Author Archive

KELTI ALI NEKOČ JE BILA CIVILIZACIJA

Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na predavanje:

KELTI ALI NEKOČ JE BILA CIVILIZACIJA

O življenju Keltov tudi v Sloveniji pričajo ostanki njihovih številnih gradišč na celotnem območju Slovenije. Kaj vemo o njihovem naravnem bivanju? Kaj se iz zgodovine lahko naučimo? V zadnjem času počasi vstajajo iz pozabe in nam sporočajo …

Poljudnoznanstveno predavanje bosta pripravila Bernardka ZORKO in Zlatko
KRIŽAN iz Zavoda Vrbov Log,
Leskovec pri Krškem.

Predavanje bo v četrtek, 24.aprila 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h. Vstopnine ni.

VABLJENI!

http://www.vrbov-log.org/zavod/

Iz vsebine:

Kelti so živeli tudi v Sloveniji in njihova gradišča so našli povsod… Vrbov Log domuje v neposredni bližini Ajdovske jame. Po starih vrbah pred tem neolitskim svetiščem smo si nadeli ime s ciljem ohranjati to dediščino tisočletij, ki jo težko ločujemo na  naravno in kulturno,saj gre za tesen preplet,tako kot so tesno prepletene veje in korenine starih vrb… In ker je s preteklostjo prepletena prihodnost…

Uvod v pozabljeno kulturo…ali res pozabljeno ?

O Serretih, Savusu, Dravusu in kamenih krogih za zagrevanje…

Poštela, Novine, Borl, Brinjeva gora, Dunaj, Bled – slovenski Avalon?…

Dve tri o Venetih, Norikih in PraSlovanih, ali antiki Rimljanov, Grkov in Barbarov.

Primerjave – iskanje in rekonstrukcija starih znanj !

Preprosta beseda — Denar !  Ko arheologija nima ne odgovora, še manj denarja in ob pomanjkanju znanja tudi domišljije…znanstveno preštevanje in merjenje ter okultno tipanje v neznano…

Življenjski slog Keltov med romantiko in bridko realnostjo

Jeziki, jezik in narečja

Keltsko pravo

Duhovnost in religija na preprost način – o dobrem in onem česa se je potrebno bati.

4 + 4 keltski krog – leto je naokoli  oz. o starih praznikih in slovenskem ljudskem izročilu

Uvod v praznovanje Beltana – 1. maja

DAR FUR – VOJNA ZA VODO

Društvo za varstvo okolja Bled
 
Vabi na predavanje:

DAR FUR – VOJNA ZA VODO

Na predavanju v organizaciji Društva za varstvo okolja Bled se bomo srečali s samostojnim publicistom in popotnikom Tomom KRIŽNARJEM.   
 
Predavanje bo v petek, 28.marca 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h. Vstopnine ni.

PTICE POD STOLOM

Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na

predavanje:

PTICE POD STOLOM

Naravoslovni fotograf in publicist prof. Boris Kozinc nam bo s pomočjo diapozitivov predstavil pestro življenje ptic z območja Bleda in okolice.  

Predavanje bo v petek, 22.februarja 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 17h. Vstopnine ni.

 

VABLJENI!

Na predavanju je predstavil slike za svojo zadnjo knjigo Ptice. Gre za ptice z Dežele, pokrajine med Vrbo, Bledom in Radovljico.

Naše Brje v prihodnosti

Društvo za varstvo okolja Bled
Vabi na

predavanje:

Naše Brje v prihodnosti

Mag. Martina Kačičnik Jančar, Maja Vrtačnik in Miha Žvan vam bodo predstavili naša prizadevanja za trajnostno ohranjanje Brja, možnosti ureditve in vzdrževanja tega izjemnega naravnega območja in možnosti za spoznavanje teh lepot 
Predavanje bo obogateno z mnogimi slikami.
Predavanje bo v petek, 25.januarja 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 17h. Vstopnine ni.

VABLJENI!

Zakaj bi nezakonito ograjo okrog Vile Rog morali odstraniti?

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec., Lista za ljudi in prostor

Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da po skoraj enem letu nezakonita ograja okrog Vile Rog še vedno ni odstranjena. Poseg je v jasnem nasprotju s prostorskimi akti, ki prepovedujejo vsakršno ograjevanje kakor tudi v nasprotju z Zakonom o vodah, ki zagotavlja prost dostop do priobalnega pasu. Zato je Občina Bled vložila prijavo na ustrezne inšpekcije. Postopek se je zaradi pritožb investitorja precej zavlekel, sedaj pa se tik pred koncem žal ponovno zatika. Kronologija dogodkov:

8.12. 2006 Občina vloži prijavo na Gradbene inšpekcije v Radovljici in Kranju, na kulturni inšpektorat, v vednost tudi ZVKD in ZRSVN.

8.1. 2007 Gradbeni inšpektor z odločbo zahteva rušitev ograje do 31.3.2007

19.1. Investitor se pritoži zoper odločbo na Ministrstvo za okolje in prostor

27.2. Ministrstvo za okolje in prostor vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

 20.4. Gradbeni inšpektor ponovno izda odločbo, na katero se investitor zopet pritoži.

Preko 2000 občanov in obiskovalcev Bleda podpiše poziv Ministrstvu za okolje in prostor, naj v zadevi čim prej odloči in omogoči odstranitev nezakonite ograje.

Ministrstvo pritožbo investitorja dejansko zavrne.

24.05.2007 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, z rokom 20.06.2007 za odstranitev ograje.

Do odstranitve nezakonito zgrajene ograje še vedno ni prišlo. Po neuradnih informacijah naj bi investitor sprožil upravni spor, ki pa ne zadrži izvršbe, zato ni več ovir za rušitev. Ker ne gre zgolj za črno gradnjo, pač pa tudi za načelno vprašanje prostega dostopa do jezera in ker je ta poseg  upravičeno precej razburil tako občane Bleda kot obiskovalce, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se nezakonita ograja čim prej odstrani.

V Listi za ljudi in prostor smo zato predlagali, da občinski svet sprejme poziv Gradbenemu inšpektoratu v Radovljici, da brez odlašanja izda nalog za rušitev nezakonito postavljene ograje ins tem omogoči prosti dostop do jezera. Obenem razumemo to kot jasno zavezo Občine Bled, da ne bo »barantala« za višino ograje, ker za to tudi nima zakonske pravice. Prostorski akti so jasni in obvezujoči za vse – tudi za Občino.

Slavko Ažman

(dodatek e-uredništva 21.11.2007) Na seji občinskega sveta občine Bled 15. novembra 2007 so svetniki sprejeli sklep, da se pozove inšpektorat, naj čimprej ukrepa, občinskim službam pa prepoveduje „barantanje z investitorjem o sprejemljivi višini ograje“.

ARHITEKTURNO URBANISTIČNA DELAVNICA

Slavko Ažman, podžupan občine Bled, Lista za ljudi in prostor

Ena od ključnih posebnosti Bleda je, da se tu narava in arhitektura ne samo dopolnjujeta, temveč tudi prežemata in nadgrajujeta. Kako bi izgledal otok brez stavb in grajska skala brez gradu? Tudi v teh najbolj izbranih, simbolnih točkah Bleda arhitektura podeli naravi tisti ključni poudarek.

Dejstvo pa je, da je v preteklosti dostikrat prišlo do prenagljenih in premalo premišljenih odločitev, ki so grobo posegle v ta občutljivi prostor. V Listi za ljudi in prostor smo mnenja, da je na prostorskem področju nujno dolgoročno načrtovanje in ne stalni popravki in posegi v PUP na pobudo posameznih investitorjev in to brez upoštevanja vpliva takih posegov na celoto. Seveda je potrebno upoštevati tudi interese investitorjev, vendar pa morajo biti novi objekti umeščeni v prostor tako, da bodo prispevali h kakovosti življenja na Bledu in ne da bodo prostor trajno siromašili.

Na našo pobudo bo v sodelovanju z občinama Bled in Gorje, Ministrstvom za okolje in prostor v novembru potekala arhitekturno urbanistična delavnica, v okviru katere bodo priznani slovenski strokovnjaki pripravili izhodišča za dolgoročni prostorski načrt obeh občin. Z arhitekturno urbanistično delavnico želimo zaustaviti proces pustošenja blejskega prostora. To je najbolj zanesljiva in hitra pot do kakovostnih splošnih in konkretnih prostorskih usmeritev in idejnih rešitev. Urbanistični, arhitekturni, krajinski, prometni, turistični, pravni, ekonomski, socialni in drugi strokovnjaki delavnice bodo ob sodelovanju najširše javnosti pripravili odgovore na ključne urbanističnih dileme, kot so prenova vaških jeder, ureditev jezerske obale in zmanjšanje obremenitve jezera, določitev območij, kjer so možnosti za razvoj določenih dejavnosti ter ureditev prometa vključno z vprašanjem garažnih hiš, promenade in obvoznic.

Trasa južne obvoznice je v glavnem sicer že določena z državnim lokacijskim načrtom, vendar pa je predviden potek izredno neugoden predvsem za krajane Mlina. Od delavnice pričakujemo konkretne strokovne predloge, ki bodo sprejemljivi za vse občane Bleda – torej tudi Mlinane. Ministrstvo za okolje in prostor se je s takim načinom izboljšanja izvedbe južne obvoznice strinjalo, saj to ne bi pomenilo zamika izvedbe južne razbremenilne ceste. Skupaj s strokovnjaki delavnice bomo občani Bleda in Gorij proučili tudi najprimernejšo traso severne razbremenilne ceste. Šele ko bo izbrana nalokalni ravni, bo država lahko uvrstila v načrt financiranja tudi severno obvoznico, ki bo prometno bolj obremenjena in cenejša od južne. Potrebni sta obe.

Da bo delavnica dejansko upravičila velika pričakovanja je pomembno sodelovanje vseh, ki nam ni vseeno za prostor Bleda in Gorij.
 

 

Četrtek, 22.11.2007 ob 17.00 uri: Sprejem udeležencev s strani županov obeh občin in odprtje delavnice; Posvet: PROSTORSKI VPOGLEDI NA BLEDU IN V GORJAH; Trajnostni razvoj, v katerem so naravne in kulturne vrednote konkurenčna prednost.

Petek, 23.11.2007 ob 20.00:  Predstavitev razvojnih interesov gospodarstvenikov na Bledu in v Gorjah

Sobota, 24.11.2007 ob 20.00: Predstavitve in pogovor: Parki in zavarovana območja, izziv trajnostnega razvoja: Triglavski narodni park in Notranjski regionalni park

Nadaljevanje delavnice bo v času od 10.1. do 13.1.2008

Ana za župana

27.9.2006

Zadnji dan za vložitev kandidatur za župane je Lista za ljudi in prostor zbrala 164 glasov podpore za kandidatko Ano Marijo Kovač. Kandidatov za župana je na Bledu tako kar 9. Listo in kandidatko podpirta tudi Društvo za varstvo okolja Bled ter Odbor za rešitev Save Dolinke.

Na sliki sta predlagateljica Ljuba Kapus ter kandidatka za županjo Ana Marija Kovač, po izobrazbi oblikovalka, trenutno pa je tudi edina svetnica v občinskem svetu občine Bled ter predsednica odbora za družbene dejavnosti na blejski občini. V primeru njene izvolitve bodo Brje spet malo bolj varne pred interesi elektroenergetike. 

Blejska južna razbremenilna cesta

Na temo »Blejska obvoznica za nadaljnji razvoj blejsko-bohinjskega turizma« je bila na Bledu (22.07.2007) v organizaciji SLS okrogla miza, ki sta se je udeležila tudi danes že bivši minister za promet g. Božič in minister za okolje in prostor g. Podobnik. Po skoraj štiri desetletja trajajočih razpravah okoli blejskih obvoznic je za občane Bleda pomembna ugotovitev, ki je bila izrečena, da sta ob neznosno naraščajočem prometu skozi Bled potrebni obe: tako severna (proti Pokljuki) kot južna ( proti Bohinju). Prednost pri gradnji bo imela južna razbremenilna cesta (JRC), za katero so po zagotovilih g. Božiča sredstva že zagotovljena in naj bi se z gradnjo začelo leta 2009.

 Mediji so o okrogli mizi poročali  in med drugim omenjali, da le krajani vasi Mlino še naprej nasprotujejo JRC. Delov novinar g. Račič je zapisal, da je » Janez Božič zapečatil razpravo o poteku JRC«. Upam, da ta razprava še ni zapečatena . V zvezi z omenjenim nasprotovanjem Mlinanov pa želim določena dejstva pravilno predstaviti.

 Želim poudariti, da Mlinani ne nasprotujemo JRC na splošno, ne strinjamo se le s sprejetim potekom trase skozi Mlino. Vas leži med južnim delom Blejskega jezera in Savo. Večji del vasi leži v bregu, deloma na ilovnatem terenu.Trasa bi vodila tesno mimo stanovanjskih hiš, 27 stanovanjskih objektov bi izločila iz zaselka in vas obremenila s hrupom in emisijami izpušnih plinov, ki so sicer »moteči za turiste in  zavirajo blejski turizem«.Sprejeta trasa bi trajnostno spremenila podobo in bivalne razmere oz. kakovost bivanja Mlinanov na še dobro ohranjenem in mirnem južnem obrobju Bleda. Struktura prebivalstva v vasi je heterogena, prevladujemo pa delavci in kmetje, ki se ukvarjamo z dodatno dejavnostjo – turizmom – imamo tudi turistične kmetije. Načrtovan nerazumen poseg v vaški prostor bi tako obstoj kot tudi nadaljnji razvoj kmečkega turizma v vasi prekinil, saj naši gostje cenijo predvsem mir ter ohranjeno naravno in kulturno krajino, kar jim ta del Bleda doslej še nudi. Blejski turizem niso le hoteli. Turistično ponudbo Bleda popestrimo tudi zasebniki in turistične kmetije.Prostorske odločitve torej ne smejo izstopati na račun obstoja drugih.Iz navedenih razlogov Mlinani seveda še naprej nasprotujemo sprejetemu poteku trase. Potrjena trasa je nenazadnje v posmeh zakonu, ki določa, » da je poseg v prostor in prostorske ureditve treba načrtovati tako, da se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere«.

Mlinani smo pripravili in predstavili različico, ki predvideva drugačen potek trase JRC.  Njena največja prednost je v tem, da ne preseka vasi, temveč se oddalji od stanovanjskih objektov  in se neposredno naveže na cesto, ki vodi do čistilne naprave na Mlinem, kjer je bil z zgraditvijo čistilne naprave ta del obsavskega prostora že razvrednoten. Med cesto in naseljem pa bi se ohranil oziroma odprl prostor za nadaljnji razvoj vasi. Naša različica , ki je bila predstavljena že decembra leta 2003, do danes ni bila upoštevana. Občina, v katere izvirni pristojnosti je urejanje prostora, nam v pisni obliki in na utemeljen način do danes ni obrazložila, zakaj našega predloga ne upoštevajo oziroma ni sprejemljiv.

 Glede na dejstvo, da gre za velik, grob in predvsem dokončen poseg v prostor, se ne bi smelo upoštevati le kriterijev stroke oziroma prometnih meril, temveč v največji možni meri tudi mnenja, pobudo in pričakovanja lokalne skupnosti oz. vaščanov, ki tam živimo. Izviram s kmetije, ki je pred skoraj tristotimi leti v vasi pognala korenine. Razmišljam z zdravo kmečko pametjo in prihajam do spoznanja, da vsa leta, odkar se je intenzivneje pristopilo k projektu (začetkom devetdesetih prejšnjega stoletja!), tako na državni kot na ravni lokalne oblasti očutno ni bilo politične volje, da se upošteva predlog Mlinanov. Vsa leta poslušamo isti odgovor češ, da je trasa potrjena in lokacijski načrt sprejet.Ugotavljam, da so bili vsi z zakoni predpisani in izvedeni postopki, ki so namenjeni javnosti, za nas Mlinane zavajajoči. Svojo ugotovitev bom podkrepil s kronološko prikazanimi izjavami, ki so dokumentirane.

 Že leta 1999 smo na prvem zboru vaščanov , prisotna sta bila tudi tedanji župan g. Malej in takratni predsednik KS Bled g. Bojan Žerovc, Mlinani povedali, da se s potekom južne obvoznice ne strinjamo (zapisnik z dne 15.02.1999).

Leta 2000, t.j.  dve leti pred sprejetjem lokacijskega načrta, je takratni župan g. Malej na seji občinskega sveta (OS – zapisnik 19. seje OS z dne 20.12. 2000) poročal s sestanka, ki ga je imel na Ministrstvu za promet in povedal, «da je minister stisko občanov razumel in če je le mogoče je potrebno temu prisluhniti, v nasprotnem primeru lahko pride do državljanske nepokorščine, kar lahko prinese vrsto zapletov«. Na isti seji je takratni občinski svetnik g. Vinko Golc ( v obdobju 1990-98 blejski župan, od 1998-2006 občinski svetnik) menil, »da če bi upoštevali pritožbo krajanov Mlina, bi traso premaknili na zelene površine. Pod Kozarco je mišljena čistilna naprava – ta danes že stoji- , skoraj nelogična bi bila taka prestavitev, ki za Bled ne bi bila dobra«.

Leta 2002je bila trasa potrjena in sprejet lokacijski načrt. Mlinani smo ugotovili, da naše pripombe, ki smo jih podali kot posamezniki in kot vaška skupnost, niso bile upoštevane. Organizirali smo se kot Civilna iniciativa Mlino in z 213 zbranimi podpisi (od cca. 300  volilnih upravičencev Mlina) še enkrat izrazili večinsko nestrinjanje vaščanov s potrjeno traso.

Leta 2003smo predstavili svojo različico in ko je takratni župan g. Antonič na seji občinskega sveta (OS) povedal, da bo imel sestanek z vaščani Mlina glede obvoznice   (zapisnik seje OS z dne 6.11.2003), že zgoraj omenjeni občinski svetnik g. Golc meni,«da ni potrebno imeti novih sestankov s krajani, ampak naj se čimprej prične z gradnjo, po sprejetem načrtu«.

Ker smo na lokalni ravni naleteli na gluha ušesa, smo se 19.04.2005 obrnili na predsednika vlade g. Janeza Janšo, njegov kabinet je naš dopis odstopil Ministrstvu za promet, ki nam je v svojem odgovoru z dne 12.05.2005 med drugim zapisalo,« da ker gre za spremembo trase obstoječe državne ceste, za katero je že sprejet odlok o lokacijskem načrtu, se mora do spremembe poteka trase opredeliti občina sama. Opozarajamo pa vas, da je v primeru, da prevlada mnenje o spremembi že sprejete trase,… za sporni del ,t.j. del na območju naselja Mlino, ponovno treba iti v postopek državnega lokacijskega načrta , …kar v skladu s predpisanimi postopki časovno pomeni najmanj 3 leta zamika glede na sedanje stanje«. Ta odgovor ministrstva je bil v vednost poslan tudi občini Bled, ki nanj ni odreagirala.

V obdobju, ki je sledilo, smo v medijih lahko prebrali izjave kot;

«Župan g. Jože Antonič opozarja, da je bil lokacijski načrt javno razgrnjen že leta 2001, OS je odlok za gradnjo sprejel 2002: predlog za sprememebo trase je zato prepozen, pa tudi turistični delavci navijajo za čim hitrejšo gradnjo obvoznice« (Delo, 7.01.2005)

»Začetek gradnje obvoznice leta 2009 ni sprejemljiv.Občina ne bo popustila, da bi država spreminjala sprejeto, saj je obljubila začetek gradnje v letu 2007… Tudi zahteve Mlinanov ne smejo biti vzrok za odmik začetka gradnje…« (izjava župana za Gorenjski glas, 8.01.2005)

»…Bled to cesto zelo potrebuje, zato z gradnjo ne moremo odlašati. Pripombe krajanov so sedaj prepozne.Sprememb trase ne moremo pričakovati, ker je odlok že sprejet, časovno pa bi bil to tudi prevelik odmik. Predlog na občinskem svetu ne bo sprejet«.( zapisnik z razgovora župana s krajani Mlina z dne 7.03.2005)

»Nujno je, da ne odpiramo več vprašanja samega poteka trase, kajti to bi bilo zelo neodgovorno in nehvaležno, predvsem pa bi  pomenilo vračanje nazaj za 10 ali celo 15 let. Na tej točki ni več korakov nazaj«.( Blejske novice, 31.08.2007, izjava bivšega ministra za promet g. Božiča na uvodoma omenjeni okrogli mizi).

Če bi bila politična volja, bi v teh letih že prišli do kompromisne rešitve in tudi vsi predpisani postopki v zvezi s spremembo tega dela trase bi bili že zaključeni. V nasprotju z izjavo ministra za promet, »da je zadeva JRC zapečatena«, je za nas Mlinane to še vedno odprt dosje.Iz povedanega je razvidno, da je bila odločitev o poteku trase skozi vas neodgovorna in diskriminatorna. Brezmejno aroganten pa je še danes, ko pišem to pismo, odnos oblasti do lastnikov zemljišč, saj kljub opozorilu, ki smo ga izrekli na omenjeni okrogli mizi in ob navzočnosti obeh ministrov, na naših zemljiščih potekajo aktivnosti, o katerih nas nihče ni obvestil ali zaprosil za soglasje. Gre za način, ki ga poznamo iz nekega drugega obdobja, za katerega sem bil prepričan, da je že del zgodovine in ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli, ki so zapisana v naši ustavi. Ocenjujem, da smo v lastni državi izčrpali vse formalne možnosti, da preusmerimo potek trase. Zato bo zanimivo ugotoviti, ali državljanstvo v evropski skupnosti prinaša kakšne prednosti.

 Naj zaključim z upanjem, da bo sedanja občinska oblast zbrala in pokazala vso politično voljo in prisluhnila stiski Mlinanov. Nenazadnje so se tako župan kot občinski svetniki zavezali, da bodo delali v dobro vseh občanov. Skupaj s strokovnjaki lahko poiščemo najboljšo možno rešitev. Še je čas!

 

 

Franc Žerovc

Mlinska c. 15

4260 Bled

tel: 04/ 574 17 04

VAROVANJE NARAVE V VISOKIH TURAH-AVSTRIJA

Društvo za varstvo okolja Bled

Vabi na predavanje:

VAROVANJE NARAVE V VISOKIH TURAH-AVSTRIJA 

Predaval Vam bo Boris Marinkovič, naravovarstveni nadzornik v Visokih Turah

Predavanje bo obogateno z mnogimi diapozitivi in primeri  dobre prakse varovanja narave v Avstriji.

Predavanje bo v petek, 1. 12. 2006 v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled (KINO) s pričetkom ob 19h. Vstopnine ne bo, možni so prostovoljni prispevki za najem dvorane.

VABLJENI!

JAVNI POZIV ŽUPANU IN OBČINSKEMU SVETU OBČINE BLED

Lista za ljudi in prostor Bled

Bled, 29.10.2006

Predstavniki Liste za ljudi in prostor z začudenjem ugotavljamo, da je po zadnji redni seji občinskega sveta Občine Bled in po opravljenih volitvah v novi občinski svet sklicana izredna seja, na kateri bi sedanji svetniki želeli sprejeti spremembe lokacijskega načrta za Spodnje Seliše.

 Smatramo, da tako pomembne odločitve s tako dolgoročnimi posledicami nikakor ne sodijo na izredno sejo. Sploh pa ne v času, ko je že bil izvoljen nov občinski svet. Menimo, da bi sedanji svetniki, ki so že imeli zadnjo redno sejo, odločitev o spremembi zazidalnega načrta morali prepustiti pravkar izvoljenemu novemu občinskemu svetu. To bi bilo nujno že iz spoštovanja do osnovnih etičnih načel, do volivcev in demokracije.

 Zato pozivamo župana in sedanji občinski svet, da prekliče sklic izredne seje oz. zavrne odločanje o zazidalnem načrtu za Spodnje Seliše in s tem omogoči korektnost postopka in sprejemanja odločitve.

 Obenem s tem pridobimo priložnost za temeljitejši ponovni razmislek o vsebini projekta, saj je sporna tako zaradi neurejene prometne problematike, zaradi neupoštevanja pripravljenih strokovnih izhodišč kot zaradi opustitve gradnje nekaterih za Bled pomembnih objektov kot je gasilski dom, ki je bil v sklopu prostora dolga leta načrtovan.

  Za Listo za ljudi in prostor

Ana Marija Kovač

Ljuba Kapus

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv