desetletij in z vsakim okopavanjem vrtnic bo vrtnar spravil semena na površje, kjer bodo kalila. Vsekakor pa je rastlina bolj obvladljiva kot japonski dresnik, pravi
strokovnjak Arboretuma, s čimer se načeloma strinjamo, a s pomislekom, ker ne vemo nič o zalogi semen v zemlji.
Slikali so drugi, jaz nič, saj smo videli vse, kar je bilo treba. Zemlja, ki jo je nekdo pripeljal v park je mogoče res dobra za vrtnice in trave oziroma bi bila.

86. čl. OPN (9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih
posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih rastlinskih vrst ni
dopustna.

IMG_1358V OPPN Ožje središče Bleda, na katerega naj bi se nanašala ta prenova parka nismo zapisali, da je prepovedano vnašati invazivke, saj smo verjeli, da je ozaveščenost dovolj visoka, da se kaj takega ne bo zgodilo. No, zato pa vsaj v OPN piše zgornji odstavek.

Situacija je težavna, smilijo se nam vrtnice in trave, prav tako delavci Infrastukture, ki bodo morali opravljati delo, ki ga je povzročil nekdo drug in ki je za svojo pripeljano okuženo zemljo morda celo dobil plačilo.

Rešitev, čeprav je to skrajni ukrep, ki pa je za park in okolje najprijaznejši, vidimo v jesenski presaditvi vrtnic in trav in zamenjavo zemlje, razen v primeru, da strokovnjaki ocenijo, da bi se japonski dresnik do jeseni tako razvil, da bi njegove
korenine prišle pod nivo pripeljane zemlje, potem bi to storilil čim prej. Jeseni, ko bodo vrtnice dovolj razvite in močne za prezimovanje se jih izkoplje, izkoplje se pripeljano zemljo in se jo nadomesti z neoporečno ter posadi nazaj vrtnice in trave. Seveda le v primeru, da strokovnjaki Arboretuma potrdijo, da bi vrtnice to preživele brez večjih posledic. Stroške krije dobavitelj zemlje (načelo onesnaževalec plača oz. se zemlja reklamira).

Ena od rešitev je tudi stalno puljenje japonskega dresnika, a na čigave stroške in s kakšnim (nepredvidljivim) rezultatom (tudi na rondoju pri Avsenikovi mareli v Lescah so več mesecev pulili japonski dresnik, ki so ga na podoben način pripeljali tja, čez nekaj časa pa so se odločili celotno zemljo odkopati in zamenjati!)?

Kot smo slišali, naj se herbicidi (uničevalci plevelov-glifosat-bum efekt in drugi) na gredah vrtnic ne bi uporabljali zaradi občutljivosti teh grmov, slišali pa smo tudi, da bi se na gredah s travami lahko uporabljal herbicid za širokolistne plevele, s čimer pa se Društvo za varstvo okolja Bled ne strinja. Uporaba herbicidov v neposredni bližini jezera se nam zdi nesprejemljiva, čeprav mendna učijo, da se herbicidi ne uporabljajo le bližje od 20m od vode. Tudi sicer, zakaj bi polivali herbicide na grede, če vemo, da je zemlja oporečna, ker je v njej še neznano število ostankov korenik japonskega dresnika ter semen ambrozije in da zasaditev ne ustreza zahtevam OPN zaradi invazivnih rastlin. Drugih biocidov naj na gredah ne bi uporabljali, te pokrovne vrtnice so trpežne in nimajo bolezni-plesni, za uši pa strokovnjak Mastnak pravi, da te niso bolezen. Arboretum je tudi ponudil vso pomoč pri negi vrtnic in trav v prvih letih, dokler se vrtnar-ji ne navadijo na delo z njimi, kar zelo podpiramo.

Zahtevamo, da se v blejske parke vozi blejska zemlja, po potrebi obdelana, dodatno humusirana oz. pripravljena za posamezne vrste rastlin, ne pa, da se vozi iz nepreverjenih virov iz cele Slovenije ali pa celo iz tujine. Odkopavajo se velike površine kvalitetne črnice na mestu severne obvoznice, v parke se pa vozi nepreverjena in okužena zemlja, kar je okoljski kriminal.

V upanju na čim bolj okolju prijazno rešitev vas lepo pozdravljamo in vam nudimo tudi našo skromno pomoč pri sanaciji.

 

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, tajnik, sekcija za invazivne rastline pri Društvu

Izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda

torek, 23.6.2015 odpade zaradi dežja!

Vabimo vas na izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda. Izobraževanj se bo pričelo 30.6.2015.

 

nad Brjemtorek, 30. 6. ob 17h na vrhu terase, kjer se makadamska pot sposti v Brje.  Martina Kačičnik Jančar, ZVN:  Posebnosti flore in habitatov, etnobotanične zanimivosti, kaj ogroža naravo, ob 17h. Zborno mesto je na sliki.

piškovicatorek, 1.7.2015. ob 17h pri Piškotarjevem mostu v Piškovici. Dostop je po cesti iz Bleda proti Zasipu, pred vasjo Zasip pa zavijete desno proti Piškovici. Peljete se po asfaltu do Save Dolinke, prečkate most in parkirate desno takoj za mostom. Tema je Varovana območja v blejski občini in Natura 2000. Izobraževanje bo vodil Metod Rogelj iz Zavoda za varstvo narave, območna enota Kranj. Zborno mesto je na sliki.

četrtek, 2.7. Naravovarstveno odgovorno vodenje turistov: lokacijo bomo še določili

torek, 7.7. Novi termini (naravovarstveni, imena vrst…) v angleščini in nemščini in ponovitev slišanega iz prejšnjih predmetov

Zaenkrat sta potrjena prva dva termina, druga dva pa okvirno. Potrebna je primerna terenska obutev.

Izobraževanje vodnikov bo brezplačno, izvajali ga bomo člani našega društva in Zavoda za varstvo narave.

Poleg spremljanja prijavljenih pohodnikov bodo imeli vodniki tudi drugo nalogo-spremljali bodo stanje zaščitenih območij, vrednot in znamenitosti in sproti, preko posebnega obrazca redno, en do dvakrat mesečno sporočali Zavodu za varstvo narave, v primeru ugotovitve škode pa (po preveritvi članov društva) tudi inšpekcijskim službam, policiji in redarstvu.

Prijave sprejemamo na email potipobledu@zavest.net ali  miha@zavest.net oz. na telefon 031-617-851, kjer dobite tudi več informacij.

VABLJENI!

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv