Author Archive

Odziv na nespoštovanje okolja v zadnjem času

Odziv na uvodnik julijskih Blejskih novic Julija 2016

Bled, 15.8.2016

Ker tudi skrajšana verzija našega članka ni našla prostora v javnem glasilu občine Bled Blejske novice, oba članka objavjamo na FB in tu.
V Društvu za varstvo (v nadaljevanju Društvo) okolja Bled zadnje leto še bolj pozorno spremljamo dogodke, povezane s plovnim režimom na Blejskem jezeru in druge stvari, povezane s prostorsko tematiko na obali jezera in v občini ter prometni kaos v kraju.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Namen društva je varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer, varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini, opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor. Duštvo opravlja naloge na naslednje načine:
-s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
-opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
-izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
-daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
-na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor (iz statuta Društva).

V Društvu se zavzemamo za varovanje samega okolja kot tudi zakonodaje, povezane z varovanjem okolja Bleda. V Sloveniji smo uspeli ohraniti javno dobro na obalah jezer in rek, kar pozitivno vpliva tudi na varovanje le teh. Tako se ob spoštovanju zakonodaje na obalah ne sme dogajati nič, kar bi lahko onemogočalo neovirano uporabo za vse ljubitelje voda in bi posredno ali neposredno lahko onesnažilo vodno in obalno okolje. Prosto gibanje omogoča tako zakon o vodah kot tudi zakon o ohranjanju narave in zakon o varstvu okolja. Društvo nima neposredne moči preprečiti ali prepovedati neko dejavnost, za katero meni, da ne ustreza enemu od teh zakonov. Po statutu smo dolžni na to opozoriti pristojne državne ali občinske službe, ki s svojimi strokovnjaki končno ugotovijo, ali je dejavnost v skladu z okoljsko zakonodajo. Pritisk na inšpekcijske službe je smiseln in koristen takrat, ko je poseg, ki mu oporekamo šele v fazi gradnje, ki bi jo lahko ob ustreznem ukrepanju inšpekcije ustavili in počakali na ugotovitve strokovnih služb (parkirišče v Sokolskem parku, stopnice pod Koširjevo vilo, morena pri vrtcu, sprememba vodnega režima na območju naravne vrednote trstiče na Njivicah, igrišče ob osnovni šoli Bled, divja komercialna parkirišča…).

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar kažejo redni tudi sestanki z občinsko upravo, kjer se pogovarjamo o perečih okoljskih temah v občini in iščemo skupne rešitve, a žal velikokrat neuspešno . Ignoriranje okoljske zakonodaje in nespoštovanje okolja in narave bodo večni konflikti med deležniki, društvom in drugimi občani. Samo z dialogom in oblikovanjem skupnih optimalnih rešitev se lahko izognemo dejanjem prijav nadzornim inštitucijam in s tem povzročeni škodi v okolju. Dokler ne bo delovala in odločala strokovna komisija za Blejsko jezero, za katero si prizadevamo že leta, bodo posegi v jezerski skledi in pojezerju škodljivi in nezakoniti. Zakoni so pogosto tarča osebnih ocen, ker so prav zaradi varovanja okolja oblikovani strogo. Prav zaradi tega nihče ne smo postavljati svojih lastnih pravil spoštovanja ali nespoštovanja zakonodaje.

V tem letu smo bili tako dolžni opozoriti na nered na plaži v Zaki in pri občinskem posegu brez naravovarstvenega soglasja na Njivicah in nazadnje pri ignorantskem posegu gradnje parkirišča v Sokolskem parku. Žal pa okolje še vedno trpi, tako se je zgodil poseg pod bivšo Koširjevo vilo, kjer novi ruski lastnik brez dovoljenja posega v naravo. Priča smo bili tudi “igranju” z zaščiteno moreno pri vrtcu, kjer je naše delo “opravil” Zavod za varstvo narave, ki je pravilno ugotovil, da bi za tak poseg občina potrebovala njihovo soglasje. Ignoranca varovanja okolja se kaže tudi z košnjo ob Blejskem jezeru, kot da gre za nek nepomemben cestni odsek ob avtocesti. Vsako leto tako odškrtnejo del zaščitenega lehnjakotvornega izvira pod Višcami. Erozija, ki jo z neprimerno metodo košnje povzročajo kazi videz parkovne ureditve obale in škodi drevesom, rastlinju in ljudem. Prav tako se ne strinjamo z začasnimi parkirišči, ki nastajajo ob sezoni, če ta ležijo neposredno ob vodi oziroma na neprimernih mestih v jezerski skledi. Večina naših članov posredno ali neposredno živi od turizma, tako da mi nismo tisti, ki bi turizem zavirali, želimo ga le spraviti v okvire, prijazne ljudem, naravi, okolju in neokrnjenim pogledom na lepote, kar si želi tudi občina s strategijo zelenega turizma in s tem ne žagati vejo, na kateri vsi sedimo.

Pri napovedanih spremembah prostorskih načrtov, tudi v obliki začasnih ukrepov, bomo v Društvu aktivno in z vsemi sredstvi zagovarjali vse, kar bo v skladu z okoljsko zakonodajo ter vizijo zelenega turizma in ne bomo popuščali posameznikom in družbam na račun varovanja okolja, voda in narave ter prostega dostopa do obale in varovanih delov narave, kar smo izrazili že v statutu društva, katerega član lahko postanete tudi vi na www.zavest.net.
Za konec ponovimo stavek, izrečen ob odstranitvi nezakonite ograje ob Vili Rog: NA BLEDU SO VSI DOBRODOŠLI, TUDI BOGATI, TI SO ŠE BOLJ DOBRODOŠLI, A VSI SMO DOLŽNI SPOŠTOVATI ZAKONODAJO.

P.S. Ob tej priložnosti vas vabimo na letošnji Eko dan z naslovom Festival glasbe rastlin, ki bo 1. oktobra. Več v naslednji številki Blejskih novic.

Miro Kapus, Društvo za varstvo okolja Bled

povzetek, namenen objavi v Blejskih novicah:

V Društvu za varstvo okolja Bled (v nadaljevanju Društvo) zadnje leto še bolj pozorno spremljamo dogodke, povezane s prostorsko tematiko na obali jezera in v občini ter prometni kaos v kraju. Zavzemamo se za varovanje samega okolja kot tudi zakonodaje, povezane z varovanjem okolja Bleda. V Sloveniji smo uspeli ohraniti javno dobro na obalah jezer in rek, kar pozitivno vpliva tudi na varovanje le teh. Prosto gibanje omogočajo Ustava, zakon o vodah kot tudi zakon o ohranjanju narave in zakon o varstvu okolja. Društvo nima neposredne moči preprečiti ali prepovedati neko dejavnost, za katero meni, da škodi okolju. Po statutu smo dolžni na to opozoriti pristojne državne ali občinske službe, ki s svojimi strokovnjaki končno ugotovijo, ali je dejavnost v skladu z okoljsko zakonodajo. Pritisk na inšpekcijske službe je smiseln in koristen takrat, ko je poseg, ki mu oporekamo šele v začetni fazi, ki bi jo lahko ob ustreznem ukrepanju ustavili in počakali na ugotovitve (parkirišče v Sokolskem parku, stopnice pod Koširjevo vilo, morena pri vrtcu, odvodnjavanje v naravno vrednoto Trstičje na Njivicah, igrišče ob osnovni šoli Bled, …).

Vedno smo pripravljeni na dialog, kar kažejo redni tudi sestanki z občinsko upravo, kjer se pogovarjamo o perečih okoljskih temah v občini in iščemo skupne rešitve, a žal velikokrat neuspešno. Samo z dialogom in oblikovanjem skupnih rešitev se lahko izognemo dejanjem prijav nadzornim inštitucijam in s tem povzročeni škodi v okolju.
Pri napovedanih spremembah prostorskih načrtov, tudi v obliki začasnih ukrepov, bomo v Društvu aktivno in z vsemi sredstvi zagovarjali vse, kar bo v skladu z okoljsko zakonodajo ter vizijo zelenega turizma in ne bomo popuščali posameznikom in družbam na račun varovanja okolja, voda in narave ter prostega dostopa do obale in varovanih delov narave, kar smo izrazili že v statutu društva.

P.S. Ob tej priložnosti vas vabimo na letošnji Eko dan z naslovom Festival glasbe rastlin, ki bo 1. oktobra.

Iz nevidne strani neba

iz_nevidne_strani_medvescek_spletnaDruštvo za varstvo okolja Bled vabi na predavanje, pogovor in predstavitev knjig Pavla Medveščka o slovenskih starovercih s poudarkom na zadnji knjigi Iz nevidne strani neba: Knjiga govori o stari veri, starovercih in staroverstvu kot načinu življenja, kot so poznali naši predniki, preden so jih pokristjanili. Vendar ne opisuje nečesa, kar je živelo samo pred več kot tisoč leti, ampak izpričuje življenje v 19. in 20. st. tu, med nami. Pavlu Medveščku se je pred pol stoletja posrečilo pridobiti zaupanje skupine posoških starovercev, da so ga sprejeli za svojega “spovednika” in pričevalca. Pri tem jih je vodila zavest, da so zadnji svoje vrste in imajo enkratno priložnost povedati svetu, kdo so in kako živijo na način, ki izumira. V srednjeveških in zgodnjenovoveških spisih obstajajo opisi stare vere v Evropi, vendar so njihovi avtorji kristjani, večinoma celo krščanski duhovniki. Njihova obveščenost je nujno pomanjkljiva, podajanje snovi pristransko, slabšalno, posmehljivo, podoba stare vere neizogibno povsem izkrivljena. Skozi Medveščka kot zapisovalca nam v knjigi staroverci sami govorijo o sebi. To se jim nikjer drugje in nikoli prej ni posrečilo, tudi zato, ker so se morali nenehno prikrivati in pretvarjati. Prav ta “notranji glas” daje knjigi neprimerljivo, enkratno vrednost izjemnega pomena, še posebno v vedno bolj podivjanem globalnem svetu.

predavanje, ki ga bo moderiral g, Marko Hren, bo v četrtek, 25.2.2016 ob 18h v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Vabljeni, vstopnine ni.

spletna stran:

cela knjiga v .pdf:

povezave:
Svetovnonazorska kozmološka skupnost UPASANA SPD, Sanjava prostost duha
Društvo Slovenski staroverci

Konoplja in ljudje

hoplaO konoplji brez dlake na jeziku.

V četrtek, 28. januarja ob 18h,v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu

Vabimo na predavanje in zanimiv pogovor ter predstavitev društva Hopla konoplja iz Radovljice Predavata Tanja Cvetrežnik o tem, kaj je konoplja in zakaj nam je bliže kot si lahko predstavljamo; in Lea Klužar, ozdravljena onkološka bolnica s svojim videnjem konoplje med zdravljenjem in po njem ali še krajše: O konoplji brez dlake na jeziku.

Predavanja v knjižnici podpira tudi Občina Bled

Posnetek predavanja (vir: http://za-misli.si/subkultura/2746-konoplja-in-ljudje):

 

Napovedujemo:

25.2. Pavel Medvešček : predstavitev knjige Iz nevidne strani neba,

31.3. Maja Vrtačnik : Predstavitev kulturnih spomenikov v občini Bled

Invazivne rastline pripeljane v Zdraviliški park na Bledu

2.7.2015

Občina Bled,

ARBORETUM VOLČJI POTOK

INFRASTRUKTURA BLED

Dva strokovnjaka iz Arboretuma, Aleš M. in ekipa iz Infrastrukture Bled ter jaz, s strani investitorja Občine Bled ni bilo nikogar, smo se zbrali 1.7.2015 ob 10h ob gredah vrtnic in trav v Zdraviliškem parku.

2-IMG_1169

Pokazal sem rastline, ki sem jih odkril v zadnjih tednih na neopletih gredah. Strokovnjak Arboretuma je izkopal rastlino japonskega dresnika z lopatico in našel tudi cca 4-5cm dolgo in manj kot cm debelo koreniko. Tudi za rastlino, ki bi lahko bila tudi navadni pelin je ugotovil, da gre za ambrozijo-pelinolisto žvrkljo.

Potem so delavci Infrastrukture Bled pokazali gredo opleto pred dvema tednoma, na katerem je bilo kar precej poganjkov japonskega dresnika, na celi gredi po moji oceni vsaj 10. Rastejo tudi na drugih gredah, ambrozije pa je veliko povsod tam, kjer še ni opleto, na opletem jo ni več. Glede ambrozije je problem menda manjši, saj gre za enoletnico, a mi v Društvu vidimo problem v tem, da so semena ambrozije kaljiva več desetletij in z vsakim okopavanjem vrtnic bo vrtnar spravil semena na površje, kjer bodo kalila. Vsekakor pa je rastlina bolj obvladljiva kot japonski dresnik, pravi
strokovnjak Arboretuma, s čimer se načeloma strinjamo, a s pomislekom, ker ne vemo nič o zalogi semen v zemlji.
Slikali so drugi, jaz nič, saj smo videli vse, kar je bilo treba. Zemlja, ki jo je nekdo pripeljal v park je mogoče res dobra za vrtnice in trave oziroma bi bila.

86. čl. OPN (9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih
posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih rastlinskih vrst ni
dopustna.

IMG_1358V OPPN Ožje središče Bleda, na katerega naj bi se nanašala ta prenova parka nismo zapisali, da je prepovedano vnašati invazivke, saj smo verjeli, da je ozaveščenost dovolj visoka, da se kaj takega ne bo zgodilo. No, zato pa vsaj v OPN piše zgornji odstavek.

Situacija je težavna, smilijo se nam vrtnice in trave, prav tako delavci Infrastukture, ki bodo morali opravljati delo, ki ga je povzročil nekdo drug in ki je za svojo pripeljano okuženo zemljo morda celo dobil plačilo.

Rešitev, čeprav je to skrajni ukrep, ki pa je za park in okolje najprijaznejši, vidimo v jesenski presaditvi vrtnic in trav in zamenjavo zemlje, razen v primeru, da strokovnjaki ocenijo, da bi se japonski dresnik do jeseni tako razvil, da bi njegove
korenine prišle pod nivo pripeljane zemlje, potem bi to storilil čim prej. Jeseni, ko bodo vrtnice dovolj razvite in močne za prezimovanje se jih izkoplje, izkoplje se pripeljano zemljo in se jo nadomesti z neoporečno ter posadi nazaj vrtnice in trave. Seveda le v primeru, da strokovnjaki Arboretuma potrdijo, da bi vrtnice to preživele brez večjih posledic. Stroške krije dobavitelj zemlje (načelo onesnaževalec plača oz. se zemlja reklamira).

Ena od rešitev je tudi stalno puljenje japonskega dresnika, a na čigave stroške in s kakšnim (nepredvidljivim) rezultatom (tudi na rondoju pri Avsenikovi mareli v Lescah so več mesecev pulili japonski dresnik, ki so ga na podoben način pripeljali tja, čez nekaj časa pa so se odločili celotno zemljo odkopati in zamenjati!)?

Kot smo slišali, naj se herbicidi (uničevalci plevelov-glifosat-bum efekt in drugi) na gredah vrtnic ne bi uporabljali zaradi občutljivosti teh grmov, slišali pa smo tudi, da bi se na gredah s travami lahko uporabljal herbicid za širokolistne plevele, s čimer pa se Društvo za varstvo okolja Bled ne strinja. Uporaba herbicidov v neposredni bližini jezera se nam zdi nesprejemljiva, čeprav mendna učijo, da se herbicidi ne uporabljajo le bližje od 20m od vode. Tudi sicer, zakaj bi polivali herbicide na grede, če vemo, da je zemlja oporečna, ker je v njej še neznano število ostankov korenik japonskega dresnika ter semen ambrozije in da zasaditev ne ustreza zahtevam OPN zaradi invazivnih rastlin. Drugih biocidov naj na gredah ne bi uporabljali, te pokrovne vrtnice so trpežne in nimajo bolezni-plesni, za uši pa strokovnjak Mastnak pravi, da te niso bolezen. Arboretum je tudi ponudil vso pomoč pri negi vrtnic in trav v prvih letih, dokler se vrtnar-ji ne navadijo na delo z njimi, kar zelo podpiramo.

Zahtevamo, da se v blejske parke vozi blejska zemlja, po potrebi obdelana, dodatno humusirana oz. pripravljena za posamezne vrste rastlin, ne pa, da se vozi iz nepreverjenih virov iz cele Slovenije ali pa celo iz tujine. Odkopavajo se velike površine kvalitetne črnice na mestu severne obvoznice, v parke se pa vozi nepreverjena in okužena zemlja, kar je okoljski kriminal.

V upanju na čim bolj okolju prijazno rešitev vas lepo pozdravljamo in vam nudimo tudi našo skromno pomoč pri sanaciji.

 

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, tajnik, sekcija za invazivne rastline pri Društvu

Izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda

torek, 23.6.2015 odpade zaradi dežja!

Vabimo vas na izobraževanje za naziv Čuvaj-Vodnik po varovanih območjih Bleda. Izobraževanj se bo pričelo 30.6.2015.

 

nad Brjemtorek, 30. 6. ob 17h na vrhu terase, kjer se makadamska pot sposti v Brje.  Martina Kačičnik Jančar, ZVN:  Posebnosti flore in habitatov, etnobotanične zanimivosti, kaj ogroža naravo, ob 17h. Zborno mesto je na sliki.

piškovicatorek, 1.7.2015. ob 17h pri Piškotarjevem mostu v Piškovici. Dostop je po cesti iz Bleda proti Zasipu, pred vasjo Zasip pa zavijete desno proti Piškovici. Peljete se po asfaltu do Save Dolinke, prečkate most in parkirate desno takoj za mostom. Tema je Varovana območja v blejski občini in Natura 2000. Izobraževanje bo vodil Metod Rogelj iz Zavoda za varstvo narave, območna enota Kranj. Zborno mesto je na sliki.

četrtek, 2.7. Naravovarstveno odgovorno vodenje turistov: lokacijo bomo še določili

torek, 7.7. Novi termini (naravovarstveni, imena vrst…) v angleščini in nemščini in ponovitev slišanega iz prejšnjih predmetov

Zaenkrat sta potrjena prva dva termina, druga dva pa okvirno. Potrebna je primerna terenska obutev.

Izobraževanje vodnikov bo brezplačno, izvajali ga bomo člani našega društva in Zavoda za varstvo narave.

Poleg spremljanja prijavljenih pohodnikov bodo imeli vodniki tudi drugo nalogo-spremljali bodo stanje zaščitenih območij, vrednot in znamenitosti in sproti, preko posebnega obrazca redno, en do dvakrat mesečno sporočali Zavodu za varstvo narave, v primeru ugotovitve škode pa (po preveritvi članov društva) tudi inšpekcijskim službam, policiji in redarstvu.

Prijave sprejemamo na email potipobledu@zavest.net ali  miha@zavest.net oz. na telefon 031-617-851, kjer dobite tudi več informacij.

VABLJENI!

Proti prireditvam na Njivicah v Zaki

Občina Bled

Inšpektorat RS za okolje in prostor

KMETIJSKA INŠPEKCIJA

 

ZADEVA: Prireditveni šotor na obali Blejskega jezera

1-IMG_1309V petek, 12.6.2015 smo na obali Blejskega jezera opazili cca 15x20m velik prireditveni šotor, ki je postavljen na kmetijskem zemljišču na parcelah 1125 oz 1127 KO Želeče, ki sta v lasti RS.

V Društvu za varstvo okolja menimo, da to kmetijsko zemljišče nikakor ni primeren prostor za postavitev in izvajanje prireditev. Namenska raba tega zemljišča je namreč kmetijska, območje med travnikom in naravno vrednoto Trstičje v Zaki ločuje le pešpot. Naravne vrednote so sicer javno dostopne, a neposredna bližina množične prireditve, kakršna se pričakuje v tako velikem šotoru običajno povzroča škodo v naravi.

Prav tako so v bližini druge naravne vrednote, blejski osamelci, ki jih zaradi množice divjih živali (gamsi, mufloni, srnjad, jelenjad), ki se na njih nahajajo in jih prehajajo, lahko imenujemo divjina. Prenos množične prireditve v do sedaj miren del blejske obale je iz vidika trajnostnega turizma in ohranjanja blejske obale prav tako nesprejemljiv. Šotor kazi tudi veduto kulturnega spomenika Ambient Bleda, saj se šotor vidi tudi z vrha Osojnice, sicer enega najlepših blejskih razgledišč.

Za tako veliko množico ljudi, ki se pričakujejo v takem velikem šotoru na tem območju tudi ni parkirnih mest, odločno pa nasprotujemo temu, da bi se parkiralo v bližini šotora.

V Društvu za varstvo okolja Bled zahtevamo, da se takoj prepove izvajanje množičnih prireditev na tem delu Bleda, saj tega »prireditvenega« prostora ne predvideva niti občinski prostorski načrt.

 

Bled, 15.6.2015

Šlamparija v Zdraviliškem parku

2-IMG_1169Občina Bled se je že lani odločila urediti blejske parke in zelenice. Arboretum Volčji potok sedaj odloča o tem, kje bo kaj raslo in katero drevo se bo zamenjalo (beri-posekalo in posadilo novo) in katero bo ostalo živo. O zgornjem delu zdraviliškega parka je bilo že ob javni razgrnitvi OPPN Središče Bleda bolj malo znanega, zato smo presenečeni nad vsakim novim posekom dreves in veseli za vsako novo drevo, ki se ga posadi.

Na zelenicah, kjer so zadnjih par let cvetele medonosne rastline (na platoju parka, kjer je glasbeni paviljon) pa se je Arboretum odločil posaditi vrtnice in krasne trave. Ta lepi in dišeči grm je dobra izbira za tako kvaliteten prostor kot je Zdraviliški park, rabi pa nekaj skrbi, tako pri sajenju kot pri vzdrževanju čez leto (obrezovanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov in okopavanje). Trave so lepe, če so vzdrževane, če rastejo samo one, ne pa da jih plevel preraste.

12.5.2015 so z bagerjem odstranili vrhnji sloj zemlje, jo odpeljali in pripeljali novo zemljo (poreklo???), v katero so vsadili vrtnice in okrasne trave. Potem so vse skupaj prepustili naravi.

Žal ne poznam vseh plevelov, ki so zrasli v tem mesecu, a med njimi sem našel Ambrozijo in Japonski dresnik. Nekateri večji pleveli so že začeli tudi rumeno cveteti in v kratkem bodo že semenili.

Kljub nenehnemu opozarjanju na invazivne rastline očitno problema še vedno nihče ne jemlje resno. Seme ambrozije je kaljivo še 40 let, koščki korenin dresnika pa so očitno precej globoko v zemlji, saj jih z rokami nisem dosegel, čeprav sem prišel vsaj 10cm globoko, tako je velika verjetnost, da se bo rast verjetno še nadaljevala oz. ponavljala.

Društvo za varstvo okolja Bled zahteva od Občine Bled in izvajalcev, naj se nehajo sprenevedati in da se končno zavedo pomena škode, ki jo povzročajo nevzdrževane zelenice (tudi ugledu turističnega kraja, med drugim je med plevelom potekal tudi čarobni dan, kakšne vtise so odnesli s seboj obiskovalci, zdaj bo pa še filmski festival, ki bo ponesel zgodbo o vrtnicah v svet?) in da zahtevajo neokuženo zemljo s poreklom in zavezo dobavitelja za sanacijo (a NE s kemičnimi sredstvi!) območja, ki ga je okužil z nekvalitetno zemljo.

Zaenkrat pa lahko le dodamo novo lokacijo na naš zemljevid rastišč invazivnih rastlin v občini Bled, prvič v centru Bleda tudi ambrozijo.

1-IMG_1339

ambrozija

1-IMG_1341

tukaj vmes nekje so vrtnice


1-IMG_1350 1-IMG_1349 1-IMG_1345 1-IMG_1344 1-IMG_1342

 

Vabilo na 1. eko-dan na Bledu 13.6.2015

Pozdravljeni,

vabimo Vas na prvi Eko dan, ki ga pripravlja Društvo za varstvo okolja Bled s finančno pomočjo občine Bled.

Ta bo v soboto, 13.6.2015 od 10 ure dalje pod Grajsko skalo oziroma na Veslaški promenadi nad Grajskim kopališčem.

Program se začne ob 10h z odstranjevanjem japonskega dresnika na prizorišču, očistili bomo travnik med ograjo kopališča in cesto. Na društveni stojnici bodo v živo predstavljene tudi ostale invazivne tujerodne vrste, ki rastejo v naravi in živijo v jezeru. Predstavili bomo delo društva in načrte za prihodnost.

Sestavljali bomo bonsaje iz homuljic in netreskov, sadili krešo in druge rastline, izdelovali lučke in še kaj, lahko se boste preizkusili v ročnem oblikovanju gline in spremljali znanstveni poskus.

Ker bo vroče, vam bomo ponudili tudi osvežilne pijače in dobro domačo brezmesno zelenjavno juho. Ker bomo prireditev poizkušali izvesti po sistemu Zero-Waste (brez odpadkov), lahko posode in kozarce prinesete s seboj.

Ves izkupiček prireditve je namenjen zadnjim obrokom kredita, ki smo ga najeli za odkup zemljišča v zaščitenem območju Natura 2000 v leta 2004 obranjeni dolini Brje. Prav zato še posebej vabimo vas, ki poznate borbo Za Brje, prav tako pa vabimo tudi vas, ki tega še ne veste, pa bi morda radi izvedeli.

Prireditev bo trajala od 10h do 23h. Vabljeni!

Za več informacij sem vam na voljo Miha Žvan, 031-617-851

Jože Marolt: 7000 km s triciklom čez Kanado

Trasa Kanada 2012Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled, četrtek, 28. 5. 2015 ob 18:00

Od Vancouvra do Toronta

Jožetovo potovanje je trajalo od aprila do septembra 2012. Med vrtenjem pedalov čez Skalno gorovje in skozi prostrane prerije se je sproti odločal, kam bo krenil na naslednjem razpotju. Tako ga je pot zanesla skozi države in province ob kanadsko ameriški meji v Britansko Kolumbijo, Washington, Idaho, Montano, Alberto, Saskatchewan, Manitobo, Severno Dakoto, Minnesoto, Wisconsin, Michigan in Ontario. Srečanje z medvedi, strah, negotovost, spanje na prostem, muhasto vreme, prijazni ljudje. Če je kdo radoveden, lahko pride prisluhnit pripovedi o tem, kaj vse se mu je pripetilo na tej 7.000 km dolgi poti.

Predavanja v knjižnici podpira tudi Občina Bled

Plakat-Vabilo

IMG_7284 IMG_5587 IMG_5345 IMG_5325 IMG_5122 IMG_4934 IMG_3643 image001

2. junij 2015 ob 17h: Akcija odstranjevanja kanadske rozge

kanadska rozga 1VABILO NA AKCIJO ODSTRANJEVANJA ZLATE ROZGE

Invazivne vrste izpodrivajo domorodno floro in favno, spreminjajo ekosisteme, škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in nenazadnje tudi na gospodarstvo. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Bled v sklopu projekta Proč z invazivkami za občino Bled organizira akcijo odstranjevanja invazivnih rastlin.

Akcija bo potekala na območju za Savo, v območju Natura 2000 v Svetju, povirju vzhodno od Bodešč, v torek, 2. junija 2015. Zbor bo ob 17. uri na parkirišču Kampa Šobec. Prijave zbiramo na naslov nina.kobal@ragor.si ali številki 04 581 34 16, info Miha Žvan 031-617-851 .

V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena. Spremljajte obvestila na radiu Triglav ter druge medije in el. pošto.

Projekt financira Občina Bled.

Vabljeni!

Prosim za razširitev novice.

Lep pozdrav!

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv