Author Archive

Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru

Namen naloge je seznaniti slevensko javnost  s problemi naseljevanja labodov grbcev na Bledu s trenutnim stanjem populacije, problemi njihovega razmnoževanja in prezimovanja. S predlogom načrta za izboljšanje živjenskih možnosti in zmanjšanja ogroženosti naj bi seznanili politične in gospodarske dejavnike v občini Bled.

 

 

 

 

Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru

 

 

avtorji:

Jan, Žiga (avtor) O.Š. Bled

Slivnik, Jure (avtor) O.Š. Bled
 
 
vir: Acrocephalus, 1996, letnik 17, številka 77
 
založnik: DOPPS

 

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

A survey of aquatic birds occurring on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Power Plant Reservoir

Članek podaja vrstno sestavo, številčnost in fenologijo vodnih ptic treh gorenjskih jezer, kjer so avtorji opravljali popise enkrat na teden prek celega leta med novembrom 1995 in novembrom 1996. Skupaj so našteli 25.877 osebkov 34 vrst vodnih ptic. Od skupnega števila je bilo na Blejskem jezeru zabeleženih 55% osebkov, na jezeru HE Moste 24% in na Bohinjskem jezeru 21%.

Obravnavana jezera so za gnezdenje vodnih ptic relativno nepomembna. V zanemarljivem številu tu gnezdi mlakarica Anas platyrhynchos. Omembe vredna je gnezditev treh parov labodov grbcev Cygnus olor na Bledu. Obravnavana jezera so pomembnejša za prezimovanje. Tu prezimuje med 10% in 20% vodnih ptic, prezimujočih v severozahodni četrtini Slovenije.

Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste

Avtor(ji):

Jančar, Tomaž (avtor)
Kmecl, Primož (avtor)
Kozinc, Boris (avtor)
Mihelič, Tomaž (avtor)
 
Vir:Acrocephalus, 2007, letnik 28, številka 135
 
 

Kalcit s Straže na Bledu

 

…Na Mlinem ob Blejskem jezeru zavijemo južno proti vasi Selo pri Bledu. Pred vasjo se severozahodno od ceste dviguje greben Straže (642 m), ki ga gradijo drobnozrnati masivni dolomiti anizijske starosti….

Renato Vidrih, Vili Rakovc: Kalcit s Straže pri Bledu, vir: Scopolia Supplementum Leto: 2006, številka 3

Opis naravnih posebnosti na območju Brja, usmeritve za upravljanje in ohranjanje

Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio in Miro Kapus, univ. dipl. ing. gozd na podlagi smernic Zavoda za naravo Kranj in Zavoda za gozdove Bled

Na območju Brja se nahajajo naslednje naravne posebnosti pomembne v zvezi z upravljanjem in urejanjem:

a. lehnjakotvorni izviri
b. bazična nizka barja
c. suha travišča
d. gozd rdečega bora in skalne glote
e. rastišče loeselove grezovke
f. rastišče rezike
g. rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)
h. nekdanja struga reke Save Dolinke

a. Lehnjakotvorni izviri

sodijo med evropsko najbolj ogrožene habitatne tipe. So prednostni habitatni tip omrežja Natura 2000, kar pomeni, da je za uničenje izvira, ki je uvrščen v Naturo 2000 potrebno soglasje Evropske komisije (razen, ko gre za višje interese človekove varnosti in zdravja). Pričakujemo, da bo ob dopolnitvi Nature 2000 v Sloveniji po biogeografskih seminarjih tudi Brje razglašeno za območje Natura 2000. Lehnjakotvorni izviri pri Bledu so bili nekoč nanizani v vencu po terasah Save Dolinke in Bohinjke in nad Blejskim jezerom, vendar so v veliki meri že uničeni zaradi poselitve in paše. Lehnjakotvorni izviri v Brjeh in pri Bodeščah so še edini večji in dobro ohranjeni.

Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka. Lehnjak pri Bledu nastaja na poseben način. Voda se s med podzemnim tokom preko plasti jezerske krede nasiti z apnencem, ki se odlaga takoj, ko priteče na površje. Tako nastajajo izredno slikovita slapišča z nizkimi ponvicami in prelivi. Lehnjak se odlaga tudi na suhem listju in vejah, ki padejo v izvir. Taka oblika slapišč in način odlaganja lehnjaka je v Sloveniji poznan le pri Bledu, tako da gre za enkraten pojav v državnem merilu. Zaradi izredne krhkosti lehnjaka ima vsak poseg na najožjem območju izvira že lahko uničujoče posledice.

Dostop v bližino lehnjakotvornih izvirov brez »puščanja sledi« ni mogoč. Nekateri izviri prihajajo na plano že v useku nad potjo, voda se preliva po poti in teče naprej po pobočju. Pri urejanju poti je treba ohraniti pretok vode na obstoječem mestu. Lehnjakove strukture, ki jih ne zaliva voda namreč kmalu počrnijo in se začno zaraščati.

Lehnjakotvorni izviri so zaradi izredne slikovitost ena privlačnejših točk Brja. Krhkost lehnjaka onemogoča prost dostop. Morda bi bilo do njih mogoče speljati dvignjeno pot, iz katere ne bi bilo mogoče stopiti na izvir. Vendar je z odpiranjem dostopa k izvirom smiselno počakati.

b. Bazična nizka barja

so se razvila na terasi pod lehnjakotvornimi izviri. Voda iz izvirov se tu razliva in zastaja. Tako nastaja izjemno naravno okolje, ki je zelo revno s hranilnimi snovmi, zaradi nasičenosti z apnencem pa je bazičnega značaja. V takih posebnih razmerah uspevajo vrste, ki so nanje posebej prilagojene in praviloma redke in ogrožene.

Tudi bazična nizka barja sodijo med habitatne tipe, ki se varujejo preko omrežja Natura 2000. V Sloveniji se pojavljajo predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu. Obstoj barij je odvisen predvsem od vodnega režima. Osuševanje pospeši zaraščanje, obenem pa toliko spremeni življenjske razmere, da uspevanje tipičnih barjanskih vrst ni več mogoče. V Brjeh je bil vodni režim barja pred leti že prizadet z izgradnjo ribogojnice, ki sedaj razpada. Zaradi poglobitve odtoka z barja se je to v najbolj jugovzhodnem delu precej osušilo, čemur je v nekaj letih sledilo intenzivnejše zaraščanje.

Bazična nizka barja so ogrožena predvsem zaradi spiranja gnojil iz kmetijskih površin na terasi nad Brjem, ki so se v zadnjih letih zelo intenzivirale, zaraščanja, sprememb vodnega režima ter hoje ali celo vožnje po njih. Podatkov o spiranju gnojil iz zgornje terase še nimamo, vendar pa se na območju barja zadnja leta precej pogosteje kot prej pojavlja navadni trst, kar bi bil lahko znak za evtrofizacijo (spremenjeno stanje v vodi zaradi gnojil). Zaradi morebitnih sprememb v kemizmu vode bi bilo treba uvesti spremljanje kvalitete vode v lehnjakotvornih izvirih. Prizadevati bi si morali za ekstenzivno rabo kmetijskih površin nad Brjem. Površine barja se počasi zaraščajo. Delno zaradi spremenjenega posega v vodni režim zaradi pred leti postavljene ribogojnice, delno zato, ker so na površinah v preteklosti najverjetneje vsaj občasno pasli ali kosili. Na območju barja bi bilo treba odstranjevati lesne rastline, vendar tako, da se ostalo rastlinstvo na barju ne bi poškodovalo. Barje je bilo zadnja leta vsaj dvakrat poškodovano zaradi vožnje z motornimi vozili. Vožnja v naravnem okolju je sicer prepovedana, vendar bi jo bilo treba tudi fizično onemogočiti.

Rastlinstvo barja, med katerim je tudi loeselova grezovka, je mogoče predstaviti z izobraževalnimi tablami. Hojo po barju bi lahko omejili tako, da bi ob tabli postavili dvignjeno stojišče, ki bi bilo proti barju ograjeno. V prihodnosti bi se barje lahko predstavilo tudi iz dvignjene poti k lehnjakotvornim izvirom.

c. Suha travišča

so v preteklosti gotovo preraščala dobršen del ravnine v Brjeh. Danes zaradi opuščanja paše in košnje zelo hitro prehajajo v preplet grmišč in manjših traviščnih zaplat. Flora suhih travišč je izredno pestra in barvita ter privlačna tudi za obiskovalce. Suha travišča v Brjeh se zaradi opustitve košnje izredno hitro zaraščajo. S tem izginja tudi njihovo pestro in ogroženo rastlinstvo. Zagotoviti bi bilo treba košnjo, morda tudi že odstranjevanje grmovja.

Izredno pestro floro (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.) je mogoče predstaviti s poučnimi in opozorilnimi tablami. Morebitna oprema za obiskovalce naj bo postavljena tako, da odvrača od hoje in zadrževanja izven obstoječih poti.

d.Gozd rdečega bora in skalne glote

Sekundarni borov gozd na aluvialnih nanosih predalpskega sveta. V drevesnem sloju prevladuje rdeči bor, primešana je smreka in ostale vrste, večinoma v grmovnem sloju. Rastišče je obubožano ali degradirano in je bor zaradi svoje skromnosti konkurenčen prehrambeno zahtevnejšim iglavcem in listavcem.

Zaradi slabe rasti drevja gozdna združba nima gospodarskega pomena. Sedanji sestoji so pomembni zaradi varovalne vloge rastišča pred ujmami ( uradno razglašeni varovalni gozd ) in krajinskega izgleda.

Razvil se je na traviščih, nastalih po prenehanju stalnih in občasnih ujm ali pa po prej izkrčenem hrastovem – belogabrovem gozdu. Na teh površinah so včasih pasli živino in delno tudi kosili. S prenehanjem človekovega vpliva se površine intenzivno zaraščajo. Razvoj gre spet v smeri primarnega gozda hrasta, belega gabra in celo bukve. Gozdno združbo rdečega bora in skalne glote z vsemi variantami in razvojnimi fazami je potrebno v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je verjetno v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju (spodnji del Save Dolinke). Poleg izredno redkih rastišč zgornje gozdne združbe pa je v Brjeh možno najti še vrsto drugih pogostejših splošno razširjenih združb v predalpskem in alpskem svetu Slovenije:

- na višjeležeči terasi, kjer so že obdelovalne površine, travniki in pašniki je najti ostanke gozdov belega gabra – stadij s hrasti,
– na zaravnicah nižjih teras se mestoma pojavlja bolj ali manj ohranjena združba belaga gabra in
črnega teloha,
– ozek pas terase ob Savi Dolinki porašča vrbovje,
– strme brežine višje ležečih teras sedaj porašča rdeči bor. Sicer pa je to območje toploljubnega grmišča in gozda malega jesena in gabrovca ter bukve in gabrovca.

V Brjeh (tudi izven območja že zavarovanega mokrišča) je gozd s posebnim namenom z zelo poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, ki jih gozd v prostoru opravlja. Pestrostna – biotopska funkcija, hidrološka, estetska, poučna, raziskovalna, funkcija varovanja naravne in
kulturne dediščine, pri kakovostnem upravljanju seveda tudi turistično-rekreacijska, so najpomembnejše, ob hkratnem dejstvu, da gre za »nepomembno lesno njivo« v proizvodno ekonomskem smislu. V načrtu za gospodarjenje bo potrebno temeljito uskladiti javni in zasebni interes ter določiti obveznosti, omejitve in nadomestila za lastnike gozdov ter omejitve za javnost.

Odlok o gozdovih s posebnim namenom v občini Bled – Zeleni pas Bleda je v postopku sprejemanja.

Zaželena je sedanja raba zemljišč – obstoječi način trajnostnega sonaravnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi (gre za gozd s posebnim namenom z možnimi ukrepi – izrazito malo-površinsko gospodarjenje z dolgo proizvodno in pomladitveno dobo) je mogoč na osnovi predhodnega soglasja pristojne organizacije za varstvo narave. Krčenje gozda ni dovoljeno. Enako pogozditev travnika oziroma pašnika. Hkrati pa je potrebno preprečevati spontano zaraščanje teh površin. Ne sme se posegati v obrežno vegetacijo (redčiti, sekati, saditi). »Okoli pravno zavarovanega mokrišča je brez odločbe Zavoda za gozdove in pisnega mnenja občinske komisije prepovedana katerakoli dejavnost poseka (tudi sanitarnega), odstranitve drevnine, odlaganje začasnih deponij zemlje ali gnoja, izkopavanja in zasipanja terena (še posebej z odpadnim materialom). Pri negi gozda ob poteh je potrebno biti pozoren na drevesa posebnih oblik. Pomembna je nega vsebinsko in vertikalno bogatega gozdnega roba. Gozdna proizvodnja (gojenje,varstvo, posek, še zlasti spravilo) se izvaja pozimi (zmrznjena tla) oziroma v suhem, ko je tudi obiskovalcev manj.« Preprečevanje neskladnih, neusklajenih dejavnosti  primer dobre prakse:

Lastnik gozda je posekal drevje na pobočju iz lehnjaka, neposredno nad mokriščem. Z običajnim spravilom lesa s traktorjem, kjer bi vlačil debla preko lehnjaka in navzdol čez mokrišče, bi povzročil nepopravljivo škodo. S pravočasnim posredovanjem Društva za varstvo okolja Bled in s pomočjo ozaveščenih občanov smo les ročno spravili navzgor, stran od mokrišča. Nastali položaj na terenu smo uspešno razrešili. Ostalo pa je vprašanje vsaj minimalnega, simboličnega nadomestila lastniku za omejitev pri gospodarjenju (dodaten razrez lesa, več kala, zahtevnejše in dražje spravilo). Lastniku je pripadla skromna državna gozdarska subvencija. Državna in lokalna naravovarstvena nadomestila žal še niso urejena.

Ker je nahajališče gozdne združbe na prvi obsavski terasi in se različne razvojne faze gozda (mladovje, letvenjak, drogovnjak, debeljak, raznodobni gozd) razprostirajo neposredno ob poti, je najprimernejše mesto za postavitev informacijske table na ostrem desnem ovinku, kjer se dovozna
pot spusti po pobočju Brja v dolino.

Sicer pa je mesto za postavitev informacijske table s predstavitvijo še ostalih gozdnih združb, gozda v celoti in gozdnega prostora nasploh na samem vhodu v dolino. Posamezne gozdne združbe po potrebi lahko predstavimo z označevalnimi tablami neposredno ob poti.

e. Rastišče loeselove grezovke

Loeselova grezovka sodi med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Ima dva bleščeča suličasta lista. Cveti od maja do junija. Na steblu požene do deset majhnih, rumenkastih cvetov. Suho steblo z okroglimi vretenastimi plodovi se pogosto ohrani do naslednjega cvetenja.

Grezovka je tipična rastlina bazičnih nizkih barij. V Sloveniji je poznanih okoli dvajset nahajališč. Na Gorenjskem raste grezovka v Brjeh pod Bregom in pri Podhomu. Rastišče v Brjeh je eno močnejših, saj na njem običajno požene okoli dvajset rastlin. Obenem pa število rastlin kaže na izredno ogroženost grezovke, ki je enako kot lehnjakotvorni izviri prednostna vrsta, ki se varuje preko omrežja Natura 2000.

Zaenkrat rastišče še ni neposredno ogroženo zaradi zaraščanja. Enako kot za barje velja, da je treba fizično preprečiti dostop z motornimi v ozili v bližini in na rastišču. Rastišče bi lahko ogrozilo tudi povečano teptanje ruše zaradi obiskovanja in iskanja rastline. Iz tega razloga bi zelo hitro lahko
prišlo do nenamernega uničenja rastišča. Nabiranje že manjšega števila rastlin, bi lahko pomenilo lokalno izumrtje vrste. Ohraniti je treba obstoječi vodni režim na rastišču.

f. Rastišče rezike

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cyperaceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5 cm široki in do 2 m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa so ostro žagasto napiljeni. So modro zelene barve, njihova konica se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od junija do avgusta. Na do 1,5 m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode.

V Sloveniji je poznanih približno dvajset nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda, vendar gre pogosto le za nekaj kvadratnih metrov velike površine. V Brjeh je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji, kjer vrsta prerašča nekaj arov veliko površino. Rastišče se nahaja na dnu doline, v nekdanji strugi reke Save Dolinke. Gosti sestoji rezike tvorijo habitatni tip karbonatnih nizkih barij, ki ga Direktiva o habitatih uvršča med prednostne habitatne tipe Nature 2000.

Veliko grožnjo rezišču predstavljata potencialni dotok gnojil s kmetijskih površin na zgornji terasi in zaraščanje. Na rastišču bi bilo smiselno postopno in ob monitoringu vitalnosti rezike ter prisotnosti ostalih vrst uvesti tradicionalno rabo, to je košnjo rezišča za konjsko krmo. S tem bi preprečili počasno zaraščanje, morda pa bi košnja prispevala tudi k zmanjševanju številčnosti trsa, ki se je zadnja leta začel pojavljati med reziko. Na rastišču je treba ohranjati nespremenjen vodni režim. Vrsta je zaradi robustnega habitusa in mnogo številčnejše populacije sicer manj ogrožena zaradi ogledovanja rastišča kot loeselova grezovka, vendar pa prosta hoja po rastišču ni sprejemljiva.

Rastlina je zanimiva zaradi imena, povezanega z obliko listov, posebnosti rastišča, evropske ogroženosti in iz etnobotaničnih vidikov. Smiselna je predstavitev s samostojno tablo, obenem pa tudi zavarovanje rastišča, kot je opisano pri bazičnem nizkem barju.

g. Rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)

Brje je zelo raznoliko. Tu najdemo zelo vlažna, barjanska območja, travišča, grmišča, gozd, izvire, reko. Temu sledi tudi zelo pestra flora s številnimi ogroženimi ali zavarovanimi vrstami. Brje je del Botanično pomembnih območij Slovenije. Obiskovalce Brja po dosedanjih izkušnjah iz vodenih ogledov posebej pritegnejo prej naštete vrste. Moknati jeglič je spomladi s svojimi rožnatimi cvetovi med temno zelenimi šopi črnikastega sitovca izredno markanten. Sledijo mu belo rdečkasti cvetovi razmeroma številčne močvirnice. Kasneje pa so zanimiva predvsem travišča s številnimi orhidejami, močvirskim mečkom in posameznimi brstičnimi lilijami. Običajnega obiskovalca privlačijo predvsem rastline z velikimi, barvitimi cvetovi, ne glede na njihovo redkost ali ogroženost. Mesojeda navadna mastnica je vrsta, ki je posebej primerna za razlago ekstremnih življenjskih pogojev na barjih. Je precej pogostejša od loeselove grezovke, ima barvite cvetove, predvsem njen način dodatne prehrane pa v obiskovalcih zbudi pozornost.

Usmeritve za ohranjanja življenjskega prostora teh vrst so bile že podane pri bazičnih nizkih barjih in suhih traviščih. Vendar pa je večina od ogroženih vrst izredno slikovita in privlačna za nabiranje. V Sloveniji je razmeroma običajno, da se ne trga visokogorskega cvetja. Do izjemnih rastlin nižinskih predelov se tak odnos še ni vzpostavil v zadostni meri. Pri morebitnem načrtovanju povečanega obiska Brja je zato obiskovalce nujno treba obveščati, vzgajati, usmerjati in morda celo pasivno omejevati v gibanju, tako da bo dovolj predelov z ogroženimi vrstami ostalo nedotaknjeno.

Navadna mastnica je v Brjeh razmeroma številčna, vendar pa verjetno tudi ena najbolj zanimivih rastlin za obiskovalce. Prodaja mesojedih rastlin v cvetličarnah lahko spodbudi obiskovalce k izkopavanju in poskusom gojenja mastnic. Morebitna označitev rastline naj ne bo postavljena na mestu, kjer mastnice najbolj množično uspevajo in naj obiskovalce opozarja in odvrača od izkopavanja. V primeru označitve je treba spremljati številčnost rastline in po potrebi odstraniti oznake.

h. Nekdanja struga reke Save Dolinke

Rečna dolina v Brjeh je dovolj široka, da reki omogoča kar nekaj naravne dinamike. Franciscejski kataster tako kaže, da je bil v Brjeh nekoč rečni otok. Nekdanja rečna struga je še danes dobro vidna. Na mestu, kjer pot doseže spodnjo teraso, se začne depresija koritaste oblike, ki se vleče naprej do zadnjih lehnjakotvornih izvirov. Oblika terena še pripomore k nastanku močvirnih barjanskih površin. Zaradi zajezitve HE Moste, ki je ustavila dotok proda, Sava Dolinka danes predvsem poglablja svojo strugo. To vodi v nastanek razmeroma nestabilne desne brežine, ki pa se vendarle ne posipa v tolikšni meri, da bi bilo Brje zaradi tega ogroženo. V veliki meri je preraščena z reziko, upoštevati je potrebno varstvene usmeritve za rezišče.

Nekdanja struga reke Save Dolinke je iz obstoječe poti vse slabše opazna, ker se je med njo in potjo močno razraslo grmovje. Na primernem mestu bi ga bilo smiselno odstraniti in izboljšati pogled na nekdanjo strugo in na rezišče.

Usmeritve za upravljanje in urejanje

Tradicionalna kmetijska raba Brja je skoraj povsem opuščena, travišča in mokrišča se postopno zaraščajo. Lastniki so o režimu zavarovanega območja slabo obveščeni, kontakti med njimi in naravovarstveno službo niso vzpostavljeni. Zaradi odmaknjenosti od naselij je Brje privlačno zbirališče in taborišče različnih skupin, kar povzroča precejšnjo škodo na občutljivih habitatih. Pot je dovolj dobra, da omogoča dostop z vozili, občasna vožnja izven poti pa povzroča zelo veliko škodo na mokriščnih habitatih. Sistematično spremljanje stanja narave v Brjeh še ni vzpostavljeno. V Brjeh bi bilo treba v prvi vrsti vzpostaviti ustrezno upravljanje, za tem ozaveščanje javnosti o naravnih kvalitetah in vedenju v naravi, nazadnje pa tudi ustrezno urejanje in s tem odpiranje prostora za javnost. Upravljanje Brja je predvsem časovno zelo zahtevna naloga. Treba bi bilo vzpostaviti ustrezne kontakte z lastniki in izvajati košnjo oziroma odstranjevanje grmovja. Spremljanje kvalitete vode zahteva določene laboratorijske teste. Upravljanje z območjem bi bilo treba ustrezno predstaviti javnosti, ki jo je treba izobraževati (le tako bo Brje lahko cenila) in spodbujati k varovanju območja. Smiselnost širšega urejanja Brja je trenutno vprašljiva. Obstoječe table so bile že zelo kmalu po postavitvi polomljene in seveda obnovljene. Društvo za varstvo okolja Bled je že večkrat odstranilo smeti iz Brja, kar pomembno prispeva k zmanjševanju smetenja in bolj pozitivnemu odnosu obiskovalcev do narave.

Dušica Kunaver: BISERI SLOVENSKE LJUDSKE DEDIŠČINE

Dušica Kunaver, zbiralka ljudskega izročila

Na predavanju BISERI SLOVENSKE LJUDSKE DEDIŠČINE nam je predstavila  v letnem in življenjskem krogu, slovensko preteklost v ljudski pripovedi  – velikane, vile, povodnega moža, zlatoroga in druga starodavna skrivnostna bitja,  pripovedi, s katerimi se je ljudstvo odzivalo na zgodovinska dogajanja v naši deželi ter o najpomembnejših elementih slovenskega ljudskega izročila: čaru kruha, čaru vode, čaru kamna in čaru lesa.

Na predavanju smo tudi prepevali.

Predavanje je bilo četrtek, 21.oktobra 2010 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.

Posnetek predavanja: BISERI SLOVENSKE LJUDSKE  DEDIŠČINE

Posnetek predavanja: Dušica Kunaver
 
 

Stališče liste za ljudi in prostor o sanaciji HE Moste17. 10. 2010

Odgovor in stališče do izjav ob otvoritvi prenovljene HE Moste oktobra 2010

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Ali se obetajo ponovni pritiski in skušnjave po uničenju Brja in Doline Save Dolinke?

V zvezi s poročanjem medijev o prenovi HE Moste in načrtih za širitev le-te, vam podajamo naše stališče.

V listi za ljudi in prostor pozdravljamo odločitev Savskih elektrarn za sanacijo dela strupenih usedlin ob jezu HE Moste. Čeprav bi načrtovana sanacija zajela zgolj majhen delež usedlin (0,4% ocenjene skupne količine s strani Savskih elektrarn), gre po našem mnenju za prvi korak pri reševanju tega okoljskega problema z dolgo zgodovino.

Seveda pa predstavljeni način reševanja z oblikovanjem toksičnih jezerc na rečnem bregu, skozi katere naj bi se pretakala voda in čistila, zahteva resno strokovno presojo s strani neodvisnih strokovnjakov. Predvsem je potrebno preprečiti možnost kontaminiranja podtalnice s fenoli in težkimi kovinami ter izpiranje preostalih usedlin ob ponovnem odprtju talnega izliva.

Hkrati s predstavitvijo obnove strojnice in predvidene sanacije dela usedlin so Savske elektrarne ponovno napovedale širitev in doinštalacijo HE Moste z izgradnjo izravnalnega bazena na zaščitenem območju Brja in Piškovce. Občani občine Bled smo se na referendumu jasno izrekli za ohranitev varovanja zaščitenega območja, prav tako pa je evropska komisija zaradi njegovega okoljskega pomena izrecno zahtevala vključitev tega območja v Naturo 2000. Vključitev v Naturo 2000 bo omogočila črpanje evropskih sredstev iz programa Life za varovanje območja in ureditev učnih poti, opazovalnic za ptice ter ostale potrebne infrastrukture za sonaravni turizem.

Odbor za rešitev Save Dolinke je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravil alternativni projekt doinštalacije HE Moste, ki dokazuje, da je mogoče zadovoljevanje energetskih potreb na okoljsko sprejemljiv način in da uničenje Doline Save Dolinke ni potrebno. Kot kaže, pa so se kljub temu zopet okrepile aktivnosti za realizacijo zastarelega projekta z nekaj kozmetičnimi popravki. Sodeč po dogajanjih v preteklih mandatih lahko računamo z novimi pritiski in skušnjavami, zato od vseh kandidatov za župana Občine Bled še pred nedeljskimi volitvami pričakujemo jasno opredelitev glede spoštovanja referendumske volje občanov.

mag. Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Pismo evropskemu komisarju Janezu Potočniku z dne 21.5.2010

Društvo za varstvo okolja Bled

Prešernova 8

4260 Bled

 

European Commission
European Commissioner for the Environment

dr. Janez Potočnik

Rue de la Loi 200
B-1049 Brussels, Belgium

Datum: 21.5.2010

 

Spoštovani gospod evropski komisar dr. Janez Potočnik!

 

            Ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti vas prosimo za podporo našim prizadevanjem, da bi leto obeležili s konkretnimi dejanji za ohranjanje narave in da spodbudite republiko Slovenijo, da v tem letu dopolni omrežje območij Natura 2000 v skladu z zahtevami Evropske Komisije.

            Društvo za varstvo okolja Bled smo ustanovili leta 1997, štejemo 36 aktivnih in več kot 550 podpornih članov. Prizadevamo si za vsestransko ohranjanje narave in okolja v občini Bled. Naši največji dosežki so organiziranje prireditev za otroke z vsebino povezano z varovanjem narave, spletna stran ZAvest in izdajanje časopisa ZAvest, redna organizacija izobraževalnih predavanj za odrasle, organizacija aktivnosti za varovanje narave, vključitev 2 članov v občinski svet in s tem soodločanje na lokalni ravni,  predvsem ohranitev izjemne doline Save Dolinke pri Bledu oziroma Brja pred potopitvijo za izravnalni bazen hidroelektrarne Moste. Naša prizadevanja so podprli tudi prebivalci občine Bled na lokalnem referendumu leta 2004, ko so se lokalno na Bledu z 79% in na celotnem občinskem območju s 62% glasov zavzeli za ohranitev doline.

            Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili z akcijami, ki se bodo odražale tudi v naravi. Izvedli bomo odstranjevanje tujerodne rastline japonski dresnik z obal blejskega jezera. Načrtujemo veliko dejavnosti z namenom izobraževanja in osveščanja za otroke in odrasle. Naš največji letošnji prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti pa bo zbiranje denarja in odkup mokrotnega travišča v Brju ter ponovna naravi prijazna košnja na tej parceli.

            Brje je izjemen, ohranjen del narave. Iz pobočja doline izvirajo zelo slikoviti lehnjakotvorni izviri. V mokriščih na dnu doline uspevajo ogrožene in redke vrste rastlin, med njimi orhideja Loeselova grezovka in rezika, ki sta ogroženi v evropskem merilu. Brje je bilo izrezano iz prvotnega predloga območij Natura 2000. Evropska Komisija je določila, da ga je treba v Naturo 2000 ponovno vključiti. Območje Brja je zavarovano kot naravni spomenik.

            Prosimo vas, da Republiko Slovenijo spodbudite k dopolnitvi omrežja Natura 2000. Mednarodno leto biotske raznovrstnosti je za to lahko še dodaten razlog. S tem bi nam olajšali tudi vzdrževanje mokrotnih travišč, ki se zaraščajo. Dokler območje Brja ni uvrščeno v Naturo 2000, ne moremo kandidirati za projekte LIFE namenjene ohranjanju najvrednejših delov narave, kar močno otežuje naša naravovarstvena prizadevanja.

 

S spoštovanjem

 

Miro Kapus

predsednik društva

 

odgovor komisarja Janeza Potočnika z dne 29.07.2010

Pismo ministru Karlu Erjavcu po srečanju z gorenjskimi župani 12.2.2009

Odbor za rešitev Save Dolinke

Društvo za varstvo okolja Bled

Lista za ljudi in prostor

V Ljubljani, 12. 2. 2009

Ministrstvo za okolje in prostor

Gospod Karl Erjavec, minister

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

 

Spoštovani minister Karel Erjavec,

 

presenečeni in začudeni smo iz medijev izvedeli, kaj ste na srečanju gorenjskih županov izjavili v zvezi s projektom sanacije in doinstalacije HE Moste. Že samo izjava, da je projekt, ki potopi in uniči naravni spomenik, zavarovano območje in celo dolino Save Dolinke  med Bledom in Vrbo, okoljsko prijazen, kaže, da ste milo rečeno dobili informacije samo iz ene strani.

Projekt, ki bi izvzel samo del zavarovanega območja v Berjeh, potopil pa celotno dolino, je v nasprotju z:

  • Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (1998),
  • Referendumom za ohranitev zavarovanega obmo čja (oktober 2004)
  • zahtevami evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000 (2006)
  • predlaganimi  spremembani in dopolnitvami Uredbe o naturi, ki jih je pripravil Zavod RS za varstvo narave leta 2007

 

Ker je skrajno čudno, da se minister za okolje in prostor, ki ima okolje v svojem nazivu na prvem mestu, tako nekritično odzove na projekt, ki uničujoče poseže v okolje,  krši pravni režim, referendumsko voljo in evropske zahteve, je nujno, da dobite celovitejši  pregled problematike. Zato vas pozivamo, da se čimprej sestanemo, da vam lahko natančno predstavimo tudi drugo stran problema. Vabimo vas, da pridete na Bled, kjer se lahko sami prepričate o celovitih vrednotah tega okolja med Vrbo in Bledom, če je za vas lažje, pa seveda mi lahko  pridemo na ministrstvo.

Odgovor nam prosim pošljite na naslov:

Odbor za rešitev Save Dolinke, Mlinska cesta 3, 4260 Bled

Kontaktna oseba: Janko Rožič, telefon 040 843436

 

Obrazložitev:

Pred natančno desetimi leti smo strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke s široko podporo javnosti prvič  pokazali in dokazali, da je projekt, ki maksimira predvsem energetske učinke, saj več kot trikrat poveča kapaciteto obstoječe elektrarne, povsem pa zanemari izjemno naravo in okolje, v času uveljavljanja trajnostnega razvoja že v samem konceptu zastarel. Tudi občinski svetniki Občine Bled so v prvem krogu leta 2000 na podlagi strokovnih izhodišč in javnega mnenja sprejeli sklep, da se o takšnem izravnalnem bazenu ne bodo pogovarjali. Ko so leta 2004, takoj po “neutemeljenem” izbrisu zavarovanega območja Brje iz seznama območij Natura 2000 tik pred oddajo seznama v Bruselj, nosilci projekta “prepričali” skupino svetnikov in  poiskusili spremeniti odlok o zavarovanju, smo morali zaščiteno območje še enkrat  zaščititi celo z najširšim orodjem demokracije, referendumom.  Že leta 2006 je Evropska komisija na usklajevalnih sestankih od ministrstva zahtevala, da se seznam Natura 2000 dopolni. Leta 2007 je v skladu s temi zaključki Zavod RS za varstvo narave pripravil strokovni predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o Naturi 2000, v katerem je  območje Berja upoštevano. Ker smo želeli dokazati, da je problem rešljiv, smo skupaj s projektanti, ki znajo upoštevati načela trajnostnega razvoja, pripravili nov predlog sanacije in doinstalacije, ki spoštuje pravna določila in referendumsko voljo, ohrani dolini Piškovice in Brja, ter omogoči elektrarni preživetje. Na tiskovni konferenci 3.7.2006 v veliki dvorani na MOP smo idejno zasnovo te variante tudi javno predstavili. V letu 2007 in 2008 smo pod pokroviteljstvom MOP sodelovali na usklajevalnih sestankih s Savskimi elektrarnami. Vztrajali smo na stališču, ki ga zagovarjamo še danes, da gre v strokovno presojo lahko samo varianta, ki že v izhodišču ne krši veljavne zakonodaje in referendumske volje.  Nobena strokovna komisija  v demokraciji ne more ovreči strokovno pripravljene, politično sprejete in z referendumom potrjene odločitve o zavarovanju. Predlagali smo, da se strokovno preveri varianta, ki zadošča pravno veljavnim kriterijem. Na zadnjem sestanku so predstavniki Savskih elektrarn povedali, da se o tem ne morejo odločati sami, ter da nas bodo o tem obvestili preko ministrstva.  Od tedaj, čeprav je minilo že več kot pol leta, na odgovor še vedno čakamo. Zanima nas tudi, kako poteka uresničevanje zahtev evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000.

V upanju da se kmalu srečamo vas lepo pozdravljamo

 

Odbor za rešitev Save Dolinke       Društvo za okolje in prostor Bled         Lista za ljudi in prostor

Janko Rožič, predsednik                za Miha Žvan                                  mag. Slavko Ažman,
                                                                                                                      podžupan občine Bled

 

PS. :

Ob Vaši izjavi o civilnih iniciativah in zasebnih interesih, pa naj tokrat rečemo samo, da so vsi naši napori, kljub hudim pritiskom in velikemu odrekanju  posvečeni izključno obrambi javnega interesa. Da bi dokazali da je problem rešljiv, smo šli tako daleč, da smo pripravili  drugačno varianto projekta in to zastonj, medtem ko so bila na drugi strani porabljena ogromna sredstva davkoplačevalcev, ne samo za projekte, ki uničujejo okolje, kršijo zakonodajo in evropske standarde, temveč za drage PR agencije in njihove  obsežne akcije “prepričevanja” svetnikov in ljudi.

Odgovor na članek Antona Koselja v Delo FT in GGlas-priloga Gorenjska

Nekateri se ne morejo sprijazniti, da akumulacije v Brjeh in Brejah ne bo

 

Ko smo brali članek o HE Moste (bolj sodi v kategorijo bloga) v prejšnji številki priloge Moja Gorenjska, prej pa v Našem stiku in potem v Delovi prilogi FT, smo se odločili odgovoriti na nekaj nesmiselnih, zavajajočih in žaljivih trditev gospoda Antona Koselja iz Vrbe. Ravno zaradi stila in žaljivosti pisanja se nam odgovor najprej ni zdel smiseln, saj bi od direktorja uspešne družbe pričakovali malce več spoštljivosti, zrelosti in etične drže.  Potem smo ugotovili, da živita dva Antona Koselja, eden je iz Žirovnice in je direktor Hidroelektrarne Moste, in drugi iz Vrbe. Predvidevamo, da se pod člankom v septembrski prilogi in v drugih sorodnih podpisuje Anton Koselj iz Vrbe.

Razlago besedne zveze „ekološko čisto okolje“ bomo prepustili strokovnjakom, zaenkrat pa so vsi vprašani le v smehu zmajevali z glavo. Oglejmo si druge resne dileme. Ministrstvo je junija letos res odstopilo od pogajanj med Savskimi elektrarnami in Odborom za rešitev Save Dolinke (v nadaljevanju Odbor) z izgovorom, da se  Odbor ne drži dogovora o primerjavi projekta  HE Moste, ki ga  predstavljajo že od začetka, in alternativnim in inovativnim našim projektom celostne prenove HE Moste, ki ohrani dolino Brje v celoti in predvideva bistveno manjše, lahko celo prekrito kompenzacijsko jezero na savski terasi v bližini Blejskega mostu proti Lescam (koruzno polje).  Po želji ministrstva in HE Moste bi na ta način o usodi Brja odločala peščica presojevalcev brez upoštevanja referendumske volje Blejcev leta 2004, ki so se s skoraj 63% (na ožjem območju Bleda pa s skoraj 80 %) izrekli za ohranitev zaščitenih območij Brja in Piškovice.

Referendumsko vprašanje se je glasilo:»Ali ste za to, da se zavrne Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?«

Torej referendum ni bil proti elektrarni, kot trdi gospod Koselj, temveč je le ohranil zaščito bogate naravne dediščine in izjemne naravne čistilne naprave v dolini v neposredni bližini Bleda. Naj obudimo spomine in povemo, da je junija 2004 skupina 12 svetnikov občine Bled izglasovala sklep, da se iz omenjenega odloka izvzame obe območji in s tem omogoči izgradnjo kompenzacijskega bazena, ki bi potopil obe mokrišči. V Odboru že od leta 1998, ko je bil prvi poizkus HE Moste poplaviti dolino, zagovarjamo obnovo in ohranitev HE Moste brez kompenzacijskega bazena v Brjeh. Zaradi na referendumu izglasovanega nasprotovanja potopitvi doline je občina Bled izgubila celo pravico uporabe odlagališča Podmežakla (k čimer so prispevali tudi predstavniki občine Žirovnica), a dobra posledica tega je bil pospešeno zgrajen center za ločevanje odpadkov na Bledu in odvoz smeti v Ljutomer.  Od takrat je v naši občini bistveno manj divjih odlagališč, odpadki pa se zbirajo ločeno, kar je velika pridobitev.

To, da Odbor nima niti enega strokovnega argumenta za nasprotovanje uničenju naravnega spomenika, je druga zavajajoča trditev g. Koselja. Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Uradni list RS 01503-10/98) NIsprejel Odbor, sprejel ga je občinski svet na eni izmed svojih sej na podlagah strokovnjakov Zavoda za varstvo narave iz Kranja. To, da hočemo ohraniti naravni spomenik, se nam NE zdi nagajanje, bolj podobno nagajanju je, če nekdo išče vse mogoče in nemogoče razloge za ukinitev varovanja zaradi  povečanja vrednosti neke gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo. Ob tem pa v medijih žali in blati vse, ki se z njim ne strinjajo, vse skupaj pa je okrašeno z veliko mero podcenjevanja in cinizma. Za to najema propagandne agencije in manipulira z mediji. Moralno pač močno zavržno početje. Sprašujemo se, kdo torej dela škodo državi Sloveniji: tisti, ki spoštuje njene odloke ali tisti, ki išče načine in razloge za njihovo ukinitev? Tisti, ki je za zagotovitev spoštovanja odlokov in zakonov prisiljen zahtevati referendum ali tisti, ki bi želel  sprejeti zakon, da se referendumska volja ljudi razveljavi?

Tretja navedba omenja turizem.  Ali bodo Brje turistično urejene (karkoli že to pomeni) ali ne, bo prvi presojal Zavod za naravo RS. Na podlagi njegovih smernic bi morala za ureditev poskrbeti najprej Občina Bled. Ker pa občini kronično primanjkuje denarja, bomo verjetno morali za ureditev in ohranitev poskrbeti odgovorni posamezniki, združeni v Društvo za varstvo okolja Bled. Zato smo  pripravili odkup zemljišča v Brju, tudi zato, da bi lažje, z lastnim vložkom, kandidirali na projektih in razpisih. Ohraniti sonaravno krajino zahteva določena sredstva, potrebno je skrbeti za košnjo, ukrepe proti zaraščanju. Gre za iskanje ekonomskih učinkov višjega okoljskega standarda  in sprejemljive rabe prostora. Pestrost nasploh ne more biti le nadležno breme, temveč velik izziv in priložnost za lokalno skupnost in državo. K turistični rabi Brja in Brej (nasprotni breg) bi se lahko vključila tudi Občina Žirovnica. Občini bi v sodelovanju lahko uredili učno pot in skupaj zgradili  brv namesto jezuter s tem vzpostavili možnost turistične povezave med seboj. 

Zato na tem mestu pozivamo Občino Žirovnica, da tudi sama poskrbi za zavarovanje doline na svoji strani. Nudimo ji lahko vso pomoč.  Lehnjakotvorni izviri, s katerimi je dolina Brje  bogata,  so eden od prednostnih habitatov v EU, ki bi jih morala varovati NATURA 2000, vendar pa zaradi političnih razlogov leta 2004 do tega (še) ni prišlo. Opozarjamo tudi, da mopedisti, ki se vozijo po Brejah, kršijo uredbo o prepovedi vožnje po naravnem okolju in bodo, tudi s pomočjo odgovornih posameznikov, za svoje početje primerno kaznovani.

Neprijetno nam je gospoda Koselja in bralce spominjati na tragedijo na Blanci, zato o turizmu na akumulacijah in ob njih sploh ne bomo razpravljali. Za nas je bila zajezitev od nekdaj le gospodarski objekt in lahko je namenjen le temu. Verjamemo, da je kvalitetna turistična ponudba  možna le v naravnem okolju.

Ali je neprimerno, če legalno ustanovljeno društvo kupuje zemljišče? Nasprotovanje nakupu je tudi nasprotovanje opravljanju dejavnosti društva.  Društvo za varstvo okolja kupuje zemljišče, ki se nahaja v zaščitenem območju v občini Bled. V nobenem od veljavnih prostorskih aktov občine na tem zemljišču ni omenjena kaka druga raba, niti niso predvidene druge dejavnosti, npr. elektrarne, ceste… Uporaba tega zemljišča bo omogočala osnovno dejavnost društva, to je varstvoin skrb za sonaravni trajnostni razvoj tega območja in naravnega okolja.. Koliko nepremičnin imajo druga slovenska društva in ali do sedaj to ni bil problem? Zakaj gospoda Koselja ne moti npr. lastninaTurističnega društva Lesce, kjer naj bi  na delu njihovih zemljišč zraslo hotelsko-apartmajsko naselje v vrednosti najmanj 250 milijonov evrov? Zaradi nakupa zemljišča v Brjeh smo spremenili tudi statut društva in z dodatnim členom omejili prodajo le tega. Zemljišče se ne bo moglo pod nobenim pogojem odtujiti.  Nakup bomo izvedli  s pomočjo odgovornih posameznikov, ki znajo ceniti naravo.  Več o podrobnosti nakupa lahko izveste na naši spletni strani www.zavest.net.

Kolikor vemo in spremljamo dogodke okoli obnove HE Moste, ni bila v nobeni projektni dokumentaciji, javni razgrnitvi, propagandnem gradivu in celo na predstavitvah HE Moste skupaj z agencijo Informa Echo, omenjena sanacija oz.čiščenje  zamuljene moščanske akumulacije, ki je eden najhujših ekoloških problemov Slovenije in ogroža zdravje ljudi v okolici in življenje v reki.Na vprašanje o tem na eni od predstavitev na Bledu leta 2004 je bilo s strani Savskih elektrarn rečeno, da bi sanacija stala še nadaljnjih 70 milijonov evrov in da ni predvidena. Iskreno si želimo, da bi ta problem skupnost čim prej rešila in želimo tudi glede tega z veseljem predstaviti svoje rešitve in ideje.  Nerazumljivo nam je, da se v akumulaciji še vedno nabira sporni material  in celo država kot solastnica onesnaževalca ne zagotovi izpolnjevanja zahtev IPPC (Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja)?

Prešernov duh nas navdihuje pri varovanju našega neizmernega naravnega bogastva Dežele in nas brani pred podleganjem videnju razvoja le skozi pridobivanje novcev,  zato ga bomo brali še naprej.  Zaključimo z enim njegovih verzov:

Le čevlje sodi naj kopitar

 

 

Miha Žvan

Društvo za varstvo okolja Bled

Pismo Antona Koselja Delo FT in odzivi, Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši

 

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

 

Hidroelektrarna Moste na Savi Dolinki obratuje že od leta 1952, zato je potrebna obnove in posodobitve. To je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji in je namenjena proizvodnji električne energije z akumulacijskim bazenom, ki zadošča za tedensko izravnavo pretokov. Strojnica elektrarne leži na drsečih tleh in bodo vsi posegi za njeno zavarovanje dragi in tudi ne trajni. Na podlagi strokovne študije je bil izoblikovan predlog obnove in dograditve, ki predvideva gradnjo nove HE Moste II in gradnjo kompenzacijskega bazena z elektrarno HE Moste III.

Moč zdajšnje HEM je 16,5 MW, letna proizvodnja pa 59 GWh. Po obnovi bo HEM II imela moč 42 MW z letno proizvodnjo 69,2 GWh, HE Moste III pa moč 4,8 MW z letno proizvodnjo 28,9 GWh. Skupna moč se bo po obnovi tako povečala od 16,5 MW, na 46,8 MW, proizvodnja pa z 59 GWh na 98,1 GWh.

HEM je od začetka obratovanja do danes pridobila 3053 GWh električne energije. Če bi namesto nje proizvedli električno energijo v termoelektrarnah na premog, bi za to porabili 3.422.413 ton premoga in pri tem proizvedli še 3.490.861 ton CO2, 157 431 ton SO2 in 8556 ton NOx.

Z rekonstrukcijo se bo letna proizvodnja v HEM povečala za 39,1 GWh. To pa je toliko, kolikor električne energije na leto porabi občine Bled. Nadomestna proizvodnja električne energije v termoelektrarnah bi za to energijo na leto zahtevala porabo 43.831 ton premoga, ki bi kot produkt zgorevanja spustila v zrak še 44.708 ton CO2, 2016 ton SO2 in 110 ton NOx.

Če ne bi bilo Odbora za varstvo Save Dolinke, ki hoče preprečiti rekonstrukcijo in doinstalacijo HEM, bi bila njena rekonstrukcija končana že pred desetimi leti. Ker se to ni zgodilo, je bilo treba v termoelektrarnah na drugih slovenskih lokacijah proizvesti nadomestnih 391 GWh električne energije in pri tem spustiti v zrak 447.080 ton CO2, 20.160 ton SO2, in 1100 ton NOx. Poleg tega smo izgubili dobrih 30 milijonov evrov prihodka.

Kako bi se odzvali Blejci, če bi jim namesto revitalizacije HEM postavili sredi Bleda tako termoelektrarno na premog, ki bi pokrivala njihove elektroenergetske potrebe? Zaradi Odbora za varstvo Save Dolinke nam je v zadnjih desetih letih stekel ta denar po Savi navzdol in pri tem povzročal še velikansko ekološko škodo, ki se še povečuje. S tem denarjem bi lahko v veliki meri odstranili strupene usedline za pregrado HEM, rekonstruirali HEM in ustrezno uredili okolico tako, da bi bila turistično zanimiva.

Naj ob tem spomnim na primer HE Golica na reki Bistrici v Avstriji, pri kateri pripada Sloveniji 20-odstotni delež izrabe vodnega potenciala. Nivo bazena te elektrarne niha od enega do 22 metrov. Ob tej reki pred gradnjo bazena skoraj ni bilo turistične dejavnosti, zdaj pa je zelo močna.

Turisti se po nekaterih podatkih na Bledu zadržujejo povprečno tri dni. Odbor bi lahko veliko pripomogel k povečanju tega povprečja in izboljšanju ekologije, če bi imel le malo volje, da se aktivno usmeri v to dejavnost. Obisk gradu, sprehod okoli jezera, obisk otoka in še nekaj manj pomembnih objektov in prireditev je premajhna turistična ponudba za daljše bivanje na Bledu. Toda pot okrog jezera je od Zake proti Mlinemu zanemarjena in na nekaterih odsekih za pešce celo nevarna. Promet skozi Bled po Ljubljanski cesti postaja norišnica. Projekt obvoznice miruje in nič ne kaže, da se bo kaj premaknilo. Turistom ponujajo slabe možnosti, da bi spoznali tudi bližnjo in daljno okolico. Zelo zanimiva bi bila za turiste pohodna pot od slapa Šum do Save Dolinke, od tam pa proti Piškovci in naprej čez pregrado HEM III na Bled, ali pa čez pregrado HEM na Pot kulturne dediščine v Žirovnici.

Veliko idej za povečano turistično ponudbo Bleda, pa tudi Žirovnice, bi bilo mogoče uresničiti prav v sklopu projekta gradnje HE Moste III tako, kakor se to izvaja pri gradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi od Vrhovega do Mokric. In tako je tudi prav. Opomniti je treba tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor, da podpreta energetske in turistične aktivnosti tudi na Zgornji Savi in ne samo na Spodnji.

Odbor za varstvo Save Dolinke javnosti prikazuje lepote vse okolice Savske doline in prepričuje ljudi, da bodo z gradnjo HEM III te lepote uničene in da bo povzročena velikanska ekološka škoda. Strokovne službe Hidrometeorološkega zavoda Slovenije pa so že zdavnaj povedale, da zaradi nastanka novega 38 hektarov velikega dodatnega jezera (površina Blejskega jezera meri 144 hektarov) ne bo nikakršnih dodatnih podnebnih sprememb. Ni nevarnosti, da bi bilo zaradi novega, majhnega bazena, več megle. V zvezi z opozorili o nevarnosti zbranih fenolnih usedlin za pregrado HEM, čeprav te usedline nimajo nikakršne zveze z novo HEM III, velja poudariti, da je v sklopu projekta predvidena tudi sanacija teh usedlin. Prav ekologija nas bo prisilila, da bomo HEM III v bližnji prihodnosti morali zgraditi.

Ministrstvo za gospodarstvo je sredi letošnjega leta prekinilo pogajanja z Odborom za varstvo Save Dolinke, ki poskuša narediti vse, da se ne bi gradilo. Odbor je tako začel zbirati denar za odkup parcel na območju, kjer je predvidena lokacija HEM III. Pričakujejo, da bodo kot lastniki in posestniki parcel lahko preprečili izdajo gradbenega dovoljenja in samo gradnjo.

Naj spomnimo, da kar nekaj let ni bilo mogoče določiti trase za avtocesto mimo Radovljice. Potem ko so posamezniki pokupili zemljo na eni od tras, je bila mogoča trasa samo po teh zemljiščih, čeprav je javnost tej trasi nasprotovala. Odkupljenih in dobro plačanih zemljišč je bilo skoraj trikrat toliko, kot jih potrebnih za avtocesto.

Nerazumljivo je, zakaj ob tako pomembnem projektu za elektroenergetski sistem molči ministrstvo za gospodarstvo. Se ukvarjajo samo s Spodnjo Savo in za Zgornjo nočejo slišati? Minister bi moral vedeti, da je žlahtnost električne energije iz HEM zaradi njene možnosti shranjevanja električne energije v akumulacijskem bazenu veliko večja od vseh drugih hidroelektrarn.

Projekt rekonstrukcije in povečanje HEM je z energetskega, ekološkega, obratovalnega in gospodarskega vidika za Slovenijo tako pomemben, da bi ministrstvi za okolje in prostor in za gospodarstvo morali predlagati, parlament pa sprejeti zakon, s katerim se referendum na Bledu iz leta 2004 razveljavi, Savskim elektrarnam Ljubljana pa izda soglasje za začetek gradnje skladno z veljavno zakonodajo o gradnji investicijskih objektov. K izdelavi investicijskega programa naj investitor povabi tudi občino Bled in mejni občini Žirovnica in Jesenice, ki bodo povedale, kaj naj se pri gradnji upošteva in kako naj bo po končani gradnji urejena okolica.

 

Anton Koselj

 

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

Delo, 8. septembra

Elektroenergetski potop savske doline med Bledom in Vrbo – ta zamišljeni krut poseg v Prešernovo »rajsko deželo« – še vedno vzbuja apetite snovalcev in njihovih podpornikov, ki jih je, zaverovanih predvsem v materialno korist, ponovno obudil pred pozabo avtor prispevka v ponedeljkovi Delovi prilogi FT.

Tudi jaz ponovno ugovarjam tej nameri kot Blejec in domoljubni Slovenec, pa tudi kot človek, ki se po izobrazbi vsaj nekoliko spoznam na pravila pametnega celostnega načrtovanja in izrabe prostora.

Zakaj avtor članka že v naslovu napenja mišice, češ, kdo bo močnejši? Ali bo na koncu koncev močnejši z denarjem obilno podprt energetsko-podjetniški materialni interes (kar bi očitno želel avtor članka), namesto da bi zmagal občutek za ohranjaje naravnih in kulturnih dobrin? Trdno sem prepričan, da v tem primeru mora in tudi bo zmagala tako opevana in svetovno znana narava tega območja! Tu seveda ne gre samo za mednarodno obveznost varovanja redkih in ogroženih rastlin na enem delčku te doline, ki se mu reče »Brje«, temveč za obveznosti, ki izhajajo iz posedovanja širše, »rajske pokrajine pod Triglavom«, ki jo je podedoval tukajšnji narod!

O nesrečni avstrijski HE Golici na meji s Slovenijo, ki ji avtor v zagovor svojih prepričanj poje dvomljivo turistično slavo, je bilo pred leti sporočeno (o čemer pa avtor ne piše), da predstavlja nevarnost za dolvodno (naše!) prebivalstvo (skupaj s turisti) in imovino. Za ublažitev teh nevarnosti so po teh sporočilih naknadno vzpostavili sistem obveščanja vseh ogroženih prebivalcev s sirenami(!) za primer, če bi jez popustil! Pisali so, da so sirene zatulile že večkrat, po pomoti ali za vajo, ko k sreči katastrofalnega rušilnega vala (še) ni bilo! Če dopolnimo avtorja, bi bilo tako »ozvočenje«, poleg vseh drugih nevšečnosti, lahko vzorec tudi za turistično »obogatitev« Bleda in seveda predvsem njegovega zaledja z znamenitim turističnim Šobcem in poseljenim Lancovem pri Radovljici!

Avtor očitno meni, da mala kaplja v morje energetskih potreb Slovenije, ki jo predstavlja načrtovana »doinstalacija« HE Moste, odtehta pomen ohranjenega in nenadomestljivega krajinskega bisera Slovenije. Po njegovem predlogu naj bi parlament omogočil ta poseg v našo reprezentančno naravo in zdrav razum ter razveljavil referendumsko voljo občanov pred štirimi leti, ki k sreči najbolj preprečuje gradnjo akumulacijske HE na pragu Bleda!

Zavedni Blejci in drugi razumniki tega ne bomo nikoli dovolili! ∙

Marjan Debelak, Ljubljana

 

Pa me je le premagala »volovska trma« (Delo, 11.2.2007). Zakaj? Skoraj po vsaki vremenski ujmi gledam zaskrbljene narodne voditelje, ki se trudijo prizadetim blažiti posledice. Za različna zavarovanja odpirajo možnosti, zmanjkuje pa sape pri spopadu z vzroki za vremenske spremembe. Prekislo jabolko?! Sedaj, na volilnih soočanjih, je primeren čas, da se vodje strank opredelijo do nekaterih programov, ki jih že desetletja meljemo, zgodi se pa bore malo. Gre za obnovljive in ogljikovodikovim gorivom alternativne energetske vire. Globalnega učinka sicer naši projekti nimajo, veže nas pa Kiotski protokol. Lahko da bomo kmalu, kakor za sodne zaostanke, zaradi obotavljivosti plačevali zamudnino.

Varčevanje z energijo je gotovo prava pot, tudi nekaj se že dogaja. Vendar ne zadošča in dolgo traja. Zaenkrat poraba energije raste! Potrebujemo nove vire. Naši priznani energetiki so že predložili energetski program. O njem se predvsem z naravovarstveniki krešejo mnenja, a enkrat se je treba odločiti. Zato, ker imamo čisto Slovenijo vsi radi. Vprašajmo vodje, katera stranka ima v programu:

1. Nadaljevanje pripravljalnih del in pričetek gradnje novega bloka NE Krško? Po svetu naročila za nove elektrarne rastejo, daljšajo se dobavni roki. Obstoječa nuklearka v Krškem ni več mlada, njeno zaprtje brez rezerve bi bilo usodno.

2. Rekonstrukcijo HE Moste. Odličen projekt, ki zagotavlja varno obratovanje, poveča moč za 2,8-krat, s sedanjih 16,5 MW na 46,8 MW, in zaustavi, zaradi pogostega nihanja pretoka, erozijo savske brežine. Urejena okolica dveh zajezitev bi povečala turistično ponudbo Žirovnice in Bleda. Pa ne gre! Odbor za varstvo Save Dolinke je v strahu pred ekološko škodo izsilil na Bledu referendum, ki je preprečil gradnjo. Poglejte čez Karavanke! Vsa Drava je zajezena in vsa Mura. Pa jim turizem cvete, po širnem svetu je znan.

V Delu FT Anton Koselj v članku pod gornjim naslovom piše, da odbor zbira denar za nakup zemlje, ker bi kot lastnik lažje oporekal gradnji. Podoben primer je bil s traso avtoceste mimo Radovljice, ki je s poglobitvijo in protihrupnimi brežinami zarezala nepopravljivo »rakasto grbino« v najlepši del Zgornje Gorenjske. Nerazumljivo, neodpustljive špekulacije! Vodje strank, kaj pravite na to?

3. Elektrarne na reki Muri. Verjetno je ni v Sloveniji reke, o kateri je izdelanih toliko študij in opravljenih toliko razprav. Avstrijci so na njej vsak meter padca izkoristili. Samo od Gradca do Šentilja, kjer so prirodne razmere podobne kakor v Prekmurju, je šest pretočnih elektrarn. Ko se struga Mure z vsemi negativnimi pojavi neustavljivo poglablja in z njo podtalnica, mi omahujemo. Ta gordijski vozel lahko preseka samo odločna in trezna politika.

4. HE na Zgornjem Posočju (Kobarid, Učja, na Idrijci, Kamno). Od vseh zajetij so ta zaradi možnih podorov in spremembe okolja najbolj občutljiva. V Mostu na Soči cenijo zajezitev Soče kot poseben okras. Predvsem neprehodna korita bi zajezena poleg energije poživila okolico. V programu energetskih projektov so te elektrarne v drugi prioriteti, odločiti se bo pa treba kmalu.

5. Vetrne elektrarne. V Evropi samo Slovenija in Malta ne izkoriščata energije vetra. Elektrarne pospešeno gradijo, morda kar preveč. Nemška kanclerka Angela Merkel jih, poleg številnih obstoječih, namerava ob obali (zahodna pot selivk!) postaviti za moč ene nuklearke. Koliko prerekanj je že bilo pri nas okoli Volovje rebri. Koalicija za njeno zaščito je bila ustanovljena. Društvo varstvenikov ptic je dobilo, po dolgi sodni poti, položaj stranke v postopku in bo imelo »možnost pritožbe« na okoljevarstvena soglasja (Delo, 4. 9. 2008). Pritožbe rešitev samo zavlačujejo in dražijo, pri nas še prav posebno. Desetletje lahko traja, in to v 21. stoletju! V zadnjih letih se je cena nafte in zemeljskega plina potrojila! Kaj je z odločitvami izpred treh in več let? Bolje je pri postopku sodelovati, da se pride do »modre odločitve«, kot pravi Tomaž Jančar na spletu. Orla na Volovji rebri pa ogrožajo dvigajoče se izoterme bolj kakor vetrnice. To vedo strokovnjaki iz DOPPS najbolje.

Omenil sem nekaj vprašanj, ki bodo krojila našo bodočnost. Želimo, da bi o teh in podobnih tekla predvolilna razprava. Tajkuni in patrie nam mnogim že presedajo. Pustite vendar policiji, tožilstvu in sodstvu, da bodo opravili svoje, zatem bomo pa mi odločali. Saj vendar o posegu pri bolniku odloča konzilij zdravnikov in zdravniki poseg tudi opravijo. Bolni ne gremo v parlament ali na predvolilni miting.

Ko sem že pri pisanju, gospod obrambni minister, sedanji ali bodoči, odpovejte se naročilu ruske vojne ladje. Brez nje ne bo bojna moč Natovih sredozemskih sil oslabljena, mi si bomo pa tudi marsikaj prihranili. ∙

Bruno Skumavc, Kranj

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

Delo, 8. septembra

Na članek, ki je bil objavljen v Delovi prilogi FT 8. sept. pod tem naslovom, se je s kritično oceno odzval g. Marjan Debelak. Z njegovo oceno se seveda ne strinjam, ker nima realne osnove. Bled in Vrba so okolica mojega otroštva in mojih zrelih let. Na moji mizi so stalno prisotne Prešernove Poezije. Kaj več o tem ni treba govoriti. Prešeren je bil človek naprednih idej. Če imate Blejci kaj spoštovanja do Prešerna, nikoli več ne izgovorite njegovega imena, ko nasprotujete obnovi HE Moste. Naravne in energetske zakonitosti nas bodo prisilile, da bomo obnovo HE Moste izvedli.

O kraju, kjer bo stal kompenzacijski bazen (KB), govorite kot o svetovno znani in opevani naravni lepoti. Če se povzpnete do sv. Katarine, je pogled po dolini Save resnično čudovit. Po dolini teče Sava, ob njenih bregovih pa ležijo zeleni gozdovi. Ko bosta zgrajena KB in HE Moste III, se ta pogled ne bo skoraj nič spremenil. Namesto ozke struge Save boste videli nekoliko širši KB. Če pa se spustite v dolino k Savi, boste ugotovili, kako je to območje zaraščeno, neprehodno in nezanimivo. Zatočišče v tej divjini so našli le mopedisti. Za nikogar drugega ni zanimiva. Z gradnjo HEM III in ureditvijo okolice pa bo tudi to območje postalo turistično in vsestransko zanimivo. Priporočam vam, da si pred kakršnokoli nadaljnjo razpravo o KB ogledate njegovo lokacijo na kraju samem, in to od Piškovce do kraja bodoče pregrade.

Pregrada HE Golica na reki Bistrica je ena najbolj varnih pregrad. To so potrdili mednarodni strokovnjaki za take objekte. Politični in komercialni interesi pa so izsilili, da se je po dolini Bistrice in Drave zgradil poseben signalizacijski sistem, ki naj bi ljudi, če bi pregrada popustila, opozoril na pravočasen umik z ogroženega območja. Ta sistem dejansko funkcionira, nikoli pa ne bo služil svojemu namenu. Pregrado lahko poruši samo izredno močan potres. V takem primeru pa bomo skoraj vsi ostali pod ruševinami naših domov in nam signalizacija ne bo potrebna. Enaka ugotovitev velja tudi za pregrado HE Moste.

Prepričan sem, da bo z revitalizacijo HE Moste in gradnjo HE Moste III ostala Savska dolina neokrnjena, s primerno ureditvijo pa bo mnogo pridobila tudi turistična ponudba. Da se boste o tem prepričali, še enkrat preberite članek na spletni strani http//www.zirovnica.com. ∙

Anton Koselj, Žirovnica

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv