Author Archive

NEURADNI REZULTATI LOKALNIH VOLITEV ZA OBČINI BLED IN GORJE

23. 10. 2006

vir: http://volitve.gov.si/lv2006

BLED

 

Mesto Kandidat Predlagatelj Št. glasov Odstotek glasov
1. Janez Fajfar SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1.931 43,74 %
2. Davorina Pirc LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 716
16,22 %
         
3.
Janez Petkoš SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 366 8,29 %
4. Roman Beznik Mag. Leopold Zonik in skupina volivcev 334 7,57 %
5. Vladimir Silič SOCIALNI DEMOKRATI 325 7,36 %
6. Ana Miler Franc Pavlič in skupina volivcev 284 6,43 %
7. Stanislav Krivec SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 256 5,80 %
8. Ana Marija Kovač Ljubislava Kapus in skupina volivcev 183 4,14 %
9. Matej Alijeski AKTIVNA SLOVENIJA 20 0,45 %
 
Po trenutnih podatkih noben kandidat ni dosegel potrebne večine!
 
 
 
Mesto Ime liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov Št. mandatov
1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 417 9,76 % 2
2. SOCIALNI DEMOKRATI 379 8,87 % 2
3. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 362 8,48 % 2
4. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 335 7,84 % 2
5. LISTA TONIJA MEŽANA 329 7,70 % 2
6. BLEJSKA LISTA 322 7,54 % 2
7. ZA LJUDI IN PROSTOR 313 7,33 % 2
8. LGER Lista za gospodarsko ekološki razvoj 301 7,05 % 2
9. LIGA TURISTIKA 245 5,74 % 1
10. Lista za razvoj 238 5,57 % 1
11. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 238 5,57 % 1
12. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 158 3,70 % 1
         
13. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 141 3,30 % 0
14. STRANKA MLADIH SLOVENIJE 123 2,88 % 0
15. Lista za boljšo požarno varnost in reševanje 107 2,51 % 0
16. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 101 2,36 % 0
17. AKTIVNA SLOVENIJA 82 1,92 % 0
18. LISTA ZA NAŠ KRAJ 80 1,87 % 0

 

GORJE

Neuradni rezultati volitev županov

Mesto Kandidat Predlagatelj Št. glasov Odstotek glasov
1. Peter Torkar Ivan Hočevar in skupina volivcev 713 42,54 %
2. Kristl Ogris Damijan Pristov in skupina volivcev 446 26,61 %
         
3. Alojz Poklukar SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 361 21,54 %
4. Rok Peterman SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 108 6,44 %
5. Miha Potočnik LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 48 2,86 %

 

Stanje Blejskega jezera v luči Evropske vodne direktive

Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol.

V Sloveniji imamo samo dve večji naravni stalni jezeri, Blejsko in Bohinjsko. Kljub razmeroma majhni oddaljenosti ležita v različnih hidro-ekoregijah, zato lahko trdimo, da je Blejsko jezero edino naravno predalpsko jezero v Sloveniji. Že samo to dejstvo izpričuje pomembnost Blejskega jezera, ne samo za Bled temveč za vso Slovenijo.

Zaradi naravnih potencialov je bilo pojezerje Blejskega jezera poseljeno že od paleolitika, slikovita lega jezera med ledeniškimi osamelci, pa je že ob koncu 19. stoletja vzpodbudila razvoj turizma. Z razvojem človeške družbe in krajev v pojezerju so se antropogeni pritiski na Blejsko jezero spreminjali in stopnjevali. Analize sedimenta (J.Sketelj, M.Rejic 1960) so pokazale, da so se prvi znaki slabšanja, ki so se odrazili kot pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, začeli kazati že pred letom 1914, ko antropogeni pritriski na jezero še niso dosegli današnjih razsežnosti. Nezadostna kanalizacija, ki še danes ni povsem urejena, je ob ekspanziji množičnega turizma v 50. in 60. letih povzročila, da je vnos hranilnih in drugih škodljivih snovi močno presegel samočistilne sposobnosti jezera. Porušeno je bilo naravno ravnotežje, kar se je odražalo v zmanjšani prosojnosti jezerske vode, propadu občutljivih rastlinskih in živalskih vrst in masovnih cvetenjih cianobakterije Planktothrix rubescens (syn. Oscillatoria rubescens) ter drugih vrst alg z vsemi spremljevalnimi učinki, ki vplivajo na neprijeten videz in občasno tudi na vonj jezera. Prekinitev dotoka odplak v jezero, zmerna urbanizacija ter zmanjšanje drugih obremenitev, predvsem intenzivne živinoreje v prispevnem območju jezera, bi morali biti prvi ukrepi za izboljšanje stanja jezera. Namesto teh ukrepov, ki bi zahtevali zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera, je bila, leta 1964 v jezero speljana Radovna, leta 1980/81 pa na dno jezera položena natega, medtem ko se je odotok odplak v jezero delno saniral šele v letu 1985 in še danes kanalizacija na Bledu ni povsem urejena. Stanje Blejskega jezera se je zaradi ukrepov sicer izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta in voda v jezeru je bolj prosojna, vendar tako stanje jezera ni stabilno, kar se odraža v občasnih cvetenjih fitoplanktona. Hkrati je zavajajoče in daje lažne vtise o neobremenjenosti jezera in urejenosti pojezerja.

Z dotokom Radovne in položitvijo natege so se umetno spremenile hidrološke značilnosti Blejskega jezera, zmanjšal se je zadrževalni čas vode v jezeru in kroženje vode v jezeru v času spomladanske in jesenske homotermije zajame celotno globinsko plast – hipolimnij, ki se pred sanacijo ni v celoti premešala. Posredno se je zaradi odvzema vode hidrološko spremenila tudi Radovna za zajetjem v Grabčah, Jezernica in Sava Bohinjka, kar po novi vodni direktivi (Directive of the European Parliament and of the Council 2000/60/EC), ki zahteva dobro ekološko stanje vseh vodnih teles do leta 2015, ni sprejemljivo. Dobro ekološko stanje le malo odstopa od naravnega izvirnega stanja, kjer človekovi vplivi še niso pustili večjih posledic v vodnem ekosistemu. Ocena ekološkega stanja vključuje poleg hidroloških, morfoloških in kemijskih analiz predvsem biološke analize, ker so vodni organizmi najboljši pokazatelji stanja okolja v katerem živijo. Če vodno telo ne doseže dobrega ekološkega stanja, so potrebni sanacijski ukrepi, oziroma so državam članicam EU naloženi penali.

Glede na spremenjen hidrološki režim, ki odstopa od izvirnega-referenčnega stanja Blejsko jezero ne more doseči dobrega stanja, še zlasti ne, ker se obremenitve in pritiski na Blejsko jezero zaradi naraščajoče urbanizacije v zadnjem obdobju celo še stopnjujejo.

Resnično je že skrajni čas, da se prenehamo slepiti in začnemo načrtovati okolju prijazen, zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera.

Branje v večernem odsevu Blejskega jezera

BEREM BEREŠ BERIMO SKUPAJ

 

PREDŠMARNI VEČER NA MLINEM

Branje v večernem odsevu Blejskega jezera

v ponedeljek, 14. avgusta 2006 ob 20. uri

Na predvečer večer velikega šmarna, ki je na Mlinem poseben praznik, bomo z vaščani in pletnarji ob jezerski obali spet brali. Prisluhnili bomo odlomkom proze in verzom naših avtorjev:

Otona Župančiča, Nika Koširja,Janeza Remica, Irene Zorko, Branka Slanovica, Sergeja Učakarja, Brine Svit, Borisa A. Novaka, Marjana Šolarja Šantovca, Antona Kocjančiča…..

Branje bomo zaključili s prijetnim druženjem ob kozarčku dobrega vina in svežem domačem kruhu.

PRISRČNO VABLJENI !

Zahvaljujemo se :

blejskim čolnarjem, gostišču Štarkl, Občini Bled in Mlinanom

MOJ Bled TVOJ Bled NAŠ Bled

Prireditev bo v primeru slabega vremena preložena.

Jezero – povirje – povirno barje – reka

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

Začelo se je skoraj dvajset tisoč let nazaj, v dobi pred zadnjo poledenitvijo. Blejsko jezero je bilo precej večje kot danes. Segalo je od Zasipa do Radovljice. Na dnu jezera se je nalagala jezerska kreda, ki jo danes najdemo ponekod tudi v petdeset metrov debelih plasteh. Sava Dolinka je zaradi bohinjskega ledenika premaknila svoj tok proti severu in v ledeniški material vrezala sotesko pri Mostah.

Danes voda iz jezera skozi plasti jezerske krede pronica proti dolinam obeh Sav. Tako nasičena z apnencem ob stiku s površjem odlaga lehnjak. Blejski lehnjak nosi v sebi geološki spomin in ne nastaja zaradi fotosinteze vodnih mahov kot lehnjak drugod po Sloveniji. Zato so lehnjako tvorna slapišča v Brju tako slikovita. Lehnjakove strukture so odprte, nezaraščene. Opazimo lahko, kako se tanka kamnita prevleka nalaga na suhe vejice in liste, ki padejo v vodo.

Lehnjakotvorna voda ima posebne lastnosti. Je bazična in obenem zelo revna s hranilnimi snovmi. Ko se ob dnu pobočja razlije po uravnanem svetu, ustvari posebne življenjske pogoje. Mesojede mastnice se v tem revnem okolju znajdejo z lovljenjem mušic v drobne lepljive kapljice na površini listov. Nekatere rastline, kot recimo loeselova grezovka in rezika, so se na ekstremne razmere tako natančno prilagodile, da ne morejo živeti nikjer drugje. In ker je povirnih barij malo, orhideje pa se nikdar ne pojavljajo prav množično, lahko grezovke v Brju kar preštejemo. Julija 2004 je bilo na levem bregu Save Dolinke devetnajst grezovk, dvanajst cvetočih.

Ljudje poskušamo marsikaj, tudi ustvarjati naravo. Včasih nam tudi kar dobro uspe. Navodila, kako narediti vrtno mlako, lahko kupite v trgovini. Kljub še tako popolnemu izgledu naših kreacij pa te so in tudi vedno bodo le ponaredki. Nikdar ne bomo zmogli v vse te nadomestne strukture vdelati zgodovinskega spomina, geoloških procesov, ki so oblikovali današnjo podobo površja. In nikdar ne bomo zmogli vanje naseliti vse množice živih bitij, predvsem tistih malih pajkcev, žuželk, gliv in bakterij, ki z zapleteno mrežo medsebojnih prehrambenih povezav delajo naravo in prostor, v katerem živimo ljudje, popoln.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv