Archive for the ‘Bled’ Category

Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih – Medieval archaeology of Bled Island

stara in nova spoznanja o Bledu, Otoku, Bodeščah, mitični pokrajini in še čem.

več o knjigi: https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1591

prenos knjige:

blejski_otok-in-miticna-pokrajina-_-bodesce-2020

otok

Hudič je vzel šalo

oppn-jrc-hudic-je-vzel-salo1

 

Hudič je vzel šalo – glej povezavo zgoraj.

 

Pomembne informacije o načrtovani Južni obvoznici na Bledu naše prijateljice Sonje Dornik.

Prijetno branje, čez dan pa bom uredil lepši izgled te strani in dodal slike. Hvala za razumevanje.

 

Za naravo ob Savo

 

V soboto, 27.6.2020 bo vodeni pohod v podporo Brju, rekam in slovenski naravi (več spodaj).

Zbor bo ob 10hSava Dolinka v Brju v Piškovici na prostoru za start raftinga.  ZEMLJEVID

koordinatorja pohoda : Miro Kapus 051-632-404  in Miha Žvan 031-617-851

Pobudnik akcije Rok Rozman:

https://balkanriverdefence.org/za-naravo-ob-savo/

V soboto, 27. junija je ponovno čas za akcijo! Povezali se bomo in skupaj prehodili, preveslali, prekolesarili in preplavali celoten tok reke Save v Sloveniji (258 km); od izvirov v Bohinju in Podkorenu, pa vse do točke, kjer Sava svojo pot nadaljuje po Hrvaški. Pridružiš se nam lahko na 25 različnih odsekih, kjer bomo opozarjali na škodljive posege v naravo, predstavljali čudovite koščke narave in vrste, ki jim grozi uničenje, organizirali čistilne akcije, se podružili in oblasti pokazali, kako veliko nas je.
Zakaj?
Čeprav nas je korona virus kot skupnost navidezno ločil, se nas je v zadnjih mesecih za naravo povezalo več kot 36 tisoč. Naš namen je bil jasen: zavarovati naravo pred škodljivimi posegi oblasti in kapitala ter graditi solidarno, strpno in zeleno družbo.
 
Vlada nas ni slišala. Nonšalantno je sprejela zakon, ki iz postopkov meče vse, ki bi lahko pri okoljsko spornih projektih interesom oblasti in kapitala nasprotovali.

DAN ZA SAVO IN VSO SLOVENSKO NARAVO

27. junij 2020
Smo v času, ko se dogaja organiziran in s strani trenutno vladajoče oblasti podprt napad na naravo in okolje ter na vse v zvezi z njima v naši državi.
Vladajoča struktura je sprejela pravne akte, ki pa jih lahko upravičeno imenujemo NEPRAVNI AKTI, ali pa tudi PROTIPRAVNI AKTI, saj z njimi spreminja pravice naravovarstvenih nevladnih organizacij oziroma jih odvzema za dve leti nazaj. To je protipravno, saj poseg v pridobljene pravice ne sme biti izveden, razen če za to ne obstajajo izjemni pogoji, ki pa morajo biti argumentirani in sorazmerni. Kar čez noč ukiniti status javnega interesa več kot 90 odstotkom organizacij je pač zelo sporno in sumljivo dejanje, ki zagotovo skriva za seboj interese, ki z varstvom narave in okolja nimajo nobene povezave oziroma so z njima v diametralnem nasprotju.  Uvesti take spremembe v protikoronsko zakonodajo pa je prav tako nezakonito dejanje, saj je bila ta sprejeta zaradi varovanja javnega zdravja, ne pa drugih področij, ki bi se morala urejati po rednih postopkih v področni in sicer veljavni slovenski okoljski zakonodaji.
Posledica tega protiokoljskega protikoronskega zakona je tudi novela Zakona o ohranjanju narave, ki je v zakonske določbe vnesla nove glede pogojev, ki jih morajo od 21.6.2020 izpolnjevati za dve leti nazaj vse organizacije v javnem interesu na področju varstva narave. Novi pogoji so tako restriktivni, da čez noč in avtomatično ukinjajo status levjemu deležu naravovarstvenih organizacij, ki so do sedaj imele status v javnem interesu. To pa je seveda pravno nedopustno in nezakonito ravnanje. Posega v pravice organizacij za nazaj in tudi v njihovo pravico do delovanja, združevanja, sodelovanja v postopkih varstva narave (upravnih, sodnih, posvetovalnih).
Druga in še bolj uničujoča posledica sprejemanja protipravnega protikoronskega zakona pa je spreminjanje Uredbe o presoji vplivov posegov na okolje, ki neposredno vpliva na podeljevanje okoljevarstvenih in naravovarstvenih soglasij ter dovoljenj za posege v okolje oziroma naravo. Trenutna vlada je v popolni tišini že izdala novo in tako zelo spremenila pogoje oziroma znižala merila, za katere projekte oziroma posege mora biti presoja sprejemljivosti za naravo oziroma okolje uvedena in kdaj ne. Po domače: merila so tako znižana in spremenjena, da je s tem oblast močno znižala standarde varstva okolja in narave, s tem pa si je omogočila podelitev soglasij in dovoljenj za posege in projekte, ki so predvsem v njenem interesu, ne pa v interesu okolja in narave.
To pa je glavni razlog, da ste vsi vabljeni na dan za Savo in vso naravo.
DVO Bled

 

vabilo na 1. akcijo odstranjevanja invazivne Kanadske rozge

V torek, 23.6.2020 bomo v sklopu projekta Marja-mala barja odstranjevali invazivno rastlino Orjaška rozga. Vabljeni na prijeten in družaben dogodek, ki bo trajal cca 3 ure. Dobimo se ob 9h pri mostu na Šobec na Koritnem. Vsak udeleženec prejme rokavice in malico. Se vidimo!
lp, miha žvan, Društvo za varstvo okolja Bled

https://www.malabarja-marja.si/o-projektu/projektna-obmocja/bodesce/

Bodešče

Povirje s karbonatnim nizkim barjem se nahaja vzhodno od Bodešč pri Bledu, na nekdanjih savskih terasah ob Savi Dolinki. Slikoviti lehnjakotvorni izviri na pobočju med dvema savskim terasama napajajo nižje ležeče nizko barje. Na barju je prisotno večje rastišče navadne rezike, barje je tudi življenjski prostor redkega kačjega pastirja koščičnega škratca.

 

 

 

Ogrožen vir pitne vode za več kot 15.000 prebivalcev

2-dvoGradbeno podjetje iz okolice Kranja je v neposredni bližini vodovarstvenega območja na območju Mežaklje zasipavalo odpadke. Zaradi neukrepanja
državnih organov je ogrožen vodni vir za občane občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnica.
V sredo 27. 03. 2019 je občan opazil kamion kranjskega gradbenega podjetja, ki je prevažal gradbeni material in odpad na območje Mežakle v Triglavskem narodnem parku, Natura 2000. Odpadke je vozilo odložilo v kraško vrtačo v neposredni bližini vodovarstvenega območja Ovčja jama na Pernikih. To območje je glavni vir pitne vode za več kot 15 000 prebivalcev na območju občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnice.
Na Društvu za varstvo okolja Bled smo takoj obvestili pristojne službe: medobčinski inšpektorat Jesenice, Gorje, Kranjska Gora, Žirovnica, naravovarstveno nadzorno službo Triglavske narodnega parka, inšpektorata za okolje in prostor ter kmetijstvo in Policijo. Medobčinski inšpektor je na dan prijave na mestu odlaganja odpadkov zasledil voznika med zasipavanjem z zemljino, ter gradbenemu podjetju prepovedal vsa dela.

1_dvo  03-img_20190327_100319 5-dvo 6-dvo
Pristojni organi, ki bi morali odrediti odstranitev odpadkov niso ukrepali še do danes. Med odpadki, ki so bili odloženi bi se lahko znašli tudi nevarni odpadki, ki lahko zaradi zakraselega površja hitro preidejo v vodni vir. Prav zaradi hitrega pronicanja vode na kraškem površju bi bilo potrebno takojšnje ukrepanje pristojnih organov.
Voda, ki prihaja iz zbiralnikov doline Radovne je klorirana že od leta 2014, saj je vodni vir neprestano mikrobiološko onesnažen. Stanje vode se slabša tudi zaradi prekomerne kmetijske dejavnosti na območju Mežakle in tudi izsekanih gozdov.
Državne inštitucije podlage za povečanje območja zaščite vodovarstvenega območja sprejemajo že desetletja, a se kvaliteta pitne vode za 15.000 prebivalcev na tem območju slabša.
Miroslav Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

https://photos.app.goo.gl/KEM86WCijgeqFt3b6
Konec sporočila.
Za dodatne informacije pokličite:
Miha Žvan

ZAvest 7

z7-naslovnicaIzšla je nova, sedma številka glasila ZAvest, ki ga izdajamo v Društvu za varstvo okolja Bled. Občani Bleda ga boste prejeli v vaš poštni nabiralnik v naslednjih dneh.

klik na naslovnico odpre povezavo .pdf

UVODNIK

Društvo za varstvo okolja Bled: Molk ni rešitev

RAZISKUJEMO, OSVETLJUJEMO

Miro Kapus: Gozd – narodovo bogastvo?
Maja Vrtačnik: Naravne vrednote občine Bled

POLEMIZIRAMO

Društvo za varstvo okolja Bled: Bled ostaja neurejena turistična destinacija
AnaMarija Kovač: Strategijo turizma nam narekuje pokrajina sama
Sonja Dornik: Lepoto kraja povzdigni z lepoto značaja

OPOZARJAMO

Sonja Dornik: Blejski most – vstopna vrata na Bled
Marisa Monti: Jurski park na Bledu
Društvo za varstvo okolja Bled: Zipline na območju zavarovane doline Brje?!
Špela Kapus: Ali je Bled še varno bivalno okolje?

POROČAMO

Naravovarstveno delo Društva za varstvo okolja Bled (Blejski labodi, Naravna vrednota Povirje na vznožju Višc, Invazivne tujerodne vrste)

PROTESTIRAMO

Javno pismo Društva za varstvo okolja Bled

v Knjižnici na Bledu v četrtek, 25.1.2018 ob 18h

Vabilo na odprti pogovor o strategiji turističnega razvoja

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se že konec novembra odločili, da v januarju 2018 pripravimo v blejski knjižnici odprti pogovor z naslovom Daljnosežni pogled na blejski turizem. Takrat še nismo poznali poteka sprejemanja nove turistične strategije. Kljub temu, da je javna predstavitev bila 11.1., se nam zdi primerno pripraviti bolj sproščen pogovor na to temo, kar bo zdaj tudi lažje, ker poznamo  gradivo.

Društvo za varstvo okolja je nevladna organizacija, ki se ukvarja predvsem z blejskim okoljem.

Med naše dosežke spadajo:
-zaščita doline Brje pred potopitvijo (doinstalacija HE Moste 1998 in 2004),
-nakup zemljišča v dolini,
-popis in izdelava karte rastišč invazivnih tuerodnih rastlin v občini (in posledično sodelovanje
v treh projektih na to temo-ZVN + Čebelarska zveza Gorenjska, RAGOR, Občina Bled..)
-izobrazba naših Vodnikov-čuvajev za vodenje po blejskih naravnih znamenitostih in priprava
več poti za vodenje (po naravi v: Brje, Bohinjska Bela, Selo-Ribno-Koritno, Vintgar…) ,
brezplačni ogledi za slovenske šole (projekt MOP)
-skrbništvo nad naravno vrednoto Povirje pod Višcami (pogodba ZNV, DVO, Občina)
-skrbništvo blejskih labodov (skupaj s Sava hoteli Bled)
-spremljanje stanja okolja in narave ter aktivnosti, ki se v prostoru dogajajo (spremljanje
sprejemanja prostorskih dokumentov in sodelovanje na javnih razgrnitvah, akcijsko
ukrepanje ob raznih domnevno neprimernih ali nezakonitih dejanjih v okolju…)
-dajanje pobud in idej za izboljšanje stanja okolja
-sodelovanje v odboru ZERO Waste
-sodelovanje pri projektu Zelena shema
-od leta 2008 v blejski knjižnici pripravimo 6-7 predavanj letno
-otroški program na Krogu prijatelstva (10x)
-festival glasbe rastlin

Bled je kraj, kjer premoremo cca 75 naravnih vrednot (NV), več kot 300 kulturnih spomenikov, Natura 2000 in cca 100 jam. Da bi vse to lahko pokazali zainteresiranim turistom, je te znamenitosti treba ohraniti. Na žalost sistem varovanja NV v RS ne deluje tako, kot bi si želeli, kmet ima več pravic nad naravo, kot pa Zavod za varstvo narave, zato je sistem varovanja (in »vzdrževanja, aktivnega ohranjanja«) treba prilagoditi na lokalni ravni. Predstavili bi možnosti varovanja na naš način.. V naravi nekatere približati obiskovalcem, nekatere pa tudi ne. Okolje, narava, voda, mir, prijaznost, dobra (lokalna) hrana, urejen promet, varnost in občutek domačnosti je tisto, zaradi česar turisti pridejo sem. V društvu imamo znanje, kako te vrednote ohraniti.

Vse to in še več bi vam radi predstavili v Knjižnici Bled v četrtek, 25.1.2018 ob 18uri

Lep pozdrav in nasvidenje v naši knjižnici
člani Društva,

Miro Kapus, predsednik,
Miha Žvan, tajnik

PRIJAVA NEDOPUSTNE GRADNJE VLAKE/CESTE NA STRAŽI NA BLEDU

Bled, 5.3.2017

Če si ogledamo postopek sprejemanja načrta in posega za vlako-cesto na Stražo, ki se ga je občina Bled očitno lotila v letu 2015 in ga brez sodelovanja javnosti dokončuje v tem času, vidimo, da klub opominu Evropske komisije državi in občini glede postopka za južno razbremenilno cesti Bled, ki je prav tako potekal brez sodelovanja javnosti in je s strani komisije zato ustavljen, občina še vedno deluje po svoje, izven zakonitih in pravno legalnih okvirjev, z zlorabo postopka in (prizadete) javnosti.

Blejski osamelec Straža ni le »navaden hrib«, pač pa dejansko in pravno zaščiten z več akti pravnega varovanja, ki jih morajo vsi nosilci javne oblasti na vseh ravneh upoštevati, saj so splošno veljavni in zanje, za vso javnost ter za vsakogar obvezujoči. To zaščito določajo različni dejavniki, med drugim tudi vplivno območje jezera in gradu, ki imata posebno državno zaščito, in Zeleni pas Bleda. Vsa ta zaščita mora biti pri določanju posegov na Straži dejansko in pravno upoštevana. Dejavniki zaščite so enakovredni in vsak mora biti pri presoji vplivov na okolje enakovredno in popolnoma upoštevan.

Pravne zaščite (akti zavarovanja) za območje Straže na Bledu:

Državno zavarovano območje: Blejski grad in hrib Straža nad Blejskim jezerom, naravni spomenik, državni pomen, 1.12.1955 (24.11.2004), UL LRS št. 48/55; id. oznaka 1056 3651, id.z. 3932, id.p. 365;

Naravna vrednota: Straža-nahajališče fosilov, geološko, lokalni pomen; id. oznaka 6369, id.z. 5294;

Naravna vrednota: Straža na Bledu-parkovni gozd, narava, lokalni pomen; id. oznaka 6197, id.z. 304;

Nepremična kulturna dediščina: Bled-Parkovni gozd Straža, kulturna krajina, državni pomen, park, Odločba o zavarovanju Blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom, UL LRS št. 48/55-159 ; id. oznaka 13107

Kulturna dedišina: Naselbina na Straži, EŠD13073

Kulturna deiščina: Ambient Bleda, EŠD13232

.

Na Straži so dopustni le posegi, ki v naštete dejavnike zaščite posegajo le minimalno in nebistveno.

Straža se nahaja v Zelenem pasu Bleda, ki predstavlja ambientalno okolje Blejskega jezera in Blejskega gradu ter mora kot tako uživati poseben status in tudi zaščito. Gozdovi v tem pasu so gozdovi s posebnim namenom, ki so po Zakonu o gozdovih pred posegi posebej zavarovani. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom(44. člen Zakona o gozdovih). Straža je naravni spomenik državnega pomena (zavarovana poleg Blejskega gradu in jezera), dvakrat naravna vrednota lokalnega pomena (parkovni gozd, fosili) in zaradi svojega Parkovnega gozda Straže kulturna dediščina oziroma krajina državnega pomena. Posegi v njeno okolje morajo biti zato izjeme in do skrajnosti premišljeni.

Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave (Zakon o gozdovih, 44. člen/3. odstavek). Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.(44/1 Zakona o ohranjanju narave-ZON-NPB7). Akt o zavarovanju določa zlasti: naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami; namen zavarovanja; pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve; določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja (49/2 ZON-NPB7). Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu s predpisanimi pravili ravnanja (54 ZON-NPB7). Upravljanje zavarovanega območja je opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju. (59 ZON-NPB7).

Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.(64 ZON-NPB7) Lokalne skupnosti sprejemajo programe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena na svojem območju. Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. (95 ZON-NPB7). Za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Za plane, ki lahko pomembno vplivajo na območja in je njihov vpliv še potrebno preveriti, se štejejo plani: ki obsegajo ta območja ali bi izvedba plana lahko na njih vplivala in plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo posegi v naravo (101a. ZON NPB7). Prav to velja za predvideni poseg oziroma projekt vlake/ceste na Stražo: njegov vpliv na naravo in krajino ni bil ustrezno vsebinsko in postopkovno preverjen, zato je nedopusten.

Ob zdajšnji več kot zadostni odprtosti Straže je s posegom ceste/vlake predvidena nesorazmerno velika rana v njenem strmem pobočju. Dostop na Stražo je preko smučišča več kot zadovoljiv, zato je prometnica tam nepotrebna.

Za popolno ohranitev mreže Riklijevih sprehajalnih poti-sprehajalnih stez kot izvirne dediščine in doživljanja gozda s posebnim namenom (Zeleni pas Bleda), ko so kakršni koli večji gradbeni posegi na dotični površini izključeni, ostaja kot doslej spravilo lesa s traktorjem goseničarjem in ročnim predspravilom edina izbira. Na razvitem zahodu (Avstrija, Švica) podobne probleme rešujejo ali s spravilom s konjem (lahka bremena, spravilo navzdol, kratke razdalje) ali pa s helikopterjem kot sploh najskladnejšo rešitvijo. Od žledoloma dalje, pospravila se izvajajo z nesprejemljivo velikim časovnim zamikom, so prej solidno vzdrževane Riklijeve poti-steze zalomljene, zaraščene, polne sečnih ostankov, porušene zaradi koreninskih izval, in gozdni red je z nepravilno zloženimi vejami v kupe nasploh neprimeren.

Gozd na Straži sodi v gozd s posebnim namenom, v katerem so ekosocialne in javne funkcije gozda izjemno poudarjene ter varovane. Doživljajska vloga gozdnega prostora, ki ga je znal primerno ceniti že omenjeni in tako opevani Rikli, je zaradi zgoraj naštetega močno razvrednotena. Njegovi »nasledniki, novodobni skrbniki«, kaj slabo skrbijo za izvirno dediščino Zelenega pasu Bleda. Mreža Riklijevih poti-stez je zelo gosta in zelo zanimiva, zato mora kot del kulturne in naravne krajine Straže ostati nedotaknjena. Projekt ceste/vlake bi sistem Riklijevih poti-stez v dobršni meri porušil in uničil. S tem bi nepovratno posegel v naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino Straže, ki je s svojim zaščitenim parkovnim gozdom kulturna krajina in naravni spomenik državnega pomena. Kot taka predstavlja simbol trajnostnega turizma in ravnanja z okoljem na Bledu, ki naj bi bil svetovni turistični biser, zdaj pa ji grozi nepovratno razvrednotenje okolja.

Projekt vlake/ceste na Stražo je nastal brez sodelovanja splošne in prizadete javnosti, mimo postopkov sprejemanja načrta zanj oziroma brez njega. Trasa za vlako/cesto ne poteka ves čas po isti trasi, kot je potekala stara vlaka, prav tako pa je prevelika (predimenzionirana), iz česar upravičeno sumimo, da gre za poskus trasiranja in gradnje nove ceste in ne gozdne vlake na zavarovani osamelec Stražo. Takšnega posega v starem prostorskem načrtu ni, za nov načrt in projekt/poseg pa nista bila speljana postopka sprejemanja oziroma presoje (oziroma sta bila speljana na pravno nepravilen in nezakonit način). Poleg drugih udeležencev je vsaj javnost tista, ki v tem postopku ni (pravilno in zakonito) sodelovala. Sumljivo je tudi dejstvo, da je nosilec posega občina. Prav mogoče je, da so nosilci občinske oblasti s takim načinom skušali obiti predpise, ki omejujejo rabo narave, okolja in prostora ter načrte in posege na zaščitenem/zavarovanem območju Straže.
Protipravno je tudi stanje »zakoličenja« v naravi, za katerega lastniki niso vedeli, zato to predstavlja nedopusten poseg v lastnino, ki je pravno pregonljiv.

Pristojne prosimo, da temu primerno ravnajo in apelirajo na občino Bled, da ustavi nameravani poseg oziroma protipravno gradnjo. V kolikor tega ne bo storila, bo javnost ustrezno in zakonito ukrepala.

Občina Bled, ZVN OE Kranj, ZGS OE Bled, ZVKDKranj
ARSO, Ministrstvo za okolje in prostor, v vednost Vlada RS, Ministrstvo za javno upravo- Inšpekcija za javno upravo, Računsko sodišče RS, Zavod za kulturo Ljubljana, Zavod za naravo Ljubljana UE Radovljica

O blejskih labodih

labod-vila-presern

Konec lanskega poletja smo v Društvu za varstvo okolja Bled prevzeli skrbništvo nad blejskimi labodi. Skrbnik labodov je sicer podjetje Sava hoteli Bled, mi pa za njih opravljamo to plemenito delo.

Začelo se je avgusta lani z labodko, ki je domovala na travniku pod Zdraviliškim parkom. Tam ji res ni ustrezalo, ponoči so jo motili hrup obiskovalcev, javna razsvetljava in čez dan trume obiskovalcev, ki so ji ponujali raznovrstno (človeško) hrano. Na prsih je imela veliko bulo, ki je bila posledica spanja in ležanja na trdni podlagi, ker jo ostali labodi niso pustili v vodo. Po dolgih klicih, pogovarjanjih in dogovarjanjih so jo le prevzeli v azilu za divje živali iz Mute, kjer je bila operirana. Okrevala je dobro, potem so o preselili na nek ribnik, od koder pa je kmalu odletela novim dogodivščinam naproti.

Prvi par labodov so na Bledu naselili 1902, zadnji uvoz pa je bil leta 1973. Sedaj je v Sloveniji populacija divjih labodov dovolj visoka, da sami naselijo prazne teritorije. Najpopolnejša študija blejskih labodov je iz leta 1996 in je delo dveh takratnih osnovnošolcev Žige Jana in Jureta Slivnika pod mentorstvom Alenke Šimnic in s pomočjo znanega gorenjskega ornitologa Borisa Kozinca, objavljena v strokovni reviji DOPPS: ACROCEPHALUS, letnik 17, številka 77, 1996.

Sicer pa je bilo lansko zelo slabo leto za blejske labode. Že poleti, preden smo jih prevzeli, so našli poginulega laboda pod vilo Rog, konec avgusta so pletnarji našli dva poginula labodja mladiča. Septembra je bil najden labod pri v1-img_2531ili Bled, še živega sem odpeljal k veterinarju, a ni preživel. Dva laboda sta poginila novembra, eden pa decembra. Tako smo v enem letu izgubili pet odraslih labodov in dva mladiča. Tudi v januarju 2017 smo žal izgubili enega. Vse živali so odpeljali na Veterinarski inštitut, ker so jih najprej testirali na viruse in bolezni, pozneje pa še secirali, da bi zagotovo ugotovili vzrok pogina. Vseh rezultatov še nimamo.

Blejsko jezero je majhno, naravne obale skorajda ni in na njem lahko mirno živi in gnezdi en do dva para labodov. Glavna hrana divjih labodov je podvodno rastlinje. Če tega ni, se odpravijo na travnik na pašo, ko zaradi suše, zmrzali ali popašenosti zmanjka tudi te, potem so na vrsti obiskovalci, ki jih krmijo. Velika težava so tuji turisti, predvsem iz območja Azije, ki krmijo ptice predvsem v pristaniščih z vsem, kar imajo v žepih, od čokolade, keksov do slanih prigrizkov. Prav sol ima poguben učinek na ptice. Problem so tudi ognjemeti, ki motijo tudi ostale divje živali ter onesnažujejo zrak in vodo. Izjemen porast ribičev, predvsem kraparjev v letu 2016 je lahko tudi ena od težav blejskih labodov. Problem teh ribičev so »bojli«, kroglice iz različnih vrst sestavin za privabljanje krapov v bližino trnkov. Ti so lahko industrijske izdelave, so pa nekateri ribiči, ki jih delajo sami. Na spletu je kup receptov za izdelavo teh kroglic, nekatere recepture pa vsebujejo tudi snovi, ki v alpsko jezero vsekakor ne sodijo oz. so celo strupene. Drug problem ribičev so tudi svinčene uteži, katere lahko labod poje, misleč, da so semena. Zavzemali se bomo, da se prepove uporaba bojlov v našem alpskem jezeru, ki sploh ni življenjski prostor krapa.

Na koncu še zahvala tistim, ki so nam pomagali pri reševanju ptic, to so: Klinika za male živali Zlate Čop Lesce, Zavetišče za divje živali Muta, Boštjan Kalan, dr. Brigita Slavec iz Veterinarskega inštituta VF Ljubljana, občinski redarji, gasilci, Policijska postaja Bled in vsi, ki nas pokličete zaradi pomoči labodom.

PREPOVED HRANJENJA PROSTOŽIVEČIH VODNIH PTIC

Ta trenutek, sicer pa že od sredine novembra 2016 državne veterinarske službe opozarjajo na prepoved krmljenja vodnih ptic zaradi pojava virusa ptičje gripe H5N8. Ta virus za človeka ni škodljiv, prenaša pa se lahko na domačo perutnino. Ptice se zaradi krmljenja zadržujejo na jezeru, kamor pa vsak dan prilete nove ptice, tudi iz okoliških držav. Med krmljenjem vse ptice priletijo skupaj, se tepejo in lovijo za hrano-kruh in tako se lahko virus širi. Če se jih ne krmi, potem ptice poiščejo tudi okoliške vodne površine, kjer najdejo hrano v naravi in se ne družijo v jatah.

Jurski park na Bledu?

Poletna sezona. Peljemo se na Bled in na poti v obljubljeno deželo čakamo in čakamo v koloni, ki se nikamor ne premakne. Ko dolgčas doseže svojo najvišjo točko, nas z desne strani pozdravi prijetno presenečenje. Nekaj enkratnega, novega. Sedanja civilizacija časti Novo. To Novo je hkrati Staro: pradavni Misteriji. In v to Staro sodijo tudi dinozavri, ki so pred koncem 20. stoletja ponovno oživeli. Pa saj niso bili nikoli iztrebljeni! Megalomanija je človeška lastnost, ki nikoli ni izumrla. Tanki so po svojem okostju in še zlasti po svojem namenu tragična replika dinozavrov. Vzporedno s ponovnim utelešenjem strašil iz pradavnine opazujemo tudi razvojne cikluse multinacionalk, »vsejedih« zveri z nepremagljivimi oklepi.

dino-park-brasovPo filmu Jurski park so se dinozavri začeli pojavljati povsod: na vrečkah v hipermarketu, na embalaži žvečilnih gumijev, na brisačah, otroških majicah. Zmajčki so bili demokratično izvoljeni v panteon otroških igrač. Zeleni, modri, pisani, plastični ali plišasti, simpatični zmajčki nikakor ne morejo vzbujati asociacij na apokaliptično Zver. Ne, to je samo igra. In toliko kitajskih restavracij nosi ime Zlati zmaj … Vendar zmaj ostaja zmaj in ga uvrščamo med plazilce, ki so postali kultni liki novodobnih babilonskih kozmogonij. S sestrično kačo si deli enak jezikovni koren (»zmija«). S kačo si deli tudi enako obsodbo v svetopisemskih besedilih.

Modrost 11 : 15 Za nespametne misli njihove krivičnosti,
ki so jih zapeljale v čaščenje brezumnih plazilcev in zoprnih živali, si nadnje za kazen poslal nešteto brezumnih živali, 16 da bi se zavedeli, kako človeka tepe prav tisto, v čemer greši.

Rimljanom 1: 22 Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli 23 in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in plazilcev.

Večina ljudi zamahne z roko: »Pa saj ne častimo teh zveri, saj niso resnične in navsezadnje, otroci morajo spoznavati zgodovino. Jurski park nudi izjemno priložnost, da vstopimo v svet pradavnine.«
Res? Priložnost za ponovno čaščenje Velike Matere, evolucijske Moči? Ali lahko občudujemo smešno repliko svetišča Stonehenge in pri tem pozabimo, da so druidski obredi zahtevali človeške žrtve? Moralna nevtralnost postmodernega človeka opravičuje vse in spregleda, da grozljivi bogovi Velikonočnih otokov niso samo virtualna računalniška igrica. V postmodernem relativizmu je občutek groze banaliziran, zreduciran na zlagano psihoanalitično katarzo. Saj smo vendar presegli črno-beli dualizem dobrega in zla. Zlo ne obstaja – vsaj tako smo se učili že od otroških let: kdo se boji črnega moža? Nihčee! … To je, Nietzsche, ki se ni bal posledic »volje po môči«, samouničevalne množične histerije ob prihodu Nadčloveka, »črnega moža«, utelešenega duha starogermanskih run, in pojava ostalih diktatorjev, ki so zaznamovali zgodovino 20. stoletja. Čaščenje stvarstva namesto Stvarnika poraja zmaje iz kozmičnega jajca zlagane evolucijske dogme.
Jurski park pod Bledom ima seveda tudi svojo podružnico: ko se turisti sprehajajo ob jezeru, v idilični »podobi raja« naletijo na kipe parkljastih satirov, ki vstopajo skozi nevidni »portal«. Kaj torej vstopa na Bled? Zgodba, pisana v jeziku simbolov. A ne pozabimo: Ouroboros, kozmična kača, grize lastni rep.

Marisa Monti

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv